Izdelki navdiha in ljubezni do lesa kot materiala

na trgu in nabava e-koles nepredvidljiva, zato je kratkoročno in dolgoročno planiranje zelo težavno.

Zavedamo se namreč, da za vsak problem obstaja rešitev, tako da se ne ukvarjamo s problemi, temveč iščemo rešitve. Naš proces celostne obnove e-koles je izpopolnjen do te mere, da kolesa resnično izgledajo kot nova. Obnovljena e-kolesa so vsaj 30 % cenovno ugodnejša od novih. Za obnovljena e-kolesa zagotavljamo tudi 12-mesečno jamstvo. Predvidena življenjska doba e-koles s centralnim motorjem vodilnih proizvajalcev, kot so Bosch, Yamaha ali Shimano, je obdobje po prevoženih cca. 50.000 kilometrih.

E-kolesa postajajo vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo. Za mestne opravke, za daljše izlete in za vozne parke v podjetjih. Kaj je treba vedeti pri uporabi in vpeljavi e-koles v vozni park oziroma kakšno vlogo imajo v konceptu trajnostne mobilnosti?

Andraž Fužir: Tako je, e-kolesa postajajo novi način mobilnosti tako v mestih kot na podeželju. Prepričani smo, da vožnja z e-kolesi na kratke razdalje do 20 km lahko v bližnji prihodnosti nadomesti vožnjo z avtomobili. Z e-kolesom prispemo na cilj bolj spočiti, hkrati pa nimamo nobenih skrbi glede zastojev na mestnih vpadnicah. Premagovanje kratkih razdalj z e-kolesom tako ni samo bolj okolju prijazno, temveč tudi bolj preprosto in hitro.

Glede na trenutno povpraševanje poslovnim partnerjem nudimo večmesečne najeme z vključeno celostno podporo. Gre za 3- do 12-mesečne najeme e-koles. Ob predaji e-koles opravimo izobraževanje osebja, ki bo skrbelo za e-kolesa in njihovo optimalno delovanje. Poleg tega opravljamo na lokaciji tudi servisne storitve za celotno floto e-koles iz najema. Po končani sezoni nam stranka e-kolesa iz najema vrne. Ta gredo v postopek obnove in nato v prodajo. V naslednji sezoni stranki dobavimo novo floto e-koles, tako da vedno razpolaga z novimi modeli. Na ta način zaključimo celotni življenjski cikel posameznega e-kolesa.

Aljaž Fužir: Pomembna tematika je tudi vzdrževanje e-koles in ozaveščanje uporabnikov. E-kolesa je treba redno in dosledno vzdrževati, saj samo na ta način lahko dosežemo predvideno življenjsko dobo e-kolesa. V primerjavi z običajnimi kolesi predstavlja vzdrževanje e-koles še toliko bolj pomemben aspekt uporabe. Vzdrževati je namreč treba tako strojno kot programsko opremo. Z obnovo e-koles poskušamo zmanjševati vse škodljive vplive, ki obremenjujejo okolje. Zagovarjamo odgovorno potrošnjo in to načelo tudi integriramo v našo poslovno strategijo. Prizadevamo si, da s svojim delom doprinesemo k skrbi za okolje, za katerega se zavedamo, da ni optimalno in da je na voljo še mnogo trajnostnih izzivov. Kot mlado start-up podjetje razvijamo trajnostno preobrazbo premišljeno in preudarno ter vztrajno sledimo razvoju e-kolesarstva.

OBLIKOVANJE LESA MED ŠTUDIJEM

Izdelki navdiha in ljubezni do lesa kot materiala

Na letošnjem Celjskem sejmu sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS ter agencija SPIRIT pripravila predstavitev aktualnih projektov na področju lesarstva. Posebej zanimive so bile predstavitve projektov študentov Višje strokovne šole – Lesarske šole Maribor. Zato smo obe študentki, Julijo Čerček in Michelle Vrbanić, ter študenta Tima Roškarja povabili, da povedo, kako so v projektnem tednu razvili ideje za torbico, svetilko in klubsko mizico. Vsak proizvod kaže ljubezen do oblikovanja lesa, pa tudi željo vseh treh, da z njimi uspejo na trgu.

