EOL 71/72 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

71/72 september 2012

Predelava odpadnih nagrobnih sveč: V Ljutomeru nov obrat za reciklažo

Darilna embalaža: Protiutež tesnobi so nostalgija, humor in mehke barve Trendi v indrustriji pakiranja hrane Komunalno gospodarstvo: Cene še naprej v zamrzovalniku Slovenija na odpadkovnem semaforju EU Prihaja čas logistike hladne verige

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

Zakaj strategija trajnostnega razvoja?

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

reviji, ki jo listate, smo želeli pri nekaj okoljskih temah stehtati, kaj lahko vknjižimo kot pozitivno bilanco, kot kritični poziv ali javno vprašanje ali pa kot precedek, ki bi moral koga v državi končno zmodriti. Teme, ki štrlijo, so med drugim, ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, z biološko razgradljivimi odpadki, direktiva o ekodizajnu, komunalno gospodarstvo in predelava nagrobnih sveč.

orej, zakonodaja je napisana, direktive so, uredbe so in tudi zavezujoča odgovornost je znana. Pravni okoljski okvir je jasen za vsakogar, ki zna brati in ga hoče vsrkati vase kot vedenjski vzorec na vsakem koraku – doma, v poslu, v naravi, povsod. Pa poglejmo.

ajprej, kaj se že leta dogaja v Sloveniji z izrabljenimi motornimi vozili. Sivi trg je močnejši od predpisov in inšpektorjev. Ministrstvo za okolje je na pobudo izvajalcev javne gospodarske službe že leta 2007 finančnemu ministrstvu poslalo predlog, s katerim bi preprečili zlorabo izjave o lokaciji. Z njo vozilo lastnik odjavi iz prometa, nato pa ga odda v nelegalno razgradnjo posameznikom ali avtomobilskim odpadom. Na sivem trgu se zgubi okrog 30.000 in več vozil. Kdo je odgovoren, da se zgodba o izjavi o lokaciji pripoveduje kot zgodba o jari kači? Ali je to morda samo uradnik na Ministrstvu za finance? Ali je junijski Akcijski program za odpravo administrativnih ovir začetek rešitve? Malo še počakajmo.

amo nekoliko drugače je z biološko razgradljivimi odpadki. Direktiva o odlaganju

foto: Rok Tržan

lovenija je letos sprejela pravilnik, ki določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo, gre za ekodizajn proizvodov, povezanih z energijo. Pri proizvodih, ki uporabljajo energijo, in močno vplivajo na okolje, načela ekodizajna in trajnostnega razvoja zahtevajo premišljeno uporabo surovin, embalaže, transporta in vsega, kar vpliva na življenjski ciklus izdelka. Inšpektorji so nadzirali izvajanje direktive o ekodizajnu pri TV-sprejemnikih, TV-komunikatorjih in zunanjih napajalnikih. Rezultat? Neustreznost se je gibala od 17 do skoraj 40 %. Podjetja reagirajo zeleno in nezeleno.

avidezno najnovejša odločitev Vlade, da ne odmrzne cen komunalnih storitev in podaljša agonijo komunalnih podjetij, ne sodi v okvir, o katerem razmišljam. Pa zelo sodi. V prvi vrsti že zato, ker se že tretje leto ne ve, kdo koga tenta. Ali Vlada komunale in občine ali pa je obratno? Ali res ni mogoče domisliti v nekaj letih metodologije, ki bi dala vsezavezujoč odgovor, kako dolgoročno urejati cenovno politiko komunalnih storitev in s tem postaviti drugačne temelje za razvoj podjetij, ki nosijo glavno breme izvedbe okoljske zakonodaje?

I P

n pika na i pri nagrobnih svečah. Kako to, da ARSO še zmeraj ni dal Pronsu nobenega odgovora glede predelave ONS v Avstriji? ravni predpis ni življenje. V Sloveniji je tudi sicer preveč zmuznetov, ki se požvižgajo na pravno državo. Produkcija okoljske zakonodaje z vso latovščino, ki je njena kolateralna škoda, ne jenja. Prav zato bo občutljiva odgovornost uradnikov na MKO, stroke, zlasti pa izvajalcev okoljskega, trajnostnega programa do tega, kaj se dogaja v praksi, signal tistim, ki si za zdaj zaslužijo zeleno zastavico, in tistim, ki jim je treba pokazati rdeči karton.

kolje zahteva nadzor. Še bolj pa zahteva v Sloveniji javno odgovornost in transparentnost v ravnanju in obveščanju – čas skrivanja in izmikanja javnosti mineva. Včasih je za velik premik dovolj drobna poteza.

Jože Volfand, glavni urednik

september 2012

na odlagališčih je zavezujoča, zato lahko Slovenija pričakuje ukrepe iz Bruslja. Preveč BIOO konča na odlagališčih. Zakaj? Ker si nekatera komunalna podjetja Uredbo razlagajo po svoje, kot kaže, pa problema s službo na MKO niso razčistili.

Uvodnik

Bruslju so delili zelene zastavice, a ne le zelenih, za bolj ali manj uspešno ravnanje z odpadki. Slovenija se je znašla nekje v zlati sredini. Pri reciklaži, na primer, je celo med najboljšimi. Seveda, če dobrohotno odmislimo opazke domačih strokovnjakov, ki ne verjamejo povsem statistiki, in protagonistom pri ravnanju z odpadki oziroma pri njihovi predelavi, češ da je na trgu z odpadki premalo reda in nadzora, preveč sive ekonomije in poslov pod mizo. Pirovo zadovoljstvo? Ne. Zelene zastavice iz Bruslja so zelo dobrodošle. Zlasti zato, da osrečijo tiste, ki želijo še bolj kot doslej stepati prah z zaprašene debele preproge okoljske zakonodaje, in močneje pocukajo za rokav tiste, ki v vsakem predpisu iščejo luknje ali delajo netransparentno.

EOL

Komu zeleno zastavico, komu rdeči karton? V

3 71/72

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Protiutež tesnobi so nostalgija, humor in mehke barve

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, september 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju.

