zaveda svoje vloge pri
reševanju problematike zavržene hrane, zato se
področja lotevajo z izjemno odgovornostjo. Z učinkovito optimizacijo procesov nadzora in naročanja blaga skrbijo, da
izdelkov, ki bi jim potekel rok,
na policah ostane čim manj. Ker pa največ hrane v smeteh pristane v gospodinjstvih, trgovec že vrsto let ozavešča svoje kupce preko različnih kanalov in se strateško povezuje s številnimi partnerji:
programom Ekošola, Ekologi
brez meja, z letošnjim letom
pa so postali tudi zaveznik
projekta Care4Climate. Kakšni so njihovi trenutni koraki
k manj zavrženi hrani, je spregovorila Tina Cipot, vodja
korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
Stežka mi gre z jezika, ampak kruh. Preko vikenda smo ga kupili preveč in je bil v nekaj dneh žal že plesniv. Kriva sem seveda sama, ker ga nisem pravilno shranila, bodisi del v zamrzovalnik ali pa v platneno vrečko in škatlo za kruh. Zapakiran je bil v plastično posodo, ki je neprodušna, in je zato na sobni temperaturi splesnel. Moji babici se to gotovo ne bi pripetilo, znala je skrbeti, da niti drobtina ni šla v smeti.
Tina Cipot
živilskih izdelkov v Sloveniji
foto: Jernej Lasič
Kaj ste nazadnje zavrgli?
Lidl Slovenija se kot ponudnik
december 2021
Promocija
Vsak lahko pripomore k temu, da bo manj hrane v smeteh
Za manj zavržene hrane
58 164-165
okolje
Za manj zavržene hrane
V Lidlu Slovenija je zavržena hrana del številnih projektov in povezovanj z zunanjimi partnerji. Kako je v vaš trajnostni načrt vključeno področje zavržene hrane? Gre za temo, ki smo se je lotili že pred nekaj leti, čeprav se o tem pred osmimi, devetimi leti v javnosti še ni veliko govorilo, pa tudi mediji se s to temo niso zelo veliko ukvarjali. Kot trgovec smo se začeli zavedati, da lahko veliko naredimo znotraj podjetja s sistematičnimi ukrepi, s katerimi skušamo narediti kar največ, da hrana ne postane odpadek. Oblikovali smo delovno skupino iz različnih področij, ki se ukvarja s to tematiko. Določili smo točke v naši verigi, na katerih lahko prehrambni izdelek postane odpadek, in preverili, ali in na kakšen način lahko preprečimo nastanek potencialnega zavržka. Predvsem v prvi fazi skrbno načrtujemo količine, ki jih naročamo. Veliko dejavnikov vpliva na to, koliko česa naročimo, pa morda nanje niti ne bi pomislili – analizira se denimo tudi
vreme preko vikenda, če naročamo čevapčiče. Seveda se upošteva tudi pretekla odprodaja izdelka na primerljive dneve poprej in podobno. Pomembno je, da dosledno skrbimo za upoštevanje hladilne verige, tako v skladišču kot v trgovini, saj le tako ohranjamo izdelke varne in sveže. V sami trgovini, ko so izdelki že na policah, pa za zmanjšanje morebitnih presežkov skrbimo tudi z odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred pretekom roka trajanja. Kaj pa, ko izdelki vseeno ostanejo? Številne doniramo še pred pretekom roka trajanja. V kolikor gre za večje količine izdelkov, denimo sezonske čokoladice – čokoladne božičke sredi januarja resnično ne moreš več prodajati, pa tudi druge morebitne presežke živil z daljšim rokom trajanja, ki so označeni z »Uporabno najmanj do« (moka, riž, testenine, olje itd.) in ne potrebujejo hladilne verige, še pred pretekom roka trajanja doniramo različnim humanitarnim ustanovam po vsej Sloveniji. Z njimi tudi sicer redno sodelujemo. To so različne razdelilnice hrane, Zveza prijateljev mladine Slovenije in drugi. Od novembra 2017 izvajamo tudi projekt Donirana hrana, v okviru katerega pomoči potrebnim doniramo presežno hrano, ki ostaja v naših poslovalnicah neposredno po zaprtju (kruh in pekovske izdelke, jajca, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo itd.). Pri tem imamo zanesljivega partnerja, humanitarno organizacijo Zvezo Lions klubov Slovenije, ki nato na lokalni ravni sodeluje z drugimi humanitarnimi organizacijami. V nekaterih krajih, kjer Lionsi niso aktivni, pa sodelujemo tudi neposredno s humanitarnimi organizacijami (OZRK Ribnica, OZRK Kočevje, Humanitarno društvo Hrana za
