OKOLJE / EOL 169–170 / junij 2022
Priročnik za investitorje
Človek v stavbi – od ogljičnega odtisa do gradnje za razgradnjo Pred izidom je priročnik za investitorje Človek v pametni in krožni stavbi. Pripravljamo ga v sodelovanju z več partnerji (SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Zavod TIGR, GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, MGRT in SPIRIT Slovenija, javna agencija, GZS - Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Stanovanjski sklad RS in Fit media), s stroko in podjetji. Objavljamo nekatera strokovna stališča avtoric in avtorjev, ki sodelujejo v priročniku in usmerjajo načrtovalce gradnje k drugačnemu snovanju pametnih stavb. Še posebej, ker raziskave kažejo, da hitrost tehnoloških novosti pušča v ozadju kognitivne sposobnosti človeka in bi se morale naprave prilagajati človeku, ne on njim. Poleg tega pa današnje pomanjkanje surovin in virov že potrjuje, da uvajanje krožnega gospodarstva ni mogoče odložiti v prihodnost. Tudi v gradbeništvu ne.
Krožnost zgradb kot varna naložba v prihodnost – koncept gradnje za razgradnjo Čeprav krožna gradnja obstaja že od davnine človeštva, so se šele zdaj začeli dogajati konkretni premiki v to smer. Zato investitorje pestijo problemi, kot so nestandardnost sekundarnih materialov, nerazvit trg, manko znanja v stroki in splošno nepoznavanje koncepta ter problematike odpadkov, ki se odraža v nezainteresiranosti za tovrstno gradnjo. Tovrsten premislek o gradnji je šele pred kratkim dobil močno institucionalno podporo, zato še ni na voljo veliko preverjenih rešitev. Ravno zaradi tega je navkljub svoji inherentni destruktivnosti trg še vedno usmerjen v klasično gradnjo
foto: arhiv podjetja
62
Andrej Fideršek, Zero waste Žalec
zidanih hiš ali v primeru stolpnic v porabo gromozanskih količin betona, jekla in stekla. A vendar bomo zaradi eksternih faktorjev v obliki ekološke krize, pomanjkanja materiala in uradnih smernic k snovni samooskrbi primorani popraviti metabolizem gradbeništva. Le to predstavlja izjemno priložnost za
razvoj v referenčnem okvirju, ki je skladen s človekovimi pričakovanji in ekološkimi omejitvami. Institucionalne smeri so pripravljene v obliki evropskega obnovitvenega vala, novega evropskega Bauhausa, Zelenega dogovora in kazalnikov trajnostne gradnje pod okriljem ZAG-a. Trenutno se nahajamo v obdobju protislovij. Čeprav je ZW gradnja za razgradnjo razširjena praksa, okoli nas še ni bila definirana in ni predmet enakih spodbud kot energetska sanacija. Kljub mnogim anekdotnim primerom trga z rabljenimi surovinami še ni primerne digitalne in fizične infrastrukture za ponovno uporabo materialov. Manjka krožni gradbeni ekosistem, zato odgovornost sloni na poslovnih subjektih in lokalnih skupnostih, da v tandemu s trenutno in bodočo legislacijo udejanjijo potencial krožnega gospodarstva. Ravno arhetip slovenske krajine, kozolec, v kombinaciji s principom krožnosti in sonaravnosti lahko
