44
OKOLJE / EOL 169–170 / junij 2022
Položaj papirno-predelovalne panoge
Zeleni dogovor kot ključno izpostavlja industrijo primarnih materialov Zakaj Papir ZDAJ? Papir ZDAJ zato, ker je čas za uvajanje sprememb, za korake v novo smer, za prehod v zeleno, za nova znanja, nove sodelavce, nove tehnologije in drugačne organizacije, pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo na GZS, slogan letošnjega septembrskega 25. Dneva slovenskega papirništva in 48. Mednarodnega letnega simpozija Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Panoga je v izrednih razmerah, saj zelo čuti rast cen energentov in pomanjkanje surovin. Ne samo, da se papir zelo draži, tudi oskrbne verige so se pretrgale, tako da ponekod v Evropi tovarne ustavljajo. Vendar pa je sogovornica vseeno optimistična. Tudi zato, ker se je papirna industrija z drugimi energetsko intenzivnimi industrijami preimenovala v »industrijo primarnih surovin in materialov«. Te industrije seveda ne more spregledati nobena industrijska politika.
Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo na GZS. Foto: Kraftart
Jože Volfand
•
Med največjimi slovenskimi izvozniki v letu 2021 so med prvimi petdesetimi kar tri podjetja iz papirne panoge, ki dosežejo v prodaji najmanj 90 % izvoza. Ali to pomeni, da panoga dobro posluje kljub pomanjkanju surovin, materiala in dražji energiji? Zagotovo lahko rečemo, da panoga posluje dobro v razmerah, kakršne so. In to so izredne razmere, saj takšne rasti cen energentov gotovo ni pričakoval nihče. Gre za 5-7 kratni dvig cen zemeljskega plina in 2-3 kraten dvig cen električne energije. Prav tako cene celuloze in odpadnega papirja dosegajo rekordne višine zadnjih 15 let. Predvsem zaradi tega je pred izzivi proizvodnja papirja, ki je energetsko intenzivna. Dobra stran tega časa je odlično povpraševanje kljub temu, da so morali tako proizvajalci papirjev kot izdelkov iz papirja dvigniti prodajne cene.
•
Lanski rezultat? Lani je bil skupni obseg proizvodnje večji za 6 % glede na leto prej, prodajni prihodki okoli 9 %. Zaradi zastoja proizvodnje v papirnici Vipap je bilo izdelanega dobrih 8 % manj papirja in kartona. Po oceni združenja pa je predelava papirja, predvsem proizvodnja embalaže, po obsegu porasla za 20-25 %.
•
A kaj je najbolj zaznamovalo lansko poslovanje panoge, proizvajalce in predelovalce? Ali bodo večji stroški poslovanja nekatera podjetja potisnila v izgube? Lansko leto bo nedvomno zaznamoval začetek energetske krize, ki je bil žal le »začetek«. Ob prehodu v novo leto smo namreč upali, da bo energetska draginja s koncem kurilne sezone zvodenela, a več kot že 100 dni dolga agresija v Ukrajini je ta upanja razblinila.
Še več, krizo energentov je postavila na nov nivo. Ne vemo, kako se bo Evropa in znotraj nje Slovenija izvila iz tega, bo pa to gotovo pospešilo prehod v zeleno. Podnebnoenergetski cilji, ki so zelo vezani na okoljske, se bodo namreč še zaostrili. Podjetja, ki bodo v zelenem prehodu, skupaj z digitalizacijo, našla svoje mesto, bodo prosperirala. Poslovnih rezultatov za leto 2021 v tem trenutku natančneje še ne poznam, lahko pa rečem, da je nekaj več podjetij kot leto prej končalo v rdečih številkah.
•
Motnje v dobaviteljski verigi na slovenskem trgu povzročajo pomanjkanje papirja, predvsem pa vse višje cene, kar čutijo časopisne hiše, založbe, tiskarji. Kakšne so prognoze za oskrbo s papirji do konca leta?
