Izvajanje evropskega Zelenega dogovora in Zakon o vodah rvotno predlagane spremembe so se v procesu parlamentarnega sprejemanja zakona še dodatno preoblikovale v končni predlog, ki pa je bil povsem nespremenljiv za večino slovenske javnosti. Na referendumu so bile novele zakona o vodah zato zavrnjene. Analiza celega procesa, od predloga sprememb in do zavrnitve zakona, je dobra učna ura za izvršno in parlamentarno oblast. Voda je simbol življenja in spreminjati ključne dejavnike glede posegov v vode, v rabo vode in varstvo voda pomeni spreminjati družbene razmere.
ZAKON O VODAH
julij 2021
Novela Zakon o vodah (ZV1G) je doživljala številne spremembe, dopolnitve, odstranitve in interpretacije, preden sta ga potrdila oziroma nista ovrgla Državni zbor (DZ) in Državni Svet Republike Slovenije. Prvi predlog je bil objavljen 20.10.2020. Obsegal je tri spremembe. Prva je bila ukinitev sistema izdaje vladne uredbe za zožitev priobalnega stavbnega zemljišča v naseljih in prenos odločanja o rabi priobalnih zemljišč na raven upravnega postopka Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) (sprememba 37. člena). Druga je bila uskladitev člena, ki se nanaša na vodovarstvene pasove (sprememba 69. člena) na način, da se upošteva spremenjen predlog glede priobalnih zemljišč. Tretja sprememba pa je odprla možnost financiranje državne gospodarske službe urejanja voda iz vodnega sklada (sprememba 162. člena).
P
Dr. Lidija Globevnik - Evropski center za vode pri EEA in TC VODE Tematski center za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah
foto: Gašper Šubelj
dr. Lidija Globevnik
V
dvanajstih dnevih javne obravnave o prvem predlogu sprememb zakona o vodah v oktobru 2020 je bilo podanih sedem mnenj združenj in organizacij. V medsektorskem usklajevanju, ki je sledilo, je na zakon dalo pozitivno mnenje Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor pa pripravilo nov predlog. Tega je Vlada s sklepom dne 21. 1. 2021 sprejela ter poslala v parlamentarno obravnavo. Noben predlog iz sedmih pravočasno dospelih mnenj javne obravnave ni bil upoštevan. Še več, v tem predlogu je bil dopolnjen člen v zvezi z vodovarstvenimi pasovi na način, da bi bila tam v primeru manjših tveganj dovoljena gradnja objektov, kjer se uporabljajo nevarne snovi.
N
ekaj dni pred prvo obravnavo na pristojnem delovnem telesu DZ v začetku marca 2021 je koalicija predlagala amandmaje in jih tudi vnesla v predlog. V tej, že tretji verziji novega zakona o vodah, je bila dodana možnost gradnje objektov »v javni rabi« na vodnih in priobalnih zemljiščih. Dne 9. 3. 2021 je bil predlog obravnavan na delovnem telesu DZ. Amandmaji koalicije so bili potrjeni, amandmaji opozicije pa ne. DZ je zakon potrdil dne 30. 3. 2021. Tokrat s črtanimi spremembami glede vodovarstvenih pasov, ampak spet z novim dodatkom glede posegov in gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih. Posebej se je vnesla alineja, da se na njih lahko gradi tudi enostavne objekte. Za objekte na vodnem in priobalnem zemljišču pa je obveljala alineja, da je potrebno vodno soglasje. Nekje v procesu vnašanja amandmajev v končen predlog novele zakona se je dodala tudi možnost financiranja Inštituta za vode Republike Slovenije (IzVRS) iz vodnega sklada.
dr. Lidija Globevnik
54 161
OKOLJE
ZAKON O VODAH
S
porne spremembe zakona o vodah so se nanašale na določila o dovoljenih posegih v vodna in priobalna zemljišča in na način odločanja o posegih. Praksa »zožitve priobalnih zemljišč zaradi posegov pod posebnimi pogoji«, o čemer je prej odločala Vlada RS, se naj bi z uveljavitvijo novele zakona urejala le s postopkom izdaje vodnega soglasja, ki bi se tako preselil z ravni odločanja Vlade na raven upravnega postopka na DRSV. To pomeni, da bi ob uveljavitvi sprememb izpadel ključni sedanji omejitveni element za posege, in sicer, da so posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij (z odobritvijo Vlade). Od leta 2008, ko je bil uveljavljen koncept »zožitve priobalnih zemljišč znotraj naselij«, je Vlada izdala sicer le 17 uredb. V večini primerov je šlo za uskladitev z obstoječim stanjem.
V
odni prostor postaja vse bolj atraktivna destinacija turizma, rekreacije in sprostitve, kar se že odraža v razvojnih in prostorskih planih občin. Potrebe po še nepozidanih površinah se iz leta v leto krepijo, tudi po pozidavi ali intenzivni rabi poplavnih in priobalnih zemljišč. Z uveljavitvijo novega zakona o vodah bi
