vzpostavitvi instituta varuha,
se je o njem govorilo kot o
brezzobem tigru. Tako razmišlja
Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki
ugotavlja, da tudi spremembe zakona o kmetijstvu, zdaj so
v obravnavi in sprejemanju, varuhu ne dajejo večjih
pristojnosti. Tako pa nalog
ni mogoče uspešno izvajati. Morda tudi zato podpisniki
laže pozabljajo, kaj zahteva od
njih kodeks poštenih poslovnih praks. V verigi ne dobi vsak
deležnik pravičnega deleža,
pa tudi partnerskih povezav
ni veliko. Sicer pa je, pravi
Igor Hrovatič, pridelovalni
sektor kot dobavitelj podrejen
trgovini.
Ob nastopu opravljanja nalog varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano so stopila v veljavo določila spremembe zakona o kmetijstvu, ki je prvenstveno definiral nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano. To je v začetku predstavljalo določene težave pri deležnikih. Od tega, kako vzpostaviti odnose, predvsem pogodbene odnose, med kupci in dobavitelji, kakor tudi pri razumevanju posameznega nedovoljenega ravnanja. Deležniki so si, seveda glede na položaj, nedovoljena ravnanja različno razlagali. Zato sem kot varuh dal večkrat pobudo zakonodajalcu o potrebi po obrazložitvi posameznega nedovoljenega ravnanja. To še do danes ni urejeno in s problemom različnega razumevanja nedovoljenega ravnanja se srečujem tudi danes. Zakaj? Veriga preskrbe s hrano je v Sloveniji specifična. Kdo ima največjo moč? Prvenstveno imajo največjo moč kupci. Tu prvenstveno mislim na trgovino, pa tudi na predelovalni sektor, ki kupuje surovino od dobaviteljev, pridelovalcev. Je pa pridelovalni sektor v podrejenem položaju kot dobavitelj trgovini. Vsa ta razmerja imajo vpliv na pridelovalca kot najšibkejšega člena v verigi. Razlogov za to, da slovenski potrošnik ne ve, kaj je slovensko poreklo, je več. Med drugim tudi, po moji oceni, neustrezna zakonodaja. Na primer evropska, če gre za meso. Če obrat samo prepakira meso, je proizvod, ki ga dobi potrošnik, slovenski proizvod. Ko omenjate meso - ali so se po nepoštenih praksah v mesni verigi pokazale še kje potrebe po vaših intervencijah? Še posebej zdaj, ko so se zaradi pandemije zaprle nekatere komercialne poti in so se primarni sektor in nekateri dobavitelji znašli v težkem položaju. Stanje na kmetijskem trgu je negotovo v več sektorjih. Kako so reagirali deležniki, zlasti kmetje in zadruge in kako trgovci?
Igor Hrovatič
Že od samega začetka, ob
april 2021
Dobri dve leti je, kar ste prevzeli funkcijo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. S čim ste se največ ukvarjali – z nepoštenimi trgovinskimi praksami, s tem, kako deležniki različno razumejo nepošteno prakso, z nadrejenim in podrejenim položajem deležnikov v verigi? S tem, da še vedno veliko slovenskih potrošnikov ne ve, kaj je pri proizvodu slovensko poreklo, ali z raziskavami, kakšna je ponudba slovenskih proizvodov v največjih trgovskih verigah? Ali na kratko – kdo še vedno najbolj diktira odnose v verigi?
foto: arhiv podjetja
Tudi v novi zakonodaji varuh brez pravih pristojnosti
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
32 158/159
okolje
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Najprej moram poudariti, da sam kot varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavljam sum nedovoljenih ravnanj. V kolikor ocenim, da je sum utemeljen, sum prijavim Agenciji za varstvo konkurence, ki je po zakonu pristojna ugotoviti, ali gre za nedovoljeno ravnanje ali ne. Problematiko na trgu kmetijskih in prehranskih proizvodov ni mogoče gledati samo preko prizme nedovoljenih ravnanj, čeprav sem na področju mesa ugotovil sum nedovoljenega ravnanja in ga tudi prijavil AVK. Problematika, ki se je v obdobju epidemije COVID-19 pojavila in narekovala težave na trgu, je predvsem nepovezanost večine kmetijskega sektorja. Nekoliko lažje je bilo pridelovalcem, ki so bili povezani v okviru kmetijskih zadrug, in tistim, ki so delovali v okviru organizacij pridelovalcev. Teh je bilo malo. Kot pozitivni primer obvladovanja razmer v epidemiji lahko izpostavim mlečni sektor. Nedelovanje sistema HORECA, gre za javne zavode, restavracije, hotele, je vplivalo na pritisk dobaviteljev na trgovino. Tako so cene padale na strani ponudnikov. Zanimivo pa je, da cene za potrošnika niso padle. V nekaterih primerih so se celo zvišale. Poleg mesne problematike je bila v letu 2020 aktualna problematika tudi na področju sadja in zelenjave. Varuh si prizadeva tudi za promocijo oz. večji delež ponudbe proizvodov z domačim poreklom. V petih največjih trgovskih verigah je pri ponudbi mesa z mesnimi izdelki, mleka z mlečnimi izdelki in sadja ter zelenjave različna praksa. Vendar se delež lokalne pridelave in