11 Stroka različno o trajnostni embalaži 16 Za trajnostno embalažo, a dvakrat za nižje stroške 18 Slovenija potrebuje multifunkcijske stroje 21 Zala hodi po zeleni poti 22 Lončke prodajajo po vsej Evropi 23 Vse je odvisno od položaja ciljnih panog 24 Higiena, poraba energije in varovanje virov 28 Cene še naprej v zamrzovalniku 32 Nekaj rdečih zastavic, a več zelenih 37 S toplotnimi črpalkami in lesnimi peleti do prihrankov

sebina

4 71/72

EOL

Impresum

38 Najlažje je poslati dopis z najavo višjih tarif 42 Od sejalnega bobna do balističnega izločevalnika 44 Največ zanimanja je za vijačne stiskalnice

46 Do izdelkov, ki (ni)so energetsko učinkoviti

49 Štajersko-prekmursko bučno olje v registru EU Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

52 Kmalu smernice za pravilno kompostiranje 56 Ključ je v izjavi o lokaciji 59 Zbirna mesta, shema in zavezanci 61 EU pozna dajatev v obliki periodičnega davka 62 Prva hiša v Versaillesu 64 Misija: Zeleno 66 V Ljutomeru nov obrat za reciklažo 70 Okoljski monitoring za vsako odločitev organizatorja 71 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

september 2012

71 Odgovarja Ministrstva za okolje in prostor

Partner

72 Prihaja čas logistike hladne verige

pri izdajanju revije EOL:

74 (Ne)zelene navade

• Gorenje Surovina d.o.o.

74 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Švedska letalska družba Malmö Aviation od sedaj zajtrk ponuja v škatlah, narejenih iz kartona. Nova embalaža je narejena iz materiala Invercote in Invercote Bio, ki se pridobivata s sulfatnim procesom proizvodnje celuloze. Škatle prihranijo prostor, podaljšajo življenjsko dobo vsebine, omogočajo lažje ravnanje in imajo manjši vpliv na okolje kot njihove plastične predhodnice. Okoljski vpliv je zmanjšan zato, ker ima Invercote Bio certifikat, ki dokazuje, da je primeren za kompostiranje. Zunanji del je narejen iz materiala Invercote, medtem ko je notranji del za hrambo hrane iz kartona Invercote Bio. Ta predel se pakira v prilagojeni atmosferi, s čimer so podaljšali življenjsko dobo vsebini in preprečili zamegljevanje. Material Invercote Bio je premazan s plastjo bioplastike, zato se lahko odvrže skupaj z ostanki hrane.

Heineken v kocki Francoski industrijski oblikovalec Petit Romain se je odločil, da bo pivo ponudil nekoliko drugače. Naveličan okroglih steklenic, zloženih v šesterčke, se je odločil, da bi bilo boljše, če bi ga lahko servirali v stekleni kocki. Heineken Cube je koncept, ki prinaša določene prednosti, kot so optimalna hramba, cenejši transport in priročnost za uporabnika. Dejstvo je, da bi bilo nalaganje s Heinekenovo kocko lažje, stroški razpošiljanja pa nižji. S tem bi zmanjšali ogljične emisije, posledično bi bila manjša cena. Največ prilagoditev bi bilo potrebnih, kako varno natočiti pivo iz steklene kocke v kozarec.

Električna mobilnost na pohodu s Petrolom

Oblikovalska agencija Postler Ferguson je predstavila koncept polietilenske embalaže za sveže ribe. Embalaža z ribjim potiskom je narejena iz dvoplastnega polietilena in je hermetično zaprta, omogoča ponovno zatesnitev, lahko pa se napolni z ledom, da se svežina ohrani tudi med transportom. Embalaža je za enkrat le konceptualna, vendar so

Evropska pobuda za zelene avtomobile (European Green Cars Iniciative) spodbuja k novim projektom tudi v Sloveniji. V drugi ediciji evropskega načrta elektrifikacije cestnega transporta (Roadmap Electrification of Road Transport) so navedeni številni projekti, ki jih financira EU. Od slovenskih podjetij sta Elektro Ljubljana in Etrel vključena v projekt SMARTV26. Gre za vzpostavitev omrežja polnilnih naprav in pametnega električnega omrežja z ustreznimi poslovnimi modeli.

V Sloveniji je Petrol tisti, ki si načrtno prizadeva postaviti električne polnilnice na javnih površinah in na svojih bencinskih servisih. Zdaj deluje pet Petrolovih polnilnih naprav in Center upravljanja električnih vozil. Petrolov cilj je, da načrtno vzpostavlja infrastrukturo za razvoj električne mobilnosti. Ne gre pa lahko. Težko se je dogovoriti z lastniki zemljišč, zato bi bilo treba po njihovem dopolniti zakonodajo o graditvi objektov in energetske infrastrukture, poenostaviti postopke izvedbe in priključitve električnih polnilnic Petrola na elektrodistribucijsko omrežje. Bistveno pa je, ali bo prodaja električnih vozil v Sloveniji zaživela. Napovedi avtomobilskih zastopnikov o zagonu prodaje se ne uresničujejo. Kot kaže, je tudi država prepočasna pri sprejemanju spodbud za pospešek električni mobilnosti v Sloveniji. nekateri prodajalci svežih rib že pokazali zanimanje, zato je le vprašanje časa, kdaj bomo zanimivo embalažo videli tudi v trgovinah.

Kremna zelenjava od sedaj na voljo v plastični embalaži

Podjetje RCP Containers Corby je za potrebe italijanskega proizvajalca kremne zelenjave izbralo 670-mililitrsko plastenko z imenom Orion. Večplastna polietilenska plastenka je sestavljena iz več plasti; notranjo plast predstavlja EVOH, ki preprečuje vstop kisika in zagotavlja Fotografije: arhiv proizvajalcev

