10 160
okolje
Novice Zelenega omrežja
Prihodnost stavb in naše družbe je zelena, zdrava in digitalizirana
Fotografije: arhiv članov
Med člani Zelenega omrežja: ZAG je organiziral 2. Mednarodno konferenco CoMS 2020/2021, ki je potekala preko spleta 20. in 21. aprila 2021. Poudarek konference je bil trajnostni razvoj gradbenega sektorja, ki je eden pomembnih dejavnikov pri razvoju v trajnostno družbo in pri doseganju podnebnih ciljev EU. Konference se je udeležilo več kot 130 znanstvenikov in strokovnjakov iz 19 različnih držav. Uvodni govorci na konferenci so bili doc. dr. Aleš Žnidarič, direktor ZAG, dr. Tomaž Boh, direktor Direktorata za znanost na MIZŠ in dr. Patrik Kolar, Evropska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Program je sestavljalo osem različnih sekcij. Skupno je bilo na konferenci predstavljenih 74 prispevkov, 58 v obliki predavanj in 16 posterjev. Poleg predavanj in posterjev so bili na voljo posebni digitalni razstavni prostori, v katerih je bilo predstavljenih 16 različnih projektov. Ob koncu konference je na okrogli mizi potekala razprava, ki je pokazala, da sta trajnostnost in z njim povezano krožno gospodarstvo nujna sestavna dela vseh bodočih tehnologij na širšem področju gradbeništva. Zbrane konferenčne prispevke in več informacij o konferenci najdete na http://coms.zag.si.
ob pravem času in na pravi način. Drugače pa je, če gre za zavarovane rastline, ki so iz različnih razlogov ogrožene in jih je zato prepovedano nabirati v naravi. Za takšne velja, da jih smemo v vrtove vnašati le, če so bile vzgojene v vrtnariji. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič poleg mnogih drugih trajnic gojimo tudi sadike naše divje avtohtone potonike (Paeonia officinalis), ki je zelo priljubljena med ljubitelji redkosti in zbiratelji rastlin. Tako skušamo prispevati k ohranjanju in varovanju rastlinske pestrosti v naravi in hkrati približati lepote divjih rastlin vrtnarskim navdušencem. Izkopavanje sadik potonike v naravi namreč ni samo prepovedano, pač pa tudi izjemno težavno in največkrat neuspešno. Raste namreč na kamnitem terenu in ima izjemno razraščen in globok koreninski sistem, da v takem okolju sploh lahko preživi. Na vrtu pa se zadovolji z vsakim sončnim ali polsenčnim rastiščem z globoko, a odcedno zemljo, v kateri voda ne bo zastajala. Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com
Nepovratna sredstva Norveškega finančnega mehanizma
Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si
Zavarovanih rastlin se v naravi ne sme nabirati
L A D J I C A
junij 2021
Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716
Veliko je rastlin iz narave, ki jih ljudje od nekdaj skušajo gojiti tudi po vrtovih. Sadike si posamezniki nabirajo kar na naravnih rastiščih ali pa jih kupujejo vzgojene v vrtnarijah. Pri tistih, ki v naravi rastejo masovno, ob tem ne nastaja omembe vredna škoda, če se to naredi
Norveški finančni mehanizem je edinstven instrument in temelj sodelovanja med Slovenijo ter Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. Namen je zmanjšati gospodarske in socialne razlike v Evropi ter krepiti bilateralne odnose med državami donatoricami in državami upravičenkami. V okviru programov Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in Izobraževanje – krepitev človeških virov je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki nastopa v vlogi nosilca programov, v sredini maja objavila dva javna razpisa (JR) v skupni višini več kot 26,8 mio EUR s 100% deležem sofinanciranja prijavljenih projektov. K prijavi na JR za sofinanciranje projektov v okviru programa blaženje podnebnih sprememb so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti, uveljavljanju načel krožnega gospodarstva in izboljšanju upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih
