OKOLJE / EOL 169–170 / junij 2022 Promocija
74
Hrana svoje mesto najde
Primer dobre prakse: V Škofji Loki je hrana našla svoje mesto
Dijaki v Dijaškem domu Škofja Loka sortirajo zavržke. Foto: Boštjan Selinšek.
V občini Škofja Loka so se pred nekaj meseci lotili zanimivega izziva in sodelovali v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde. Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in občine Škofja Loka. S projektom so želeli vzpostaviti primer dobre prakse, kako se na občinski ravni lotiti problematike prevelikih količin zavržene hrane. Skupaj so ugotovili, da je izziv velik, a aktivno reševanje problematike ponudi učinkovite rešitve na več nivojih – tako v domačih gospodinjstvih kot v javnih ustanovah.
Tako Ekologi brez meja kot podjetje Lidl Slovenija in seveda tudi drugi deležniki v naši družbi se že leta ukvarjajo s problematiko zavržene hrane. Pa vendar količina hrane, ki roma v smeti, iz leta v leto narašča. Zato so se skupaj odločili za pilotni projekt Hrana svoje mesto najde. V tesnem sodelovanju z občino Škofja Loka in ključnimi deležniki v lokalnem okolju – javne ustanove, gospodarski subjekti in gospodinjstva – so ugotavljali, kaj so vzroki nastajanja velikih količin zavržene hrane in kako lahko te količine posledično tudi zmanjšamo. Obsežna analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke. V programu so sodelovala tudi škofjeloška gospodinjstva – rezultat enotedenskega izziva so novi trendi, ki lahko prispevajo k manj zavržkom.
V javnih ustanovah z doslednimi koraki do prihrankov V osmih enotah Vrtca Škofja Loka je analiza zavržene hrane pri zajtrku, kosilu in malici potekala pet dni. Največji delež zavržkov je pričakovano nastal pri kosilu (59 %), ko je na osebo nastalo 64 g zavržkov na dan oz. 304 kg za vse enote v spremljanem obdobju. Tretjina zavržkov je bila posledica priprave hrane. Analiza je pokazala, da bi z nadgradnjo sistema odjavljanja od obrokov, prenosom