71/72

Embalaža tudi za sveže ribe

Kostak z novo sortirno linijo Krška družba Kostak, ki za več posavskih občin izvaja komunalne dejavnosti, med drugim ravnanje z odpadki, je odprla novo sortirno linijo za avtomatsko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Sodobno sortirno linijo, ki ločuje večino frakcij, je dobavilo podjetje Willy Stadler. Njihova slovenska podružnica dela v Krškem že petnajst let. Z avtomatsko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov bo Kostak dobil več sekundarnih surovin. Tako bodo, kot je menil Miljenko Muha, predsednik uprave Kostaka, stroški komunalnih storitev za občane nižji, saj bodo na trgu lahko predelali več surovin. Novo naložbo v vrednosti 3,2 milijona evrov je Kostak realiziral v sodelovanju s krško občino. Na odprtju sortirne linije je minister Franc Bogovič med drugim dejal, da se bo nadaljevala tudi druga faza izgradnje CEROD-a, regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Novem mestu. Pojavila so se namreč vprašanja, ali bo smotrno na tem območju poleg nove sortirne linije v Krškem podvajati še zmogljivosti v Novem mestu. Tudi CEROD načrtuje gradnjo mehansko biološke naprave za obdelavo komunalnih odpadkov, in sicer za območje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine.

september 2012

Okolju prijazne škatle za hrano na letalu

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Družba Slopak presegla cilje pri ravnanju z odpadno embalažo

EOL

71/72

Kratko, zanimivo

V letu 2011 je družba Slopak presegla cilje, določene z uredbo in okoljevarstvenim dovoljenjem pri ravnanju z odpadno embalažo. Enaka so pričakovanja za 2012. Družba Slopak tudi v letu 2012 zagotovlja prevzem odpadne embalaže iz gospodinjstev pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v objavi deležev na podlagi podatkov objavilo 56 % delež družbe Slopak. Družba Slopak ima najdaljšo tradicijo na slovenskem trgu (10 let).

Novosti

svežino izdelka najmanj 12 mesecev (za izdelke , ki se pred polnjenjem pasterizirajo). Plastenka je lahka, omogoča enostavno ravnanje, s stiskanjem pa lahko natančno določimo porcijo. Barvni termokrčljivi rokavčki so potiskani z glavno sestavino in ustvarjajo izstopanje blagovne znamke na policah.

Idealna rešitev za trgovce na drobno

Kakšna je pot odpadka do novega izdelka? Ste vedeli, da vsak od nas pridela 436 kilogramov odpadkov na leto? Ste kdaj podvomili, kaj sodi v kateri zabojnik na ekološkem otoku? Avtomatizirana rešitev za pakiranje Xerox Odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o s tehnologijo Stora Enso Galop je skupen ločevanju odpadkov od tega poletja dalje najizdelek vodilnih proizvajalcev, ki omogoča dete na spletni strani družbe Slopak (www. uporabniku hitre, barvne, avtomatizirane slopak.si), kjer so v okviru evropskega projekta embalažne rešitve. Linijski proces omogoča LIFE Ločujmo odpadke pripravili kratke filme maksimalno produktivnost za embalažerje. na temo ločevanja odpadkov. Ti na zabaven Na primer, nepotiskane embalažne način razložijo pot posameznih odpadkov - od kartone vstavimo v stroj, ven pa pridejo domačega zabojnika prek zbirnih centrov do popolnoma potiskani, premazani in izrezani sortiranja, predelave materialov in uporabe – pripravljeni za zgibanje in lepljenje. reciklatov. Nastalo je šest vsebinsko ločenih Ponudniki tiskovin lahko proizvajajo filmov, ki obravnavajo ločevanje, odpadno em- embalaže po meri, s spreminjajočimi balažo, izrabljene gume, odpadno električno se podatki na vsaki enoti, stroškovno in elektronsko opremo, nevarne odpadke in učinkovito in z minimalnim upravljanjem. biorazgradljive odpadke. Pri nastajanju zgodb o Rešitev je idealna za trgovce na drobno, ki posameznih tipih odpadkov so sodelovali tudi želijo testirati prototip izdelka z variacijami Ula Furlan, Vid Valič, Peter Mankoč, Robert različnih embalaž. Kranjec in Filip Flisar. Končne izdelke bodo Zmanjšani so tudi vpliv na okolje, saj se prejeli učitelji v osnovnih in srednjih šolah, vsa s tiskanjem na zahtevo zmanjša število komunalna podjetja in občine. odpadkov, kot material pa se uporablja karton, ki je obnovljiv vir in se lahko reciklira.

september 2012

Mednarodna konferenca o bioplastiki

V Evropi uporaba biorazgradljive plastike in plastike iz obnovljivih virov narašča. Vendar njena uporaba še vedno ni tako razširjena, kot je uporaba tradicionalne plastike. Da bi prispevali k njeni uporabi v proizvodnji, bo v septembru (17. in 18. septembra) v Ljubljani, v M hotelu, družba Slopak organizirala mednarodno konferenco z naslovom »Trendi v bioplastiki«. Evropski strokovnjaki bodo predstavili novosti na področju trajnostne plastike, predstavljene bodo možnosti uporabe na različnih področjih ter slovenske dobre prakse uporabe bioplastike. Udeležba je brezplačna do zapolnitve mest. Prijavite se lahko prek elektronske pošte karmen.pleterski@slopak.si. Vse o konferenci pa lahko spremljate na www.slopak.si pod rubriko aktualno.

Etikete, ki jih speremo Podjetje Avery Dennison je predstavilo paleto etiket, ki se lahko sperejo z imenom Fasson Wash-off in bodo pomagale blagovnim znamkam zmanjšati okoljske odtise njihovih izdelkov

s povečanimi možnosti za recikliranje. Etikete so primerne tako za plastenke kot za steklenice. Wash-off etikete so v prvi vrsti namenjene boljšim vrstam piva in kot podpora kompleksnim oblikam etiket. Primerne so za označevanju vratu kot tudi osrednjega dela, za temne in svetle vsebnike. Imajo večplastno konstrukcijo; sestavljene so iz polipropilenske folije, plasti PET in lepila, ki se spere. Slednje je formulirano za čim lažje odstranjevanje etiket med pranjem v industrijskih pralnicah. Tako nalepke kot lepilo ne pustijo nobenih ostankov na steklenicah ali plastenkah, niti v vodi. Etikete odstopijo pri 65 ˚C, kar omogoča pranje pri nižjih temperaturah (sedaj se perejo na 80 ˚C). Oblikovane so tako, da se dobro odnesejo v tropskih razmerah, odporne so tudi na UV svetlobo.

