Hidroenergija – več kot le energija

HESS

OKOLJE hidroenergija –več kot le energija

HE Arto – Blanca z eno izmed najučinkovitejših ribjih stez

Kakor ima vsaka država svoj jezik, kulturo in značilnosti prebivalstva, ima tudi vsaka izmed njih svoje specifične naravne danosti. Nesmiselno je primerjati neprimerljivo in ustvariti model, ki bi enako deloval za vse. Vsaka država mora poiskati svojega in najučinkoviteje uporabiti tisto, kar ima.

Hidroenergija je v Sloveniji na področju obnovljivih virov energije še vedno gonilna sila. Na severu je to zlasti vetrna energija, pri nas pa ima največji potencial voda. Glede na naravne danosti gre za najbolj razširjen, v celoti še ne popolnoma uporabljen, torej razpoložljiv, zanesljiv in trajnostni vir.

Mednarodna agencija za energijo (IEa) je pripravila prvo poročilo o hidroenergiji in potrdila, da gre pri hidroenergiji za hrbtenico nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki danes po vsem svetu zagotavlja skoraj polovico potrebne električne energije. Prispevek hidroelektrarn je po njenem poročanju za 55 odstotkov višji od jedrskega in večji od prispevka vseh drugih obnovljivih virov energije skupaj. Prav tako imajo v celotnem življenjskem ciklu elektrarne prav hidroelektrarne najnižje emisije na enoto proizvedene energije. Leta 2020 so hidroelektrarne zagotovile 17 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije in so bile za premogom in zemeljskim plinom tretji največji energetski vir. Poleg energetskega doprinosa pa pri hidroprojektih ne gre zanemariti še enega izmed pomembnih aspektov, in sicer njihovo večnamenskost. Preko vpliva na razvoj gospodarskih, turističnih in športnih dejavnosti ter regionalnega povezovanja namreč vsesplošno zvišujejo kvaliteto življenja in izboljšujejo biodiverziteto na več področjih. Ureditev infrastrukture in poplavne zaščite, ureditev vodotokov, bogatenje podtalnice, ustvarjanje možnosti za namakanje kmetijskih površin, razvoj športa in turizma, naravovarstvene ureditve so le nekateri izmed pozitivnih spremljajočih učinkov.

Pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki skupaj z drugimi gradbenimi in negradbenimi ukrepi predstavljajo ključni sistemski ukrep v okviru celostnega upravljanja z vodnimi viri ter prilagajanja in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe. Zadrževanje voda je ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja škode, ki bi jo suša povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. S tem se ohranja njihova prisotnost v našem okolju. Poleg omenjenega lahko pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki s pitno vodo oskrbujejo milijone ljudi po vsem svetu. Ponekod so celo edini vir vode za velika mesta, ki drugih virov pitne vode nimajo. Hidroenergija je tako mnogo več kot le energija, česar se v družbi HESS nedvomno zavedamo. Poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov vode in sonca na svoje delovanje v okolju gledamo širše. Z zavedanjem družbene odgovornosti na različnih področjih iščemo skupne točke za kakovostnejše sobivanje. Z izgradnjo hidroelektrarn pomembno prispevamo k trajnostni rabi vodnega potenciala reke Save in razvoju spremljajočih pozitivnih učinkov. Večnamenski projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je bil na srečanju pri institucijah EU akreditiranih dopisnikov iz bruslja z najvišjimi predstavniki vlade ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU predstavljen kot primer dobre prakse za uresničevanje trajnostnega razvoja. Gre za največji projekt izgradnje obnovljivih virov v Sloveniji, ki je državnega pomena in praktični dokaz, da lahko proizvajamo zeleno električno energijo ob sočasnem ter uspešnem razvoju okolja in biodiverzitete. Družba HESS je usmerjena v zeleno. S proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prispeva k čistejšemu okolju in trajnostnemu razvoju ter doda pomemben delež pri udejanjanju politik brezogljične družbe, zelene električne energije, prilagajanja podnebnim spremembam in samooskrbe – z energijo, vodo in hrano.

Svetovanje za trajnostni razvoj

Za ustvarjanje večje vrednosti … za prepoznavanje poslovnih in finančnih priložnosti trajnostnega razvoja … za upravljanje tveganj …

ali vključujete trajnostne priložnosti in izzive v vaše kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strateške načrte? Zakaj je to pomembno? S tem ne upravljate le tveganj, ampak ustvarjate tudi dodano vrednost!

Razvoj politike in strategije Postavljanje cil j ev Izve dba P oroč a n j e Merjenje Finančno Ekonomsk o D ružbeno Okoljsko Poslovni cilji Trajnostni izzivi, trajnostne priložnosti Svojim partnerjem pomagamo izostriti širšo sliko, s katero ustvarjajo ravnovesje med:

• konkurenčnostjo (finančne in poslovne priložnosti), • inovativnostjo (so-ustvarjanje nove vrednosti) • in vedno uspešnejšim sodelovanjem s strankami, vlagatelji in zaposlenimi ter • ohranjanjem naravnega okolja.

Katere korake ste že prehodili? Katere še boste?

Prepoznavanje trajnostnih finančnih in poslovnih priložnosti za prihodnost podjetja / organizacije Oblikovanje politike trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Snovanje strategije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Vključitev trajnostnih smernic in ciljev v poslovno strategijo

Kreiranje vrednosti v odnosu z zaposlenimi

Trajnostni razvoj kot usmeritev za nove finančne in poslovne priložnosti, ki jih zaposleni znajo prepoznavati in vključevati v svoje delo Prepoznavanje in izkoriščanje izjemnih možnosti »nevroplastičnosti« posameznikov in kolektiva Soustvarjanje vrednosti in inovacij z zaposlenimi Ustvarjanje komunikacijskih omrežij in vozlišč za kreiranje (trajnostnih) vrednosti

Kreiranje dodane vrednosti v odnosu s kupci

Prepoznavanje novih priložnosti v odnosu s kupci Izkoriščanje priložnosti umetne inteligence Soustvarjanje vrednosti in inovacij s kupci »Crowdsourcing« »Crowdsharing«

Kreiranje vrednosti s trajnostnim poročanjem

Prepoznavanje priložnosti, ki jih odpira trajnostno poročanje

Koncept poročanja

Določitev ključnih deležnikov matrika bistvenosti

Določitev trajnostnih kazalnikov merjenje

Interpretiranje

Grajenje zgodb

Vključevanje deležnikov v pripoved