EOL 169–170 / junij 2022 / OKOLJE
Iz razprave na Strateškem svetu
Energetska preobrazba bo draga, nujni so ukrepi Kakšen bo energetski prehod Slovenije do leta 2030? Kdo vse je med deležniki, ki se ne bodo mogli izogniti odgovornosti, v koliki meri bo Slovenija brezogljična in kako bodo podsistemi v energetiki skupaj z državo ukrepali za postopen strokovno premišljen in naložbeno sistematičen zeleni prehod. Če je energetski prehod največji projekt po osamosvojitvi Slovenije, ki neposredno naslavlja cilje iz NEPN, toliko bolj skrbi ugotovitev mag. Aleksandra Mervarja, ki je na dogodku Energetski prehod Slovenije, organiziral ga je Strateški svet za energetski prehod na GZS, da se v Sloveniji razen sončnih elektrarn »po sistemu neto meritev ne dogaja nič«. Objavljamo nekatere poglede, podatke in sporočila z dogodka Energetski prehod Slovenije. E. D.
V koliki meri bo Slovenija brezogljična in kako bodo podsistemi v energetiki skupaj z državo ukrepali za postopen strokovno premišljen in naložbeno sistematičen zeleni prehod?
foto: arhiv podjetja
Priložnost za domačo proizvodnjo zelenih plinov
Marjan Eberlinc, Plinovodi d.o.o.: Energetsko podnebni prehod Slovenije bo zaradi posledic vojne v Ukrajini, nestabilnosti energetskih trgov in pospešenega zelenega prehoda tudi v Sloveniji potekal hitreje, kot je bilo prvotno pričakovano. Operater prenosnega sistema plina že pristopa k
prednostni izvedbi sistemskih prilagoditev za še večjo zanesljivost oskrbe slovenskih uporabnikov, dolgoročno pa pripravlja prenosni sistem na sprejem novih plinov, kot sta zeleni vodik in biometan. Aktivno pristopa tudi v okviru iniciative za vzpostavitev evropske vodikovodne hrbtenice in projektov ENTSOG. Za manjšo odvisnost od ruskih dobav plina je potrebno ponekod izvesti sistemske prilagoditve za omogočanje povečanih prenosov plina iz drugih virov za domače potrebe in za čezmejni prenos. Slovenski operater prenosnega sistema plina je za nadgradnje prenosnega sistema za povečanje zmogljivosti iz zahodne dobavne smeri že pridobil soglasje Agencije za energijo na dopolnjen Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega
omrežja za obdobje 2022–2031 in prednostno pristopa k realizaciji. Obstajajo različne ocene in simulacije zagotavljanja prihodnje oskrbe z energijo. Operater prenosnega sistema plina ocenjuje, da se bo odvisnost od ruskih dobav plina za Evropo zmanjševala postopno, in sicer najverjetneje v obdobju do leta 2026, saj je to najkrajši možni čas za vzpostavitev najnujnejše nove infrastrukture in zagotovitev novih dobavnih virov za Evropo. Za slovenski energetsko podnebni prehod je pomembno dejstvo, da je slovenski prenosni sistem plina aktivni del evropskega prehoda na nove pline. To je del procesa povezovanja sektorjev in priložnost za domačo proizvodnjo zelenih plinov, hranjenje viškov OVE, razbremenitev energetskih sistemov in zeleno oskrbo slovenskih uporabnikov.
29