Tabasco za na pot Priljubljeni dodatek k hrani Tabasco Pepper Sauce bo od sedaj z nami tudi na poti, in sicer v priročni vrečici. Paket vsebuje dve mini steklenički Tabasca, v prodajalnah pa bo na voljo poleg sendvičev, solat in že pripravljenih izdelkov. Pri podjetju so povedali, da so se za ta korak odločili zato, ker so opazili, da veliko potrošnikov ne kupi Tabasca zato, ker ne vedo kako, oziroma kakšno količino uporabiti; nakup celotne stekleničke se jim zdi potrata. »Če bomo ponudili Tabasco zraven komplementarnih izdelkov, bomo kupce poučili, kako uporabiti Tabasco za izboljšanje okusa,« je povedala predstavnica angleške podružnice.

Etikete, ki se lahko reciklirajo Podjetje Arjoniggins je predstavilo prve etikete na embalažnem trgu, ki se lahko 100-odstotno reciklirajo. Izdelek z imenom Maine 1 Face Natural so razvili zaradi zahtev trga po visokokvalitetnih etiketah z naravno svežino, ki so primerne za recikliranje. Razvili so jih posebej za trg označevanja in pakiranja, zato imajo odlične obdelovalne lastnosti. Enostranski bleščeč premaz zagotavlja sijočo kakovost tiska, primeren pa je tudi za stik s Fotografije: arhiv proizvajalcev

Majhna, a težka Proizvajalec Axilone je za kozmetično hišo Lancôme izdelal prav posebno embalažo za novo rdečilo za ustnice »Rouge in Love«. Naročnikove zahteve so bile specifične - majhna, a težka embalaža. Da bi pokrovček pridobil na teži, ne brez da bi drastično spreminjali dizajn, so v notranje dele dodali kovino. Za zapiralni mehanizem so dodali majhen plastičen element, ki ne spremeni vizualne podobe in ne pokvari preprostosti, obdrži pa embalažo zaprto. Obdelana je z dvojnim eloksiranjem za mat in sijočo dodelavo in vsebuje dekorativne gravurne detajle; vrtnico na vrhu in pravokotnik ob strani, kjer na srebrnem ozadju izstopa rdeč napis z imenom novega rdečila za ustnice.

Nagrada red dot embalaži za šampon Nagrado red dot v kategoriji »komunikacije« je prejel skupen izdelek podjetij Rebhan Kunststoff-Verpackungen GmbH, Stockheim in oblikovalca Rolfa Heringa. Razvili so proizvodnjo inovativnega koncepta za danske izdelke za nego las z imenom idHAIR. Ustvarili so tehnološko in estetsko dovršen produkt, ki omogoča ergonomsko ravnanje, spremlja pa ga čist dizajn. Tehnološko zahtevno ekstrudirana plastična steklenička ima ob

Aluminijaste steklenice za pivo Priljubljeno argentinsko pivo Quilmes bodo od sedaj ponujali tudi v aluminijastih stekleničkah, ki spremenijo grafiko, če so izpostavljen UV svetlobi. Dizajn embalaže predstavlja srebrn mozaik, ki spremeni barvno strukturo v centralnem delu, kjer je s pomočjo različnih odtenkov modre barve oblikovana črka »Q« iz logotipa proizvajalca. Čeprav je že ta zasnova osvežila statičen predmet in ga preobrazila v umetniški izdelek, je prava dodana vrednost vidna šele v temi. Vizualna

Fotografije: arhiv proizvajalcev

strani reliefno izbočen logotip v negativu, ki omogoča boljši oprijem.

Visoka kvaliteta posod za juho Specialist za okolju prijazno embalažo Biopac je predstavil novo serijo posod za juhe v dveh različnih verzijah, obe pa sta primerni za kompostiranje. Njihova ciljna skupina so predvsem ponudniki cateringa, ki želijo komunicirati svojo zavezanost do okolju prijaznih izdelkov. Posode so prevlečene z materialom na škrobni osnovi in omogočajo 100-odstotno kompostiranje. So odporne na visoke temperature in kot take zelo primerne za vroča živila. Posode so v osnovi nepotiskane, proizvajalec pa omogoča dotisk logotipa v petih barvah.

Prva konferenca o izzivih mednarodnega okoljskega prava

7 71/72

uprizoritev slogana »Alkoholna pijača zabave in druženja« je vidna šele pod UV svetlobo. »Ustvarjanje takega dizajna je kompleksno, saj morata biti tako »dnevni« kot »nočni« dizajn v sinergiji. Črnilo, ki reagira na UV svetlobo, ne sme priti v stik z nobenim drugim črnilom. To nam je uspelo prav zaradi kalejdoskopskega dizajna, ki ima notranje linije, s pomočjo katerih smo ustvarili silhuete«, je povedal oblikovalec Adrian Pierini.

EOL

hrano. V primerjavi z običajnimi etiketami se za izdelavo okolju prijaznih porabi 100 odstotkov manj lesa, 50 odstotkov manj vode, 60 odstotkov manj energije in 30 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida.

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je konec junija pod organizacijskim vodstvom dr. Vasilke Sancin organizirala prvo dvodnevno mednarodno konferenco o sodobnih izzivih mednarodnega okoljskega prava (ang. First Contemporary Challenges of International Environmental Law Conference). Konferenca je bila oblikovana kot mednarodna interdisciplinarna razprava, ki je povezala naravoslovne znanstvenike z mednarodnopravnimi strokovnjaki v skupnih razmišljanjih o mednarodnopravnih rešitvah za varstvo okolja. Konferenca je tako predstavljala prvi dogodek v okviru oblikovanja stalne in edine platforme v tem delu Evrope za raziskovanje mednarodnopravnih vprašanj s področja varstva okolja. Na konferenci je svoja razmišljanja predstavilo 29 uglednih tujih in domačih strokovnjakov iz 21 držav. Na konferenci, ki je potekala po konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Riu de Janeiru (Rio+20), so panelisti poleg razprav o mednarodnopravnih rešitvah za konkretne okoljske probleme tudi kritično ocenili izide konference Rio+20. Splošno nezadovoljstvo nad neuspehom Rio+20 konference je najbolje povzel osrednji gost konference profesor dr. Phillippe Sands z ugotovitvijo, da po spodbudnih izidih konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 mednarodna skupnost ni dosegla večjega napredka na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja. Razvoj mednarodnega okoljskega prava je povezan z razvojem prava človekovih pravic, kjer so šele grozodejstva v republikah nekdanje Jugoslavije in Ruande spodbudila ustrezno ukrepanje mednarodne skupnosti. Poudaril je, da so potrebne spremembe tako pri načinu oblikovanja zavezujočih mednarodnih norm okoljskega prava, kot pri pripravljenosti mednarodnega sodnega sistema, da sprejme ustrezne okoljske odločitve, ki bi vplivale na ravnanje držav na področju varstva okolja.

