OKOLJE / EOL 167 / marec 2022 Promocija
52
Slovenski Dan brez zavržene hrane
Kaj lahko kot posamezniki storimo za manj zavržene hrane? Zavržena hrana je vseobsežna težava in predstavlja enega večjih izzivov na globalni in nacionalni ravni. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na površini velikosti Kitajske in Indije skupaj. Ta hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane, žal, sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
Slovenski dan brez zavržene hrane ozavešča o enem resnejših izzivov današnje družbe
Ilustracija zgodbe, prispele na natečaj, ki je potekal leta 2021.
Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, pač pa pomembno vlogo odigrajo gospodinjstva, saj so ravno ta odgovorna za več kot polovico zavržene hrane. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Vsak prebivalec Slovenije je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej, in dokazuje, da največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ker se torej količine zavržene hrane iz leta v leto povečujejo, moramo spremeniti naše navade in začeti odgovorneje ravnati z njo. Nenazadnje lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano tudi privarčujemo, saj na letni ravni v smeti v obliki hrane v gospodinjstvu odvržemo kar 250 evrov. K reševanju problematike lahko pristopi vsak. Lidl Slovenija in program Ekošola sta se v partnerstvu z Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in podjetjem TAM-TAM rešitve lotila na svojevrsten način – lani sta pričela s pobudo za slovenski dan brez zavržene hrane in tako je 24. april postal dan, namenjen ozaveščanju in izobraževanju vseh generacij o tem globalnem izzivu. Pred enim letom so dan premierno obeležili s spletnim dogodkom Slovenija kuha brez zavržene hrane, kjer so udeleženci dobili vpogled in praktične nasvete za načrtovanje nakupa in shranjevanje živil ter uporabo ostankov hrane pri pripravi novih okusnih jedi.
Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu. In ker se količine zavržene hrane iz leta v leto povečujejo, moramo spremeniti naše navade in začeti odgovorneje ravnati z njo.
