OKOLJE / EOL 169–170 / junij 2022 Promocija
38
Arthur Vašarević Schneider Electric
Trajnostne cilje stavb bi z digitalizacijo dosegli desetkrat hitreje Po najnovejši raziskavi Mednarodne agencije za energijo (IEA) stavbe samo z gradnjo in obratovanjem porabijo približno 30 odstotkov svetovne energije in so odgovorne za 40 odstotkov svetovnih letnih emisij toplogrednih plinov. Arthur Vašarević, generalni direktor Schneider Electric za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino meni, da bi bilo treba vse zgradbe preoblikovati, da bodo postale bolj trajnostne, učinkovite in odporne, v kar bi morala vlagati vsaka organizacija, ki gradi, ima v lasti, upravlja ali zaseda katerikoli objekt. Ne jutri, ampak že danes, ker imamo samo en planet, ki ga moramo varovati.
Arthur Vašarević, generalni direktor Schneider Electric za Slovenijo
•
Trajnost se vse pogosteje omenja kot ključen pojem v vseh gospodarskih panogah in dejavnostih. Kaj pomeni trajnost v segmentu stavb, zakaj je pomembna? Programi za zmanjšanje emisij zahtevajo po njihovem zagonu dosledno spremljanje, merjenje, prilagajanje in optimizacijo, da se zagotovi njihovo delovanje v skladu s cilji dekarbonizacije. To organizacijam omogoča, da poročajo o svojem napredku, izboljšujejo ugled in vplivajo na druge v ekosistemu. Tu lahko izpostavim našo poslovno stavbo IntenCity, ki je med energetsko najučinkovitejšimi stavbami na svetu postavila novo neto ničelno lestvico v trajnosti stavb. Gre za rekonstruiran objekt, velik 26.000 kvadratnih metrov, ki se nahaja v raziskovalnem poligonu v Grenoblu in ima ničelni ogljični odtis. V stavbo smo vgradili celovit sistem v skladu z aktualnimi okoljskimi izzivi. Rešitev EcoStruxure Building uporabljajo v štirih stavbah, ki jih napaja 4.000 m² sončnih
panelov. Povprečna letna poraba stavbe tako znaša 37 kWh/m², medtem ko je povprečna letna poraba obstoječih evropskih stavb 330 kWh/m², kar je skoraj desetkrat več. Izračuni kažejo, da bi ob sedanjem tempu prenove stavb za doseganje trajnostnih ciljev potrebovali več kot 350 let, z digitalizacijo pa lahko te dosežemo desetkrat hitreje. Najhitrejša pot do uspešne dekarbonizacije stavb, prometa in industrije je celovita uporaba digitalnih tehnologij.
•
Ko govorimo o pametnih stavbah, pravzaprav govorimo o pametnih tehnologijah. Kako tehnologija naredi zgradbe pametne? Zahvaljujoč inovativnim tehnologijam je upravljanje stavb vse enostavnejše in naprednejše. Optimiziramo in spremljamo lahko celoten ekosistem stavbe v vseh fazah - od iskanja napak do sistemov upravljanja z energijo, razsvetljavo, ogrevanjem,
prezračevanjem in klimatizacijo, požarno zaščito in ambientalnega upravljanja delovnega mesta. Naprave, senzorji, aktuatorji in krmilniki, ki temeljijo na internetu stvari (IoT) in so povezani s sistemom za upravljanje zgradb (Building Management System, BMS), morajo zagotavljati učinkovitost in optimizacijo na vseh ravneh operacij pametne stavbe. Ko se sistemi programske in strojne opreme povežejo in komunicirajo prek osrednje hrbtenice, internetnega protokola (IP), zgradbe postanejo vozlišča ali omrežja, ki omogočajo komuniciranje. Tak primer je senzor prisotnosti, ki zaznava raven CO₂, da preveri, ali so ljudje trenutno v prostoru. Ko so v prostoru, senzor komunicira prek BMS, da vklopi prezračevalni sistem in poveča dotok svežega zraka. Lahko tudi sporoči, ali je treba vklopiti več luči ali nastaviti temperaturo. Ko najemniki zapustijo sobo, se vse vrne na prvotne nastavitve za varčevanje z energijo.