Unilever ponuja potrošne izdelke v manjši embalaži Britansko-nizozemski proizvajalec potrošnih izdelkov Unilever se bo na visoko stopnjo brezposelnosti in na visoko stopnjo revščine v evropskih državah odzval z izdelki, ki so zapakirani v cenovno ugodno manjšo embalažo. Tako v Španiji že prodajajo pralni prašek v embalaži, ki zadošča le za pet pranj, v Grčiji pa lahko potrošniki kupijo pire krompir in majonezo v manjši embalaži od običajne. »Če Španec pri vsakem nakupu v povprečju porabi le 17 evrov, potem mu ne moremo prodati pralnega praška za polovico te vsote,« je odločitev pojasnil prvi mož Unileverja za Evropo Jan Zijderveld.

september 2012

Novosti

Kratko, zanimivo

Protiutež tesnobi so nostalgija, humor in mehke barve Nina Semolič

foto: Lush

8 71/72

Embalaža

Darilna embalaža

Blizu je čas obdarovanja in dobre volje, čas veselja in obilja. Ali je res tako? Ne. Postajamo zaskrbljeni. Živimo

Darilna embalaža

v težkih časih. »Tesnoba je postala globalni megatrend,«

opaža Sarah Dear iz podjetja Elmwood. »Bojimo se za

delovna mesta, za varnost, za domove … Tako tudi embalaža

odseva naše stanje duha.«

»K

ot vsak dizajn, je tudi dizajn embalaže refleksija duha časa,« se z Dearovo strinja direktor oblikovalske agencije Seymourpowell, Neil Hirst. »Blagovnim znamkam, ki preko embalaže uspejo vzpostaviti zaupanje, določeno zagotovilo, protiutež občutku tesnobe, gre dobro,« pove Sarah Dear, ki izvaja vsakoletno kvalitativno revizijo trga darilne embalaže v prazničnem obdobju. »Nostalgija postaja trend. Tako v prazničnem času kot tudi skozi vse leto.« Druga protisredstva temačni realnosti so humor, uporaba različnih figur na embalaži, izražanje povezanosti in prijaznosti. »Prazniki so stresno obdobje. Ljudem je zato potrebno zagotoviti embalažo, ki je preprosta in enostavna,« še doda.

september 2012

ostalgija in dotik ročnih spretnosti pomagata embalaži ustvariti pomirjajoč občutek kontinuitete in tradicije. »Trend ročno izdelane embalaže z avtentičnim pridihom je postal opazen pred nekaj leti, predvsem na trgu luksuzne embalaže,« ocenjuje situacijo Ed Silk iz podjetja Coley Porter Bell. »Sedaj je ta trend

zelo v porastu tudi na trgu darilne embalaže.« Tako se kaže uporaba substratov naravnega videza in občutka z veliko mero kreativnosti. »Pokazalo se je, da ljudje veliko več daril izdelajo doma. To bi morali izdelovalci darilne embalaže upoštevati, saj ljudje pričakujejo, da bodo blagovne znamke kreativne, kot so oni sami,« meni Dearova.

Embalaža za večkratno uporabo

arah Dear opozarja, da se lahko pojavi nevarnost, kako izstopati, če bodo vse embalaže nostalgične. »Zato je pomembno razmisliti, kako vzpostaviti stik s strankami.« Z njo se strinja tudi kreativni direktor agencije Honey, Matt Purkiss-Webb: »Vedno več proizvajalcev darilne embalaže dodaja svojim izdelkom ročno izdelane elemente, vendar pa

9 otrošniki lahko to opazijo povsod, saj tako trgovci na drobno kot blagovne znamke okrasijo darilne izdelke. Najbolj je to vidno v prehrambni industriji – pojavijo se stilizirane pločevinke, olepšana je steklena embalaža, pentlje in trakovi so opazni tako rekoč povsod. Prednost takšne embalaže je, da jo potrošniki zelo velikokrat ponovno uporabijo. »Ljudje so veseli, če dobijo dve darili v enem – visokokakovosten proizvod v privlačni embalaži, ki se lahko ponovno uporabi,« meni Charlotte Taylor, direktorica marketinga pri podjetju Beatson Clark. »Zato so med zelo priljubljenimi pločevinasta embalaža in kartonske škatle, v ospredje pa prihajajo tudi steklenice in stekleni kozarci.«

Darilna embalaža ne sledi enakim trendom kot ostale vrste embalaže.

ljučno pri takšni embalaži je omogočanje potrošnikom, da odstranijo ovojni material, zato da je embalaža primernejša za vsakdanjo rabo. O tem pove Taylorjeva: »Blagovne znamke velikokrat pokrovčke prekrijejo s posebnim papirjem ali pa z njim ovijejo kar celotno embalažo, da bi ustvarili bolj ročno izdelan videz. Predvidevamo, da bo ta trend zelo prisoten in še pogostejši tudi v prihodnje.«

Luksuzna embalaža ni pozabljena

irst pa proizvajalce opozarja, da tudi preveč ni najboljše. »Premiumizacija vsakdanje embalaže je trend že nekaj let, saj hoče biti vsaka blagovna znamka videti bolje od konkurence na policah. Vendar ne smemo preseči optimalne ravni, ker je to izguba truda. Sezonske variante vsakdanjih izdelkov bodo najverjetneje naletele na skepticizem, razen kjer je uporaba takšne embalaže smiselna ali pa če je uporabljena embalaža posebna novost na trgu. Najverjetneje bo navdušila le ljubitelje božičnih in novoletnih praznikov.«

