56
LOGISTIKA / EOL 167 / marec 2022
Logistika in logistični centri
V transportu se prevozi preveč praznih kilometrov V transportu se še vedno prevozi preveč praznih kilometrov, praviloma na povratnih vožnjah, ki tudi generirajo ogljični odtis. Izjemno pomemben ukrep za zmanjševanje praznih kilometrov in izboljševanje učinkovitosti v oskrbovalnih verigah je sodelovanje, ki ga je v Sloveniji zaradi naše narave izjemno težko doseči, meni Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja. Po dveh covidnih letih pripravljajo tradicionalni kongres v Portorožu, sogovornik pa poudarja bistven pomen pozitivnega vpliva države na vse logistične teme, a tega vpliva ni dovolj. Pozdravlja investicije multinacionalk v nove distribucijske centre po državi, predstavlja pa izzive digitalizacije v logistiki. Letos bodo organizirali vrsto dogodkov. Dolgčas ne bo, poudari.
Urška Košenina
•
Bliža se mednarodni Kongres v Portorožu, ki povezuje vse deležnike na področju logistike. Udeleženci prihajajo iz logističnih, prevozniških, proizvodnih podjetij, ponudnikov informacijskih in tehnoloških rešitev, šolstva in državnih organov. Program je zelo obsežen in aktualen, poln dobrih primerov praks iz Slovenije. Kaj želite posebej izpostaviti, poudariti in kakšen bo delež iz tujine? Težko bi govorili o deležih. Zadnji trije kongresi so imeli zelo spodbudno statistiko, saj so prihajali udeleženci iz 10 – 12 držav. Dejstvo je, da je kongres mednarodni dogodek in da ga želimo krepiti. Strokovni del je pomemben in v programskem odboru mu namenjamo izjemno veliko pozornosti. Izbiramo aktualne teme, vendar pa želimo predstavljati konkretne primere iz prakse. Le tako je lahko tematika predstavljena korektno, udeleženci pa dobijo dober vpogled v problematiko, ki se predstavlja. Vključno z odgovori na vprašanja, kakšne so koristi projekta, kje so bile največje težave in izzivi.
Seveda. Posebno pozornost namenjamo prav druženju. Osnovna ideja kongresa je povezati ljudi, strokovnjake in managerje, ki delujejo na področju logistike, ob konkretnih vsebinah, in jim hkrati zagotoviti platformo za povezovanje in mreženje. Pravi »networking« ter zanimive razprave se zares lahko razvijejo v okolju, kjer so prisotni vsi deležniki s področja logistike.
•
•
In katere rešitve so najboljše? Kongres je tudi srečanje, druženje, ki ga marsikdo pogreša.
•
Zakaj ste se odločili za temo o dronih, za trajnostno uvajanje dronov v oskrbovalne verige? Kako se droni uveljavljajo v EU in kakšna je zgodba Pošte Slovenije pri tem uvajanju. So droni prihodnost? O dronih v logistiki se govori že zelo dolgo. Pred cca 5 leti so bili droni omenjani kot ena od tehnologij prihodnosti, kmalu za tem pa je postala to zelo aktualna tema. Glavni problem ob tem ni več tehnologija, pač pa zakonodaja. Danes se o dronih ne govori več kot o nečem, kar bo uporabno v logistiki šele v prihodnosti. Zakaj ne? Ker so droni med nami, so v uporabi. Kolikšen del procesa v logistiki pokrivajo in
kako kakovostno, pa je odvisno od družbe, ki v tem vidi priložnost. Po drugi strani smo z vidika proizvodnje, še posebej v razvojnem smislu, Slovenci »navtična« velesila, na kar moramo biti vsi skupaj zelo ponosni. O tem se absolutno premalo govori. Imamo veliko razvojnih projektov s tega področja in veliko proizvajalcev. Pa vendar primerov dobrih praks v Sloveniji praktično ni. Pošta Slovenije se s to problematiko ukvarja v tej fazi še vedno bolj ali manj pilotno, a vendar to uvršča Slovenijo med države, ki drone vendarle uvajajo. V tem pogledu sem izjemno hvaležen tudi ekipi iz Pošte Slovenije, da so te izkušnje pripravljeni deliti z nami. Pozdravljam njihove napore za uspešno in čim bolj množično uporabo. Dobre prakse vlečejo in prepričan sem, da bodo primeri, ki jih predstavljamo na kongresu, predstavljali koristno spodbudo za mnoga druga podjetja.
•
V zadnjih dveh letih se je morala logistika poslovno prilagajati pandemiji, hkrati pa je bilo na logistiko in promet naslovljeno več strateških dokumentov, ki opozarjajo na nujno odgovornost za rast toplogrednih plinov. Kakšna je vaša ocena o preusmerjanju