Torbica

Julija Čerček

Za projektni teden smo dobili nalogo izdelati torbico iz lesa. Oblikovna osnova mora temeljiti na inspiraciji iz narave. Moj osebni izziv je bil izdelati koncept, ki bo vseboval čim manj lepljenih elementov, nič kovinskih spojev ter neestetskih detajlov. Les sem želela prikazati v drugačni luči, kot si to navadno predstavljamo - torej lahkotno. S kombinacijo tkanine sem želela izpostaviti pozitivne lastnosti dobro premišljenih in izdelanih detajlov. Inspiracijo sem našla v krogu, našla sem kroge za vezenje. In rodila se je ideja. Ohišje bi bilo sestavljeno iz dveh krogov; enega večjega od drugega, za toliko, da se lahko zložita en v drugega. Preko tega bi bila napeta prosojna tkanina. Za izdelavo obročev sem uporabila furnir, saj je edina primerna oblika lesa za izdelavo

Kratko, zanimivo

LE MALO PODJETIJ ZNA IZMERITI IZPUSTE TGP

Nekatere zanimive ugotovitve sporoča nova raziskava z naslovom "Uporaba umetne inteligence za merjenje izpustov – izčrpno, natančno in pogosto" (“Use AI to Measure Emissions — Exhaustively, Accurately, and Frequently”), ki sta jo objavila Boston Consulting Group (BCG) in BCG GAMMA. Da bi lahko ocenili sposobnost podjetij pri merjenju in zmanjševanju njihovih izpustov, je BCG zbral in analiziral odgovore vodij, ki v organizacijah delno ali v celoti odločajo o tem področju. V raziskavo je bilo vključenih 1290 podjetij, prisotnih v devetih večjih panogah po vsem svetu. Raziskava je pokazala, da podjetja svojih izpustov ne merijo dovolj: • izčrpno: 81 % vprašanih v poročilih izpušča nekatere svoje notranje izpuste (povezane z lastnimi dejavnostmi podjetja), 66 % anketirancev pa ne poroča o svojih zunanjih izpustih (povezanih z njihovo vrednostno verigo); • natančno: anketiranci ocenjujejo, da je povprečna stopnja napak pri merjenju izpustov med 30 % in 40 %; • pogosto: 53 % vprašanih pravi, da imajo zaradi redkih meritev težave pri sprejemanju in sledenju odločitvam; • avtomatizirano: 86 % sodelujočih z uporabo preglednic še vedno ročno beleži in poroča o svojih izpustih, le 22 % vprašanih uporablja avtomatizirane procese. Zgolj 9 % podjetij je sposobnih v celoti izmeriti svoje izpuste toplogrednih plinov. "Če podjetja ne razumejo svojih izhodiščnih ravni izpustov, kako lahko pričakujejo, da bodo spremljala svoje izpuste in si zastavila prave cilje?" se sprašuje Sylvain Duranton, globalni vodja BCG GAMMA in soavtor raziskave. "Na primer, če ne zbirajo in analizirajo podrobnih podatkov ter faktorjev izpustov, ne morejo pričakovati, da bodo njihove meritve točne. Sodelovali smo s proizvajalcem žganih pijač, ki ni razčlenjeval in meril svojih vhodnih izpustov po posameznem faktorju, kot so dobavitelj, barva, material ali država izvora. Ko so to storili, so ugotovili, da so njihovi izpusti za 45 % višji od prvotno izmerjenih." Obseg svojega poročanja želi povečati 87 % anketirancev, 66 % pa jih upa, da bodo o svojih izpustih poročali vsako leto ali celo pogosteje. Da bodo podjetja to lahko uresničila, bodo potrebovala nova orodja, osnovana na umetni inteligenci, s pomočjo katerih bodo lahko samodejno pridobivala podatke in izvažala poročila, računala ogljični odtis, izvajala simulacije, določala cilje, upravljala svoj portfelj pobud za zmanjševanje izpustov in mnogo drugega, sporočajo iz agencije Taktik. krogov, ki morajo biti trdni. Odločila sem se za mahagoni, saj je njegova struktura primerno mehka in barva omogoča dobro kombiniranje s tkanino. Za tkanino sem izbrala rjav til z majhnimi pikami, ker ustvarja elegantnost, ko se nežno zlije s skeletom ter z pikami ohranja razgaljenost, vendar daje ravno pravo mero skrivnostnosti.