»N

ekatera podjetja, kot na primer Unilever, vlagajo v razvoj izdelkov in dizajn embalaže velike vsote denarja,« dodaja Silk. »Decembrski čas prinaša veliko taktičnih in promocijskih priložnosti, vendar pa lahko stroški sezonske embalaže dosežejo visoke zneske, zato predvidevam, da bo zelo veliko blagovnih znamk uporabilo kar lanska božična pakiranja – to že nekaj let prakticirata Nestlé in Lindt.« Prepričan pa je, da inovativne strukture definitivno prinašajo konkurenčno prednost. Po njegovem mnenju je še najprimernejša izdelava posebne, sezonske, sekundarne embalaže za neposredno prodajo na policah.

irektor API Foils Will Oldham zagovarja uporabo folij: »Uporaba folij s kovinskim sijajem omogoča izstopanje in izraža kakovost. Boljši izdelki to vedno komunicirajo tudi preko embalaže.«

Štirje stili darilne embalaže

e januarja se je v Frankfurtu odvijal sejem Christmasworld. Smernice, ki jih nakaže

Embalaža

71/72

udi majhne blagovne znamke morajo v tem času konkurirati velikim. »Čeprav še imajo zaloge, ki jim ostajajo, ne bodo konkurirali velikim blagovnim znamkam na policah, ki bodo svoje izdelke ponujale v božičnih pakiranjih,« je prepričana Sarah Dear. Vendar pa za vse žal to ni mogoče, ker so vezani na nižanje stroškov.

ri proizvajalcu pločevink Rexam so povedali, da tudi pločevinke med praznično

foto: Marks & Spencer

ostalgija je le ena izmed možnosti. Upam, da bodo blagovne znamke letos ubrale bolj kreativen pristop,«razlaga Sarah Dear. Ena izmed možnosti je, da bo embalaža še bolj luksuzna, kar je v bistvu paradoksalno v današnjih kriznih časih. »Zategovanje pasu pomeni manj ekstravagantnih daril in več preživljanja časa z družino. Ljudje skrbno izberejo darila, saj želijo ustvariti vtis, da so si zanje vzeli čas in vanje vložili veliko truda. So majhna, a dobro premišljena. Rezultat tega je, da luksuzna embalaža postane sestavni del darila, saj tudi manj vrednim stvarem dvigne vrednost.«

september 2012

»N

foto: TESCO

ekaj pa vsekakor drži – darilna embalaža ne sledi enakim trendom kot ostale vrste embalaže. Medtem ko pri drugih vrstah ni zaželeno, da so preveč kompleksne in da je uporabljenih preveč detajlov, se darilna embalaža na te elemente zanaša. To posledično pomeni več uporabljenega materiala, več stroškov, več ročnega dela. »Opaziti je, da v sezoni obdarovanja trajnostnost ljudem ni pomembna,« opaža Sarah Dear. Ista opažanja podaja tudi Silk: »V tem obdobju se ljudje ne obremenjujejo z vplivi na okolje.«

foto: Marks & Spencer

sezono pridejo na svoj račun. Omejene serije, ki omogočajo 360-stopinjski potisk, lahko proizvedejo v kratkih dobavnih rokih in manjših količinah. Prav tako se kaže porast personalizirane embalaže. Tako določene blagovne znamke omogočajo dodajanje osebnih elementov ali pa naredijo več različnih embalaž za isti izdelek, ki jih potrošniki z veseljem zbirajo.

foto: Marks & Spencer

mora biti vsebini primerna in odražati izdelčno pozicioniranje, osebnost. Embalaže ne izbiramo le zato, ker je trend.«

10 foto: Lush

Embalaža

71/72

uporabljeni sofisticirano in na moderen način. Ta stil praznuje življenje kot nekaj posebnega in ne nekaj vsakdanjega. To je poudarjeno z uporabo intenzivnih, toplih barv, ki dajo embalaži mističen, eksotičen pridih. Uporabimo lahko vse od globoke rjave barve, temno modre slive in črne barve kaviarja do odtenkov orhidej, mandarine in zlate. Bistvenega pomena je uporaba bleščic – vseh velikosti, razporejene popolnoma naključno. Dodamo lahko tudi kristale, usnjene elemente ali tekstilije (saten, žamet), ki dodajo darilu visoko stopnjo glamurja.

vsako leto, vedno jasno pokažejo, kaj bo prevladovalo v prihajajoči sezoni. Trendi za darilno embalažo izhajajo iz mednarodne modne in dizajnerske scene. Organizatorji se povežejo z oblikovalci iz agencije bora.herke.palmisano, s katerimi skupaj razvijejo štiri stile, ki služijo sektorju kot vodila v posameznih produktnih skupinah, nudijo opise barv in materialov, ki bodo aktualni v prihajajoči sezoni.

»B

arva bo v prihajajoči sezoni ključnega pomena,« je prepričana Claudia Herke. »Predvsem intenzivni in bogati odtenki bodo čustveni nosilci optimistične in v prihodnost usmerjene filozofije leta 2012/13.«

dizajn je mirnejše narave. Prevladuje razpon toplih, kremnih odtenkov, kot so naravno bela, peščeno-siva in sivorjava. Za protiutež se izberejo akvamarin, marelična in svetlo vijolična barva. Nevsiljive barve se kombinirajo z občutljivimi materiali čistega videza s sijajno ali mat premazano površino. Embalaža se lahko poudari z nežnimi rožami. Drugi materiali, ki jih lahko uporabimo, so še šifon, organca in čipke, ki lepo zaokrožujejo eleganten, ženski stil embalaže.

odobna interpretacija folklore in tradicije ali »imenitni ljudje« – v ta stil spadajo ročno izdelani elementi in vizualije, ki se

očne barve in poenostavljen dizajn – stil darilne embalaže, ki predstavlja optimizem in veselje. Videz je visoke kakovosti, jasno zasnovan in odrasel. Posebne poudarke dosežemo z uporabo grafičnih vzorcev in interakcijo med več plastmi barve, z uporabo senc in z različnimi stopnjami transparentnosti. Barva pritegne s fluorescentno intenzivnostjo. Osvetljena briljantno bela, sončna rumena, svetlikajoča se smaragdno zelena in izzivalna roza so uporabljene s kontrasti, kot sta temno modra in temna cian barva, ki zaokrožujeta videz. Med materiali igra pomembno vlogo steklo. Haptične učinke lahko dosežemo z uporabo plastike, gume, usnja in volne.

