V državi še ni razvojnega soglasja o zeleni prihodnosti, potrebujemo EKS? 1. Katere nujne ukrepe za zeleni prehod energetike mora Slovenija sprejeti, da bo dosegla opredeljene podnebne cilje in zanesljivo oskrbo z energijo v letu 2030? Kaj je prvi korak do Energetskega koncepta? 2.
aj mora biti v ospredju zelene in digitalne preobrazbe države s poudarkom na energeK tiki? Kaj bo pri tem storilo Ministrstvo za infrastrukturo in kaj mora storiti energetsko gospodarstvo? Ali v Sloveniji še ni razvojnega soglasja o zeleni prihodnosti?
V anketi sodelujejo dr. Robert Golob, mag. Duška Godina, mag. Vekoslav Korošec, mag. Saša Podlogar Žnidaršič, mag. Aleksander Mervar in Blaž Košorok.
Zdaj ni pomembno vedeti, kdo in kje, ampak koliko in v kaj bomo investirali dr. Robert Golob, GEN-I:
1.
Za Slovenijo je ključni vmesni cilj na poti razogljičenja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030. Eden glavnih ukrepov za dosego tega cilja je elektrifikacija vsega, predvsem v prometu in pri ogrevanju. Razloga sta dva: povečevanje učinkovitosti rabe energije in nadomeščanje fosilnih goriv z brezogljično električno energijo. Kljub temu, da bo skupna končna raba energije v Sloveniji v prihodnjih letih nižja, bo poraba električne energije zaradi omenjenih sprememb do leta 2035 zrasla za 35 %. Ob hkratnem opuščanju fosilnih goriv in prekinitvi rabe premoga najkasneje do leta 2033 se bo vrzel med proizvodnjo električne energije iz obstoječih in že načrtovanih elektrarn ter prihodnjimi potrebami po električni energiji močno povečala, in sicer za več kot 8 TWh.
Zavedati se je potrebno, da če želimo zaustaviti segrevanje planeta, potem se mora razviti svet do leta 2050 razogljičiti. Časa nimamo veliko. Ukrepati moramo zdaj in se začeti prilagajati,
dr. Robert Golob
Tokratno anketo o energetiki in zeleni prihodnosti Slovenije smo naslonili na dva pomembna energetska dogodka. Inštitut dr. Janeza E. Kreka je v sodelovanju s Konzorcijem za pospešitev zelene transformacije pripravil konferenco o izhodiščih za zeleni energetski koncept. Družba GEN-I pa je zasnovala in izvedla Zeleni dan slovenske državnosti in v program uvrstila tri dogodke v Šmarjeških Toplicah in v občini Šentjernej: Družinski zeleni dan, simpozij Zelena prihodnost in slavnostno prireditev Zelena pomlad slovenske državnosti. Kakšni bodo torej koraki in naložbe za razogljičenje Slovenije? Blaž Košorok z Ministrstva za infrastrukturo predlaga razmislek, ali Slovenija ob NEPN in Dolgoročni podnebni strategiji res potrebuje še Energetski koncept.
Nekatere udeležence obeh dogodkov in dobre poznavalce problematike smo povabili, da odgovorijo na dve vprašanji:
ENERGETIKA IN ZELENA PRIHODNOST SLOVENIJE
julij 2021
Jože Volfand
foto: Bor Slana
26 161
OKOLJE
ENERGETIKA IN ZELENA PRIHODNOST SLOVENIJE
preden nas situacija prehiti. S pravilnim pristopom lahko slovenski elektroenergetski sistem razogljičimo že do leta 2040, bomo pa zato potrebovali ogromno obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije. Osebno ne želim izključevati nobenega brezogljičnega vira, vendar je sonce naša prva izbira, ker gre za neomejen, obnovljiv in trajnosten vir. Njegova energija je po mojem mnenju energija prihodnosti tudi zato, ker se tehnologije za pridobivanje sončne energije razvijajo izjemno hitro. Z letom 2021 smo v GEN-I naredili še korak dlje in s prehodom na čistejše vire energije za elektriko, ki jo dobavljamo vsem svojim odjemalcem, pokazali Sloveniji in svetu, da lahko vsak dom, pisarno in industrijo napaja brezogljična energija, ki ne povzroča izpustov CO2. V kolikor želimo, da bo elektroenergetski sistem prenesel vključitev množice razpršenih OVE, bo moral biti predvsem izjemno prožen, viri pa pravilno strukturirani. Za vključitev množice razpršenih OVE v EES bo tako potrebna korenita zelena preobrazba EES. Ta bo imela največji vpliv na razvoj in obratovanje
