Promocija
Več kot 30 let nazaj ste v Lenartu pričeli uvajati ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BioPaS – ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo. Koliko se je od takrat spremenil sistem ravnanja z odpadki? Rudolf Horvat: Zelo veliko se je spremenilo. V devetdesetih letih so bili gozdovi in druge površine veliko bolj polni črnih odlagališč. Kultura varovanja okolja je bila na bistveno slabšem nivoju, kot je danes. Slovenija je v zadnjih nekaj letih, lahko bi rekli celo desetletjih, zelo napredovala na področju varovanja in zaščite okolja. K temu je prispevalo več dejavnikov. Po eni strani posamezniki, ki smo z vse večjo ozaveščenostjo ponotranjili čut skrbi za okolje, ter številne iniciative, kot je recimo projekt Očistimo Slovenijo, ki s svojim zanosom zelo pripomorejo k zavedanju posameznikov o pomenu varovanja okolja. Nato so tukaj še podjetja, ki z nenehnim razvojem svojih storitev in načina dela skrbijo, da je Slovenija po storitvah, ki varujejo in ščitijo okolja, marsikje na prvem mestu. Podjetje Saubermacher je vsa ta leta postavljal številne standarde na področju ustreznega ločevanja odpadkov. Največji izziv je takrat predstavljal prav nov način ravnanja z odpadki, to je zbiranje odpadkov po sistemu BioPaS. Sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja je bil z vidika investicij
foto: arhiv podjetja
Robert Čajič
Rudolf Horvat
Gospodarjenje z odpadki in učinkovita raba surovin je pomemben kazalnik trajnostnega razvoja podjetja. V zadnjih letih je vse več povpraševanja po gospodarjenju z odpadki na način, ki omogoča recikliranje odpadkov, ne samo njihove odstranitve, pojasnjuje Robert Čajič, eden od treh direktorjev družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. Dodaja, da je dober primer gospodarjenja z odpadki v industriji, ko se več kot 90 % odpadkov reciklira. Rudolf Horvat, eden dolgoletnih direktorjev družbe, pa izpostavlja, da se je na področju ravnanja z odpadki od njihovih začetkov do danes precej spremenilo. Ljudje so bolj ozaveščeni, vse več je tudi iniciativ za varovanje okolja. Tudi pri ravnanju z odpadki ima digitalizacija vse pomembnejše mesto in omogoča nov način zbiranja odpadkov, gre za t. i. pametne odpadke. Veliko rešitev prenesejo tudi iz matičnega podjetja v Avstriji, od koder črpajo izkušnje, znanje in tehnologije.
foto: arhiv podjetja
Na področju recikliranja in ponovne uporabe je še veliko priložnosti
Saubermacher Slovenija
december 2021
okolje
164-165
56
Saubermacher Slovenija
najracionalnejši in je terjal aktivno vključitev vseh povzročiteljev v sistem. Občani so ta sistem sprejeli zelo hitro. Največ je k temu pripomogel pilotski projekt ločenega zbiranja v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih. Rezultati so bili zelo dobri in tako smo imeli vse osnove za nadaljevanje naših prizadevanj, za uvedbo sistema zbiranja kosovnih odpadkov in na koncu tudi nevarnih odpadkov. Kako in v kolikšni meri ste v Slovenijo prenašali rešitve vaše matične družbe v Avstriji Saubermacher AG? Rudolf Horvat: Pilotski projekt smo takrat izvajali še v Jugoslaviji, kjer smo se srečevali z velikimi problemi tedanje zakonodaje. Takrat namreč v zakonih Jugoslavije in Slovenije niso dovoljevali možnosti sodelovanja privatnega kapitala v delovanju gospodarskih javnih služb, ki so bile v izključni pristojnosti in izvajanju javnih subjektov (tj. občin, republike in države). Na skupnih sestankih so naši občani vedno znova postavljali vprašanje, ali je možno tak sistem uveljavljati tudi v Sloveniji. Na enem od številnih ogledov smo opravili ogled ločenega zbiranja v avstrijskem Cmureku, ko je naš lastnik Hans Roth zelo jasno podal odgovor: »DA!« V Cmureku živijo pretežno Slovenci in noben problem ni, da tudi na drugi strani državne meje ne bi sprejeli predlaganega sistema. Temelje za današnje zbiranje smo tako povzeli