Najboljši v lanskem letu TESCO Tesco je lani oblikoval posebne, darilne pločevinaste posode za tortice. Večnamenske posodice imajo prozoren pokrov, da je izdelek viden že na policah. Prav tako je embalaža primerna za shranjevanje in ponovno uporabo.

foto: Neal's Yard

NEAL'S YARD

september 2012

blikovalci vsako leto zberejo vse pomembne vplive, ideje in izdelke v praznično-dekorativnem sektorju – letos so jih razdelili na štiri različne stile. Trendi se tako gibljejo od bolj nežnih in zadržanih preko naravne svežine in elegantnega glamurja do svetlo obarvanega purizma.

lahko dopolnijo z naravnimi elementi (cvetjem, vejicami …). Uporabljeni so bogati, briljantni odtenki, kot so fuksija, gozdno zelena barva, barva makovih cvetov skupaj s kamnito sivo in globoko zlato oker, kar kombiniramo z nenavadnimi teksturami materialov, uporabimo lahko tudi barvan ali pa naraven les.

armonija in čar ali »stil mehkega oblaka«, kot so ga oblikovalci poimenovali, predstavlja čustvenost. Barve so zadržane, tudi

isko šik sedemdesetih – dizajn tega stila je razkošen, ekskluziven in čuten, ampak vedno neformalen. Dekorativni elementi so

Podjetje Neal's Yard je lani na trgu lansiralo elegantno embalažo, ki je narejena iz papirja odgovornih virov, potiskana pa s črnili na vodni osnovi. Ker dizajn ni tipično božični, je simpatično embalažo mogoče uporabljati celo leto. MARKS & SPENCER Zasnovo darilne embalaže je podjetje zaupalo švedski oblikovalki Sandri Isaksson, ki je v dizajn vključila očarljive skandinavske vzorce, kot material pa je uporabila karton brez končne dodelave. Embalaža vključuje tudi pojočo voščilnico. LUSH Podjetje Lush je kot darilno embalažo predstavilo božični robec, ki združuje sezonski dizajn s ponovno uporabo in preprostostjo. Idejo so povzeli po stari japonski tradiciji zavijanja daril v šale. Podjetje na splošno ni navdušeno nad embalažo, zato kar 60 odstotkov svojih izdelkov prodajajo brez kakršnekoli embalaže.

Stroka različno o trajnostni embalaži foto: Istragrafika d.d.

Lucija Gornjak

Svetovni dnevi embalaže

WPO, Svetovna organizacija

Embalaža

71/72

˝Po svetovnih dnevih embalaže

za embalažo, na strokovnih

srečanjih redno združuje poznavalce embalaže iz

različnih kultur, kajti vsaka država odgovarja na izzive v okolju in pri iskanju najboljše embalaže skladno s svojo

kulturo. In če predstavljata središčno temo strokovnega

kongresa trajnostna embalaža

koncepti zelo raznoliki. Tri

razsežnosti trajnosti, okoljska, gospodarska in socialna, niso povsod enako razumljene.

redsednik Svetovne organizacije za embalažo (WPO) Thomas L. Schneider je na letošnjem splitskem strokovnem kongresu govoril o vplivu embalaže na celotno družbo in izpostavil nekatera bistvena aktualna področja: trende oblikovanja fleksibilne embalaže, rast sektorja fleksibilne embalaže na azijskem trgu, varčevanje z energijo v povezavi z embalažnimi materiali, uporabo inovativnih organskih materialov, zaščito izdelka v dobavni verigi, vlogo testiranja izdelka pred odpremo, razvoj tehnologij, ki omogočajo varnejšo hrano, metode sledenja, trajnost s poslovnega vidika, cilje najpomembnejših multinacionalnih proizvajalcev embalažnih izdelkov ter vpliv različnih kultur in izobraževanja pri oblikovanju prihodnosti embalažnega sektorja in doseganju uspeha. Izpostavil je tudi nekatere globalne trende embalažne industrije: »Kot člani Svetovne organizacije za embalažo živimo v razburljivem obdobju, ko je embalaža postala strateško poslovno in družbeno orodje. Embalaža na celotno družbo vpliva na različne načine in z različnimi elementi (prenos družbenih norm in navad, trajnostni razvoj, novi materiali in tehnologija, energetska učinkovitost, regionalni predpisi,

Nobena embalaža ni sama po sebi trajnostna. Lahko so samo bolj ali manj trajnostni načini proizvodnje določenega izdelka. odpiranje tržnih kanalov, varnost izdelkov, zaščita izdelka skozi dobavno verigo, vpliv na gospodarsko moč in rast idr.).

o je rezultat raznolikosti embalaže in vpliva, ki ga ima na naše vsakdanje življenje v različnih kulturah. Ta raznolikost je povezana z glavnim ciljem organizacije, ki išče rešitve, kako z boljšo embalažo povečati kakovost življenja ljudi različnih kultur. Prav tako je s približno 50 državami v celotnem razvojnem spektru raznolika tudi sama WPO, saj vključuje tako visoko razvite evropske države (Ameriko, predele Azije, Avstralije in Oceanije) kot tudi tiste države, ki se svoj embalažni razvoj še trudijo doseči (Gana, Nigerija, Tanzanija, Argentina, Čile, Indija, Šrilanka, Bangladeš idr.). V letu 2011 je tonaža za svetovni potrošniški trg fleksibilne embalaže znašala 18,1 milijona ton, do leta

september 2012

in njen razvoj, so izkušnje in

isto, kar je pri embalažnem razvoju najbolj pomembno, na eni strani vključuje posamezne tehnologije pakiranja, na drugi strani pa različne načine in področja, kamor posamezne države usmerjajo potrebna znanja. Vemo, da imajo posamezna vprašanja s področja trajnosti običajno več odgovorov, zlasti na področjih varnosti živil, ustreznosti zakonskih predpisov in zmanjševanja količin odpadkov. Bistveno je spoznanje, da vsaka država omenjene problematike obravnava v kontekstu s svojo lastno kulturo, in to je pravzaprav tudi bistvo naše organizacije. WPO vsaj dvakrat letno združi izjemno raznolike kulture, ki se ena od druge učijo, kako izboljšati embalažo za svoje ljudi. Gre za pomembno priložnost stalnega pridobivanja in dinamično izmenjavo izkušenj.«

Za pakiranje hrane se porabi dve tretjini embalažnega materiala.

