V logistiki bodo vse bolj prevladovale pametne rešitve
Na inavguraciji ste omenili, da se je logistična industrija drastično spremenila. Kaj posebej izpostavljate? Oskrbovalne verige, nove tehnologije, zahteve strank, tranzicijo poslovnih modelov? Od ustanovitve fakultete leta 2005 smo res priča tektonskim spremembam na področju logistike in oskrbovalnih verig. In ko se dogodijo še nepredvidljivi dogodki, kot sta pandemija in februarska nesreča v Suezu, se stvari v logistiki postavijo še bolj na glavo. Volatilnost trga kaže na ranljivost globalizacije. Geopolitična nestabilnost pa je čez noč prinesla dvig cen surovin, pomanjkanje kapacitet skladišč in transporta, ki ga spremlja še astronomska rast cen. Pandemija je odkrila tudi slabost »just in time« upravljanja zalog in ranljivost dosedanjih strategij nabave. Predvsem pa je prinesla dramatične premike v vedenju potrošnikov. Rast e-potrošnje se ne umirja, temveč samo raste. Posledično se kaže tudi potreba po spremenjeni embalaži, ki mora biti majhna, prilagodljiva, še najbolje trajnostna, a ob tem tudi izjemno vzdržljiva. Dviguje se še pritisk na podjetja in države po zmanjševanju negativnih družbenih ali okoljskih vplivov pri pridobivanju blaga in storitev. In kaj napovedujete? Da bodo globalno gledano do leta 2025 prevladovali trije bloki – EU, ZDA in Kitajska,
dr. Maja Fošner
»Drži, da je zavedanje o uspešnem upravljanju logistike v slovenskem gospodarskem prostoru vedno višja. Podhranjenost z logističnim kadrom se je v zadnjih letih kazala tudi v tem, da se je ogromno naših študentov še pred zaključkom študija podalo na trg dela, saj je bila potreba po logistih izjemna,« tako dr. Maja Fošner, nova dekanica Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, odgovarja na vprašanje, kako je s kadrovsko podhranjenostjo z logističnim kadrom v podjetjih. Pravi, da si razvoja fakultete ne more predstavljati brez sodelovanja z gospodarstvom. Prav tako pa je prepričana, da fakulteta pri izvajanju študijskih vsebin ne more biti uspešna brez znanstveno-raziskovalne dejavnosti in projektov v mednarodnem prostoru. Tranziciji panoge sledijo, a jo tudi soustvarjajo.
foto: arhiv podjetja
Jože Volfand
Fakulteta za logistiko
76 164-165
logistika december 2021
Fakulteta za logistiko
Podhranjenost z logističnim kadrom se je v zadnjih letih kazala tudi v tem, da se je ogromno naših študentov še pred zaključkom študija podalo na trg dela. pri čemer se bo potrošnja bolj osredotočala na nakupe znotraj teh blokov kot med njima. Predvsem pa lahko pričakujemo razmah tehnološke revolucije. Prevladovale bodo pametne »smart« rešitve na področju mobilnosti, kjer so samovozeča vozila na čistejših tehnologijah neizogibna. A pri tem bo moralo priti do spremembe v proizvodnji teh trajnostnih vozil, ki v tem trenutku ni tako zelena. Problem je še, da se za polnjenje uporablja v veliki meri energija, ki ni pridobljena na trajnostni način. Izjemen problem so baterije, ki jih je praktično nemogoče reciklirati. Ne moremo niti mimo razvoja pametnih kontejnerjev, mest, državljanov. Pričakujemo porast uporabe AI, robotizacije, avtomatizacije, 3D printanja. Za potrebe e-potrošnje pričakujemo tudi vpeljavo dronov za potrebe dostav v zadnji milji. Za vse te spremembe logistika potrebuje kadre z novimi znanji in kompetencami. Pri tem ni med prednostnimi veščinami le digitalna
