45 161
SLOVENIJA IN PRIHODNOST EVROPE
Prispevki za integralno zeleno pot k trajnostni Evropi z razvojnimi snovanji, inovacijami in praktičnimi primeri iz Slovenije prikazujejo in razlagajo integralno zeleno vizijo Evrope in pot za njeno udejanjanje: od vrtca, srednje šole, visokega šolstva do elektro energetsko samostojnih stavb in vozil preko nove uporabe gob in trajnostnega kmetijstva, sodobnega upravljanja organizacij in območij/mest in merjenja, da se grozeča okoljska katastrofa prepreči. Predstavitve in povzetki so dostopni na spletni strani IRDO konferenc https://www.irdo.si/ irdo2021/referati.html. V Podnebnem dosjeju objavljamo povzetke treh prispevkov, katerih tematika je upravljanje z vodo in ohranjanje ekosistemov.
Celostno upravljanje z vodami v urbanih središčih Prof. ddr. Ana Vovk, Univerza v Mariboru
foto: www.shutterstock.com
Inštitut IRDO je 10. in 11. junija 2021 skupaj z Univerzo v Mariboru in drugimi partnerji organiziral združeni konferenci IRDO o DRUŽBENO ODGOVORNI DRUŽBI 2021. Prvi dan je potekala mednarodna znanstvena konferenca, drugi dan pa Prva nacionalna strokovnoposlovna konferenca IRDO in Državljanske pobude za integralno zeleno Slovenijo: Izzivi in priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije v evropskem kontekstu. V slovenskem delu konference so 11. 6. 2021 avtorji v 14 prispevkih prikazali veliko dobrih izkušenj, s katerimi je Slovenija lahko zgled vsej Evropi. Kaže ji integralno zeleno pot k trajnostni Evropi. Zato smo konferenco tudi prijavili kot izvirni slovenski prispevek - dogodek za Konferenco o prihodnosti Evrope, ki poteka na spletni platformi https://futureu. europa.eu/.
PODNEBNI DOSJE
Iz Slovenije za prihodnost Evrope
Trajnostno upravljanje z naravnimi viri je nujen sestavni del razmislekov o prihodnosti Evrope. Integralni pristop nas spodbuja k iskanju celostnih pametnih rešitev, ki vključujejo prispevke k vsem štirim »Integralnim svetovom« in vodijo do blaginje za vse. V prispevku izhajam iz ugotovitev poročil Evropske komisije in Evropske agencije za okolje, po katerih bi morala pametno vodno gospodarstvo in družba upravljati z vsemi razpoložljivimi vodnimi viri, vključno s površinskimi, podzemnimi, odpadnimi in prečiščenimi vodami, da bi se izognili pomanjkanju vode in onesnaževanju. S tem bi povečali odpornost na podnebne spremembe, ustrezno obvladovali tveganja, povezana z vodo, in zagotovili krožnost vodnih virov. Preizkušeni ukrepi za zadrževanje vode v urbanih območjih so zbiranje deževnice (iz streh in parkirišč ter drugih neprepustnih površin), kar prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje učinkov močnih deževij in prispevanje k ohranjanju količin in kakovosti vode. V krožnem gospodarstvu ima ponovna raba vode ključno vlogo, saj prinaša pomembne okoljske, socialne in gospodarske koristi. Odpadna voda iz kopalnic, pranja perila in iz kuhinj - ta siva voda, ki zajema tudi do 80 % stanovanjskih odpadnih voda, se lahko široko uporablja za namakanje v urbanih in podeželskih območjih. Ta dragoceni potencial že izkoriščajo številne države, zlasti južne in severozahodne Evrope, medtem ko je v večini predelov EU uporaba rešitev za ponovno rabo vode še vedno omejena. Zato je potrebno bolj aktivirati večkratno in
