Investitorji preredko zahtevajo uporabo recikliranih materialov
A kaj lahko takšen ukrep pomeni za gradbeništvo, če želi postati bolj trajnostno, pri čemer je integralno projektiranje temeljni element trajnostne gradnje? Stavbe bodo morale biti zgrajene iz materialov, ki imajo čim manjši ogljični odtis, npr. iz lesa, in iz lokalne proizvodnje, saj tudi transport povečuje ogljični odtis. Poleg tega bodo morale biti ogljično nevtralne v času obratovanja in grajene z veliko izolacije iz naravnih materialov. Prav tako bo potrebno vgraditi vračalnike toplega zraka, notranji prostor bo moral biti napolnjen z gospodinjskimi aparati z velikim izkoristkom energije. Nujno bo naravno osvetljevanje in pasivno ogrevanje, pa še proizvodnja elektrike v fotovoltaičnih elektrarnah. Ali se na trgu kaže povpraševanje po izračunih ogljičnega odtisa za večje stavbne komplekse? Proizvajalci gradbenih izdelkov, elementov in materialov se vedno bolj obračajo na nas s prošnjo po izdelavi analiz življenjskega cikla (LCA), ki jih poročamo v evropsko standardiziranem dokumentu Okoljska deklaracija proizvoda (EPD – Environmental Product Declaration). Vedno več ljudi namreč razume, da ne gre le za ogljični odtis, temveč tudi za globalno segrevanje, ki ga povzročajo različni toplogredni plini. Poleg tega vrednotimo standardiziran seznam parametrov, kjer stremimo k celostnim izboljšavam z okoljskega vidika. Ali spremljate še kaj drugega? Poleg globalnega segrevanja nas zanimajo na primer tudi zakisovanje, tanjšanje ozona, presežna hranila v vodah, raba virov, ravnanje z odpadki itd. Pri proizvajalcih z veseljem opažamo, da se s porastom rabe BIM, to je informacijsko modeliranje gradenj, pristopa k projektiranju, lažje se izračuna in interpretira LCA analize celotnih stavb. Opažamo še, da se
53
investitorji vprašajo, kakšne okoljske odtise bi povzročili v primeru različnih možnih projektnih rešitev. Projekti v klimatsko nevtralni Evropi, torej tudi Sloveniji, še posebej glede na načrte, kaj načrtuje NEPN do leta 2030, zahtevajo od celotne verige v gradbeništvu, predvsem pa od investitorjev, projektantov, arhitektov, premišljene pristope h gradnji. Kakšno mesto v gradbeni verigi zaseda ZAG in kaj lahko prispeva k pospešitvi trajnostne gradnje in prenove stavbnega fonda? Kaj je značilnost slovenskega trga na področju gradbeništva? Na ZAG s svojim znanjem in izkušnjami proizvajalcem pomagamo razvijati in optimizirati proizvode ter analizirati njihove okoljske emisije. Svetujemo, kako jih zmanjšati. Veliko naših raziskav in strokovnega dela je usmerjenih v možnosti predelave oz. ponovne rabe gradbenih materialov po koncu njihove življenjske dobe, s čimer pomembno podpiramo vpeljavo krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju. S tem na ZAG pripomoremo k zmanjšanju okoljskih vplivov stavb v vseh fazah njihovega življenjskega cikla in k trajnostnemu razvoju te panoge. V večini naših raziskovalnih projektov se ukvarjamo s problematiko trajnostne gradnje in prenove stavbnega fonda. Vendar opažamo, da se rešitve razmeroma počasi implementirajo v praksi. Tudi na tem segmentu smo aktivni, saj delujemo v koraku s časom tako na področju digitalizacije, 3D tiskanja in informatizacije gradbeništva.
december 2021
Emisijski kuponi bodo podražili vire energije, ki bodo pridobljeni iz ogljično problematičnih surovin. To bo posledično povečalo stroške gradnje in obratovanja stavb, po drugi strani pa bo povečalo ekonomičnost investicij v izboljšanje učinkovitosti stavb in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na samih stavbah, mislim na elektrarne za samooskrbo.
dr. Aleš Žnidarič
Največji izziv je še vedno prenesti trajnost, okoljske vidike gradbeništva, v prakso. Nekatera podjetja, predvsem tista, ki delujejo v tujini, že razumejo pomen npr. okoljskih deklaracij proizvodov na osnovi življenjskega ciklusa. V Sloveniji pa investitorji pri gradnji žal še vedno redko zahtevajo uporabo recikliranih materialov ali okoljske deklaracije, odgovarja na vprašanje o trajnostnem poslovnem modelu gradbeništva doc. dr. Aleš Žnidarič, direktor Zavoda za gradbeništvo. Nove rešitve se pri gradnji in prenovi stavbnega fonda prepočasi uveljavljajo v praksi. Za razvoj in poslovanje ZAG pa sta pomembna dva dogodka. V Mariboru so odprli novo poslovno enoto, v Obrtno industrijski coni v Logatcu pa gradijo nov Požarni laboratorij, ki bo edini v tem delu Evrope.
foto: arhiv podjetja
Zakonodajni paket EK Pripravljeni na 55 prinaša več novosti in ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Med drugim zelo različna mnenja povzroča uvedba trgovanja z emisijami tudi za stavbe in promet.
Gradbeništvo in sveženj Pripravljeni na 55
Jože Volfand
okolje
164-165
Gradbeništvo in sveženj Pripravljeni na 55
