Podnebni dosje EOL 168 / maj 2022 / podnebni dosje
Podnebne spremembe in sistemske inovacije
IRDO 2022: Od znanja o okoljskih izzivih do učenja za delovanje
17. mednarodna IRDO konferenca Družbeno odgovorna družba 2022, ki jo 2. in 3. junija letos organiziramo pod naslovom »Zeleni, digitalni in vključujoči prehod: kako ga izpeljati?«, prinaša vrsto zanimivih znanstvenih in strokovnih prispevkov. V drugem dnevu (petek, 3. junija) se bomo v prvih dveh sklopih posvetili zelenemu in vključujočemu prehodu ter opolnomočenju zanj.
Dr. Darja Piciga
Mathis Wackernagel, ustanovitelj in vodja mednarodne okoljske organizacije Global Footprint Network, bo v uvodnem predavanju razmišljal o gospodarski strategiji v dobi okoljskega dolga. Po začetnem opozorilu, da prihodnost z omejenimi viri prihaja hitreje, kot se mesta, podjetja ali države smiselno pripravljajo nanjo, bo predstavil, kako je preko izračunov ekološkega odtisa mogoče slediti odvisnosti od bioloških virov in kaj rezultati pomenijo za izgradnjo prihodnjih gospodarstev. Takšna gospodarstva bodo neizogibno regenerativna. Po globalni perspektivi se bomo osredotočili na Evropo in Slovenijo s poudarkom na ukrepih v okviru Evropskega zelenega dogovora in sistemskem pristopu k trajnostnim prehodom, ki ga razvija Evropska agencija za okolje. Darja Piciga in Nataša Kovač (ARSO) bova predstavili aktualne smeri raziskovanja o planetarnih omejitvah, ki se navezujejo na dolgoročni cilj iz 8. okoljskega akcijskega programa in pri doseganju blaginje zahteva upoštevanje omejitev našega planeta. Ana Vovk bo
referat namenila temi »Ekosistemska vzdržnost in rodovitna prst narekujeta preživetje planeta Zemlje«. Barbara Bernard Vukadin iz agencije za okolje bo orisala razvoj okoljskih presoj pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA) – od podatkov do sistemskih pristopov. Delovanje za zeleni in pravični prehod bosta obravnavala prispevka o prvih rezultatih projekta Deep demonstration (Jasmina Karba, Ministrstvo za okolje in prostor) ter priložnostih in pasteh pravičnega izhoda iz premoga (Nataša Beltran, Katarina Mulec, Jernej Stritih, Stritih Trajnostne rešitve). Ob tem lahko ugotovimo, da je slovenski projekt razogljičenja prek prehoda v krožno gospodarstvo in družbo zasnovan kot odličen primer sistemskega pristopa k trajnostnim prehodom. Celovita presoja vplivov na okolje, izvedena za Nacionalno strategijo izhoda iz premoga, pa je opozorila, kako se je pri zapiranju rudnikov nujno osredotočiti tudi na širši družbeni in gospodarski razvoj.
Preko izračunov ekološkega odtisa je mogoče slediti odvisnosti od bioloških virov.
41
