30
OKOLJE / EOL 168 / maj 2022
Robert Ljoljo Farmacevtska panoga in razvoj
Sedanje razmere bodo pospešile raziskave za zmanjševanje porabe surovin in energetike Naša zadnja vlaganja podpirajo predvsem razširitev Novartisa v Sloveniji iz generične v bolj inovativno farmacevtsko družbo, odgovarja na vprašanja o naložbah v razvoj Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d.d. in predsednik Novartisa v Sloveniji. V začetku leta se je začela gradnja obrata za proizvodnjo aseptičnih izdelkov v vialah in injekcijskih brizgah, v Slovenijo pa bodo pripeljali najsodobnejšo opremo za izolatorsko tehnologijo. Glede na aktualne razmere pa sogovornik meni, da bodo pospešile raziskave in projekte za zmanjševanje surovin in energentov in za pridobivanje iz lokalnih virov. Posebej omenja pristop k trajnostnemu razvoju, certifikat EMAS in njihov projekt krožnega gospodarstva. Do konca leta 24 milijonov odmerkov cepiva zoper Covid-19. Jože Volfand
•
Farmacevtska podjetja, čeprav je bila pandemija zanje tudi priložnost, prav tako čutijo valovanje trga, višjo rast cen surovin, materialov, energentov, zdaj še vojna. Kakšen je vaš odgovor v podjetju - model kriznega upravljanja? Primer pametna očala? Kot vsako drugo podjetje smo tudi mi izpostavljeni zunanjim dejavnikom. ki pa jih z našo strategijo upravljanja dobav zaenkrat uspešno blažimo. Med pandemijo tako zaradi zadostnih varnostnih zalog, dvojnih virov, lastne proizvodnje surovin in lokacije naših dobaviteljev nismo imeli težav z dobavo surovin in drugih materialov, ki so nujno potrebni za zagotavljanje neprekinjene proizvodnje in oskrbe bolnikov z zdravili. Pravzaprav smo se uspeli izogniti kakršnikoli prekinitvi naše dobavne verige. Poleg tega imamo kot del globalne farmacevtske družbe vzpostavljeno globalno dobavno verigo, pri kateri je evropska proizvodnja v nekaterih primerih, na primer pri antiinfektivih in bioloških zdravilih, pomemben del strategije. Farmacevtska industrija je relativno robustna, obenem pa imamo kot del velike skupine Novartis mehanizme, ki
delujejo kot dodatni blažilci razmer v zunanjem okolju.
•
Kako pa je sedaj? So tveganja večja? Kar se tiče trenutne situacije, je naša izpostavljenost zmerna in tveganja zaenkrat dobro obvladujemo. Vedeti pa je treba, da se ne dražijo le energenti, o katerih se v javnosti največ govori, pač pa pričakujemo tudi podražitev vstopnih surovin. Njihova cena se oblikuje na svetovnih trgih. Čaka nas torej precejšen inflacijski pritisk, a zagotovo se to ne bo prelilo v končno ceno zdravil.
•
Doslej ste z modelom kriznega upravljanja nevtralizirali negativne učinke? V času epidemije, predvsem njenega začetka, se je izkazalo, da je naš model kriznega upravljanja dobro razvit. Takrat smo se posvetili predvsem zdravju, varnosti in dobremu počutju zaposlenih ter seveda oskrbi trgov z zdravili. Čeprav velike korporacije redko povezujejo z agilnostjo, je prav ta skupaj z našo opolnomočeno kulturo bistveno prispevala k temu, da smo se na nove razmere relativno hitro in uspešno prilagodili. Tipičen primer
je bil prehod na delo na daljavo, saj smo ga zaradi preteklih prizadevanj uvedli praktično čez noč. Seveda ne v popolnosti, saj je to za nas kot pretežno proizvodno podjetje neizvedljivo. Zatekli smo se tudi k hibridnim modelom dela, pri katerih je bilo na lokacijah res le najnujnejše osebje. Tako smo kot prvi znotraj globalne skupine Novartis uvedli tehnologijo mešane resničnosti s pomočjo pametnih očal, ki nam je dala virtualni vstop v proizvodnjo. Vzporedno smo dosegli, da je Slovenija postala ena izmed treh držav v Evropi, kjer je tehnologija obogatene resničnosti omogočena kot standardna. Razvili smo tudi programsko orodje Vision, s katerim lahko brez uporabe monitorjev vizualiziramo različne vsebine v naših laboratorijih in na proizvodnih lokacijah. Ta tehnologija nam omogoča sodelovanje, komunikacijo in delo na povsem novi ravni. Nekaj, kar je nastalo iz nuje, zdaj uporabljamo kot konkurenčno prednost oziroma za hitrejše in učinkovitejše delo.
•
Gre za nove tehnološke rešitve? V Novartisu v Sloveniji ves čas stremimo k