Torbica je namenjena svečanim prireditvam ter ženskam, ki želijo nekaj drugačnega, z eleganco in karakterjem. Moj moto je bil: “Nič naj ne ostane prikrito. Naj bo razgaljena.” Več na https://julijac7.wixsite.com/ flipidiflapidi/contact

Svetilka

Michelle Vrbanić

Izdelek svetilka, je nastajal v okviru projektnega tedna, omogočal pa je združevanje pridobljenega znanja na področju dizajna, materialov in likovne teorije. Razvijanje izdelka se je začelo z idejno zasnovo in z analizo oz. raziskovanjem, ali koncept takšnega svetila že obstaja. Na osnovi idejnih skic je sledilo izdelovanje natančnega načrta v različnih vektorskih programih in z vizualizacijo v prosto dostopnem programu Skethup. Poznavanje lesa je pripomoglo, da sem izbrala pravo in najbolj optimalno kombinacijo. V svojo kompozicijo sem vključila tudi drug material, in sicer pleksi steklo, zaradi katerega se je pojavila prva težava pri izdelovanju: spajanje lesa in pleksi stekla. To težavo sem rešila z uporabo industrijskega lepila v tubi, ki se ga da dobiti v specializirani trgovini. Za izdelavo svetila sem uporabila les jesenovine (osnovna dela) in kostanjevina (palčke). Les sem predhodno obdelala (skobljanje, debelinjenje) in ga tako pripravila na CNC obdelavo. Ker sem želela ostre linije, sem z dletom izravnala zaokrožene utore. Z razžagovanjem sem dobila manjše pravokotnike, ki sem jih zlepila v štirikotnik, ki predstavljajo zgornji in spodnji del lučke. V utore sem vstavila palčke različnih dolžin, saj sem želela, da svetilo ustvarja igrivost in ambientalnost. Svetilu sem dodala pleksi steklo (nosilna stebra), s katerim sem želela razbiti monotonost in dosegla večjo prepustnost svetlobe. Lesena površina je površinsko obdelana s tremi nanosi lanenega olja, ki po svoje daje še dodaten žar svetilu tudi ob naravni svetlobi.

Izdelek dopušča razne variacije, omogoča nadaljnji razvoj, predvsem pa sem s tem dizajnom želela, da v prostoru s svetlobo doda ambient.

Klubska mizica

Tim Roškar

Osnovna ideja za klubsko mizico je izhajala iz tega, da mora biti mizica funkcionalna ter da je oblikovno atraktivna in zanimiva. Hkrati pa bi bila primerna za opremo vhodne lože hotela ali sprejemne dvorane in tudi kakšne dnevne sobe. Ideja je namreč, da so mizne noge postavljene v diagonali/poševno ter tako tvorijo zanimanje pri opazovalcu. Želja je bila, da ostanejo noge v istih točkah, kot je to pri večini klasičnih miz. V mizici sem hotel vzpostaviti kontrast z grčami in črnim kitom ter temnejšim in svetlejšim lesom. Marsikateri strokovnjak bi dejal, da za mizico tak les ni povsem idealen, vendar gre za klubsko mizico, pri kateri se mi zdi, da je tak videz zelo zanimiv in doda noto v prostoru kot tudi sami mizici.

Mizica je izdelana iz suhih hrastovih desk iz Haloz. Deske so se najprej strojno obdelale z razžagovanjem in skobljanjem, da so bile primerne za širinsko lepljenje. Sestavljanje se je pričelo na podnožju. Za žaganje miznega dna in vrtanje izvrtin moznikov je bila potrebna izjemna natančnost. Na koncu so noge morale predstavljati celoto – enako ravnino z dnom. Ko so bile noge pritrjene, sem nadaljeval s stranicami, ki sem jih spojil z lamelami v pravi kot in v mizno dno. Končno dejanje mizice je predstavljala vrhnja mizna plošča, ki je brez grče ter posledično predstavlja kvaliteten les. Mizico sem finalno površinsko obdelal s finim brušenjem, površinsko pa je zaščitena s šestimi nanosi bio impregnacijskega premaza.