56
OKOLJE / EOL 169–170 / junij 2022
Položaj gradbene panoge
Likvidnostni krč se že čuti, kakšni bodo ukrepi glede blaženja podražitev V konec poslovnega leta zremo z zaskrbljenostjo, pravi Iztok Polanič, predsednik uprave družbe Pomgrad. »Če ne bo pravočasnih ukrepov, je mogoče vse. Likvidnostni krč je že čutiti. To lahko privede tudi do stečajev, ki bodo panogo prizadeli do skrajnosti«. Prepričan je, da bo morala nova vlada hitro ukrepati zlasti zaradi visokih podražitev, saj so cene gradnje zelo poskočile. Kar zadeva zeleno gradnjo, pa Iztok Polanič pravi, da mora panoga najprej pomesti pred lastnim pragom. Navede nekaj dobrih predlogov, kaj storiti in kako v desetletju bistveno zmanjšati ogljični odtis.
Iztok Polanič, predsednik uprave družbe Pomgrad
•
Če primerjate letošnje razmere na gradbeniškem trgu v primerjavi z lanskimi, kaj bo najbolj vplivalo na položaj panoge in na poslovne rezultate do konca leta? Je nevarnost ohlajanja kljub velikim naložbam države? Zagotovo bo letošnje leto močno zaznamovano s podražitvami, ki so letos podivjale. V veliki meri bodo na potezi (javni) naročniki, da z modrimi odločitvami ohranijo panogo, ki si je po številnih letih končno opomogla. K oživitvi so vsekakor pripomogle tudi obsežne infrastrukturne investicije, ki so eden ključnih gradnikov razvoja in decentralizacije celotne države. Tudi zato letos o kakšnem občutnem ohlajanju ne moremo govoriti, napovedovati prihodnost pa je nehvaležna naloga, še posebej glede na menjavo trenutne oblasti. Vsi pa si tudi v novi vladni garnituri želimo sogovornika, ki bo upošteval zlato investicijsko pravilo.
•
A kaj je v tem letu večja težava – porast cen gradbenega materiala in energentov,
pomanjkanje surovin in delavcev ali gradbene pogodbe, ki ne bodo omogočale uveljavitve podražitve cen? Nastajajo zaradi tega težave? V gradbeništvu se soočamo z vsemi prej naštetimi težavami. Znano je, da je kadrovska podhranjenost v našem poslu zelo močna. Tudi zato smo se nanjo nekako že privadili, težko pa to rečemo za ostala področja, na katera praviloma nimamo vpliva.
•
Nikjer nimate vpliva? Razen izjem, kot sta denimo cementna in opekarska industrija, ki sta v Sloveniji delno samozadostni. Na vseh ostalih področij o tem ne moremo govoriti. Zato smo v veliki meri podvrženi mednarodnim trgom. Podobno velja tudi za naše gradbene pogodbe, kjer pri javnih naročilih nimamo možnosti, da bi se pogajali o njeni vsebini. So namreč le sestavni del razpisne dokumentacije. Vse, kar lahko naredimo, je, da preprosto ne oddamo ponudbe. Tega seveda v veliki večini
primerov ne moremo narediti, saj javna naročila predstavljajo do 70 % gradbenega trga.
•
Kako torej ocenjujete prihodnost gradbene panoge v Sloveniji, kaj ji napovedujete? Je nevarnost, da bi se spet znašla v hudi krizi, čeprav dela na trgu ne manjka? Kako ukrepate v podjetjih, kaj pričakujete od ekonomske politike in nove vlade? Levji delež glede prihodnosti gradbene panoge bo odmerila bodoča vlada, zlasti ko gre za smotrnost sprejetih ukrepov za blaženje podražitev. Pomemben delež predstavljajo pogodbe na ključ, ki vključujejo fiksne cene. Ravno te so največji problem. Praviloma so bili ti riziki v stabilnih časih predvidljivi. Sedaj niso več. Managerji večjih gradbenih podjetij smo namreč zelo zaskrbljeni, kakšen je bil dosedanji odnos, predvsem javnih naročnikov, do podražitev in pogodb. Namesto da bi od njih slišali jasne cilje, se pogosto skrivajo in nočejo prevzeti odgovornosti za sprejemanje ustreznih in potrebnih
