44
Podnebni dosje Podnebni dosje / EOL 168 / maj 2022
Digitalizacija in zeleni prehod
Davčne olajšave za zelene naložbe in digitalni preboj Zeleni prehod in digitalna preobrazba sta neposredno povezana. Zelene tehnologije nam lahko pomagajo pri doseganju trajnostnih in podnebnih ciljev. Digitalizacija pa podjetjem omogoča spremljanje in analizo podatkov poslovanja, s tem pa tudi sprejemanje ustreznih trajnostnih ukrepov in ciljev, ki vodijo do izboljšanja učinkovitosti, optimizacije, manjših stroškov in večje uspešnosti poslovanja.
Ana Struna Bregar
Kako s pomočjo podatkov zmanjšati stroške, tveganja in doseči trajnostne cilje, je bilo le eno izmed vprašanj, na katera smo iskali odgovore na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo (v sklopu kampanje »Šampioni zelene preobrazbe«). V času zdravstvene, varnostne in energetske krize so države pokazale, da se znajo kolektivno odločati in hitro ukrepati. Kljub začasni upočasnitvi ambicioznega zelenega prehoda EU, krize ustvarjajo skupni zeleni pospešek, saj zlasti energetska kriza kliče po dostopni energiji, samooskrbi in dostopnih cenah energije. »Ukrajinska vojna ima velike posledice tudi za energetsko sliko Evrope. V energetskem smislu nas je naučila, da moramo biti v čim večji meri čimprej samooskrbni in da moramo državljanom energijo dobavljati po dostopnih cenah,« je na dogodku povedal Mark Boris Andrijanič, minister, pristojen za digitalno preobrazbo. »Ta vojna je »wake-up call«, da začnemo z ambicioznim trajnostnim razvojem,« je dodal. Evropski kapitalski trgi za zdaj imajo denar, a se pogosto zatakne pri implementaciji. Meni, da marsikje manjkajo dobre meritve, ki so nujne, če želimo odlične projekte. Pri tem mora pomagati tudi država. »Vesel sem, da smo uvedli 40-odstotno
Trajnostni cilji niso problem tehnologij, pravzaprav imamo razvite že vse tehnologije, da bi zastavljene cilje lahko dosegli. Trajnostni cilji so problem nas, naših vrednot, ciljev in navad.
Težava za zeleni prehod ni več denarna, saj imajo banke težavo najti inovatorje zelenih projektov. Koliko nam manjka, da bi vzpostavili nove, kvalitativne kazalnike in začeli spodbujati tovrstne trajnostne rešitve v luči evropske direktive? »Ne manjka nam veliko,« odgovarja Andrijanič. »Denar bo prihajal v podjetniški ekosistem, bi pa poudaril pomen digitalizacije, kjer morata država in tudi EU bolj jasno nastopiti. Sprejeli smo zakon o digitalni vključenosti in digitalne bone. Naš cilj je, da do leta 2030 postanemo ena izmed petih najbolj digitalnih držav,« je še dejal in dodal, da za to potrebujemo ambicije.
za druge ukrepe, pri čemer v ospredje danes sodijo davčne olajšave za digitalni in zeleni prehod. »Novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predvideva zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska vlaganja v projekte, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in veliki podatki, okolju prijazne tehnologije, čistejši javni in zasebni prevoz, razogljičenje energetskega sektorja, energetska učinkovitost stavb,« našteva Tina Humar, generalna direktorica na Ministrstvu za finance. Dodala je, da se olajšava »ne more uveljavljati za vlaganje v delih, ki so financirana iz javnih nepovratnih sredstev«. Pravilnik bo jasneje določal, za katera vlaganja bodo na voljo olajšave. Ta je sicer bil v javni obravnavi februarja letos, predvidoma pa bo objavljen aprila, je pojasnila Humarjeva. »Pravilnik bo vsebinsko precej obširen, saj smo upoštevali mnoge pripombe,« s čimer naj bi dosegli pričakovane cilje.
Digitalizacija je orodje zelenega preboja
Digitalizacija kot gonilo razogljičenja
Večina projektov v državah se financira z denarjem, ki ga država pobira v obliki davkov. Zato lahko davki igrajo ključno vlogo
Na dogodku so zelene rešitve predstavljali tudi člani CER. V podjetju EY so ponosni, da so na poti razogljičenja, je dejal Sanjin
davčno olajšavo na zelene in digitalne naložbe v sklopu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. To je dober signal gospodarstvu,« je prepričan minister.
Denarja je dovolj
