10 164-165
okolje
Novice Zelenega omrežja
Že 40 kotičkov ponovne uporabe e-aparatov
Fotografije: arhiv članov
V tokratni številki predstavljamo vse člane Zelenega omrežja Slovenije. Članstvo odpira pot za povezovanje in komuniciranje o okoljskih in trajnostnih projektih, rešitvah, inovacijah in dosežkih.
Pridružite se nam tudi vi!
Postanite član https://www.zelenaslovenija.si/ Zeleno-omrezje/Postanite-clan
V Zeos d.o.o., združenju proizvajalcev električne in elektronske opreme, že 15 let organiziramo zbiranje in obdelavo odpadne e-opreme. Mrežo ločenega zbiranja smo ves čas nadgrajevali in približevali potrošnikom. Odpadno e-opremo lahko sedaj oddajo na 150 zbirnih centrih lokalnih komunalnih podjetij, v 700 uličnih zbiralnikih v bližini ekoloških otokov, v 60 trgovskih centrih (Big Bang, Merkur, M-tehnika idr.). Vse lokacije lahko preverite na spletnem portalu www.zeos.si/zbirna mesta/. V družbi Zeos se hkrati zavedamo, da so novi evropski okoljski in gospodarski temelji usmerjeni v krožno gospodarjenje in podaljševanje življenjske dobe izdelkov. Odpadek ni več le ekološki problem in potencialna materialna surovina, ampak se mu skuša ohranjati njegova funkcionalna vrednost za zmanjševanje negativnih posledic proizvodnje. S tem namenom smo na zbirnih centrih v sodelovanju s komunalnimi podjetji postavili že 40 kotičkov ponovne uporabe, kjer zbiramo še uporabne aparate in nagovarjamo gospodinjstva k oddaji njim nepotrebnih naprav v ponovno uporabo in novo življenje.
praktično ni. Ker je to že od nekdaj priljubljena trajnica slovenskih vrtov, a jo je možno najti na preveč moderniziranem in skomercializiranem trgu le z veliko težavo, smo to lilijo v naši vrtnariji razmnoževali z luskolisti, delitvijo čebulic, kar pa je zelo zamudno opravilo. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič smo letos (2021) prvič pridelali kaljivo seme na naših matičnih rastlinah. Očitno je bilo dovolj toplote za dozorevanje. To pomeni, da bomo tudi to lilijo odslej lahko množili s semenom. Morda se bo sčasoma lahko tudi naturalizirala vedno severneje in v naravi ne bo več rasla samo v Sredozemlju.
Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com
Izzivi in priložnosti gradbene industrije
Zeos, d.o.o. www.zeos.si
december 2021
Alojzijeva lilija ne bo rasla le v Sredozemlju
Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716
Razširjenost rastlinskih vrst oziroma razporeditev njihovih naravnih rastišč je med ostalim odvisna tudi od temperatur zraka in tal. Kulturne rastline, tiste torej, ki jih ljudje za svoje najrazličnejše potrebe kultiviramo oziroma gojimo, že od nekdaj selimo s kraja v kraj, tudi zelo daleč, s kontinenta na kontinent. Za tiste, ki jih prinesemo od daleč in se tudi pri nas tako dobro počutijo, da se same po naravni poti razmnožujejo s semenom, rečemo, da so se naturalizirale. Alojzijeva lilija (Lilium candidum) je znana že izpred antike kot avtohtona (divja, rastoča v naravi) in tudi kot kulturna (gojena) rastlina starih civilizacij Sredozemlja. Znano je, da je tam od nekdaj razvila tudi kaljivo seme. A seme je prava redkost in ga danes na trgu
V danski prestolnici Kopenhagen je Velux organiziral konferenco Build for Life, ki je združila strokovnjake iz gradbene panoge in svetovne mnenjske voditelje. Razpravljali smo o največjih izzivih in priložnostih v današnji gradbeni industriji ter raziskovali moč dnevne svetlobe pri ustvarjanju zdravih in odpornih stavb. Nastopilo je več kot 90 gostov, ki so predstavili rezultate svojih najnovejših raziskav s področja bolj zdravih stavb v pokoronskem obdobju, trajnostne arhitekture in vloge gradbene