I foto: www.ambalaza.hr

n kaj pojem boljše, trajnostne embalaže dejansko pomeni? T. L. Schneider odgovarja: »Nobena embalaža ni sama po sebi trajnostna. Lahko so samo bolj ali manj

trajnostni načini proizvodnje določenega izdelka. Z vidika WPO »boljša« embalaža pomeni razvoj embalaže, ki zagotavlja svežo in bolj hranljivo hrano, varnost izdelkov (zlasti zdravil) ter izdelke, ki v potrošnikove roke prispejo nepoškodovani in ustrezni za uporabo. Kaj pomeni razvoj embalaže na trajnostni način? V zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih se je zgodil pomemben embalažni premik – sprva je bila embalaža zapostavljena in v snovanju izdelkov drugotnega pomena, danes pa predstavlja ključno strateško orodje za zagotavljanje varnosti izdelka od začetne do končne točke. Učinkovitost embalaž in z njimi povezani stroški so za večino podjetij postali pomemben element v izkazu njihovega poslovnega izida. Ta okoliščina je hkrati dober znak tako za WPO kot za celotno pakirno industrijo in posamezne embalažne trge, saj z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem lahko diktira boljše plače in znotraj podjetij zagotovi višji status embalažnega področja, hkrati pa vzpostavlja dragocene družbene razlike.«

Z optimizacijo embalaže do trajnosti

obremenjevanju okolja z odpadno embalažo in ukrepih, ki jih je industrija v preteklih letih na tem področju že izvedla, je govoril finski strokovnjak Roger Bagge. Tovrstni pristopi vključujejo zniževanje teže embalaž in pravilno količinsko odmerjanje,

foto: www.ambalaza.hr

12 71/72

Embalaža

2016 pa naj bi dosegla 22,5 milijona ton, kar je 24-odstotna rast v petih letih. Najhitreje rastoči trg fleksibilne embalaže je azijski trg (z napovedano 7,9-odstotno letno rastjo v letih 2011–2016); Indija in Kitajska predstavljata skupaj kar 44 odstotkov vse svetovne potrošnje fleksibilne embalaže v predvidenem obdobju.

predvsem embalirane hrane. »Zelenim nevladnim organizacijam in javnosti embalaža predstavlja zlasti breme za okolje. V zadnjih 20 letih je emba- lažna industrija z raztegljivimi embalažnimi materiali (folijami) in adaptacijo novih tehnologij uspešno razvila okoljsko učinkovitejšo embalažo. Gre za optimizacijo embalaže preko celotne dobavne verige, vključno s sekundarno in terciarno embalažo. Obsežna okoljska prizadevanja so danes pomemben del proizvodnje vseh vrst izdelkov, predvsem živil. Nedavne študije so pokazale, da embalaža predstavlja le del celotne okoljske obremenitve kateregakoli sistema proizvodnje izdelkov. Embalaža ohranja izdelke in s tem tudi okolje ter omogoča distribucijo hrane po vsem svetu, kar pomembno prispeva k trajnosti.« Johannes Bergmair iz avstrijskega embalažnega inštituta OFI je pojasnil tehnike testiranja embalaž in njihov pomen za zagotavljanje varne hrane: »Kar dve tretjini vsega embalažnega materiala se porabi za pakiranje hrane, zato je potrebno posebno pozornost posvečati kakovosti embalažnih materialov v živilski industriji.

september 2012

e posebej pereč problem in predmet številnih raziskav je interakcija med embalažnimi materiali in živili. Poudarek je na vse večjih in spreminjajočih se zahtevah na področju varnosti hrane, oblikovanja embalaže in materialov ter ustreznih postopkov preizkušanja (testov prehajanja embalažnih sestavin v živila).« Nemški strokovnjak Atle Flom iz podjetja Kobusch se sprašuje, kako lahko k zmanjšanju odpadkov živilskih proizvodov prispeva fleksibilna embalaža: »Ocenjuje se, da je v EU letno zavrženih 179 kg hrane na prebivalca, splošno znano pa je, da zavržemo kar tretjino kupljene hrane. Delni razlog tiči v tem, da embalaža pogosto ni optimizirana za določene pakirane izdelke in vzorce potrošnje oziroma načine porabe proizvoda. Da je embalaža v resnici trajnostna, mora biti celostno zasnovana tako, da se optimizirajo skupni okoljski

13 Daniel A. Abramowicz iz ameriškega podjetja Crown Holdings (Crown Packaging Technology) pa je predstavil širši ekonomski, družbeni in okoljski vidik oblikovanja embalaže: »Trajnostno oblikovanje embalaže pogosto bazira na zgolj eni razsežnosti trajnostnega razvoja, to je ustvarjanje okoljske koristi (zlasti zmanjšanje ogljičnega odtisa), medtem ko zanemarja druge vidike in zahteve trajnostne embalaže.« D. A. Abramowicz zato v svojih prizadevanjih raziskuje, kako ustvariti učinkovito in trajnostno rešitev, ki bi vključevala vse tri razsežnosti trajnosti: okoljsko, gospodarsko in socialno. Na kongresu je pojasnil, kako lahko embalaža blagovnim znamkam in izdelkom zmanjša okoljski odtis in kako z lastno diferenciacijo in lastnostmi, ki na prodajni polici predstavljajo dodano vrednost, omogoča gospodarski uspeh ter izpolnjuje socialne potrebe potrošnikov. Podobno izpostavlja tudi Günter Lubitz iz švicarskega podjetja Vetropack, ki je na kongresu predstavil nove tehnologije predelave stekla: »Skupina Vetropack se zavzema za tristebrni model trajnostnega razvoja, ki vključuje ekonomsko, socialno in okoljsko odgovornost. Zato boljša energetska učinkovitost ter lažja in robustnejša steklena embalaža predstavljata temelj našega modela. Poraba energije za taljenje se lahko z novo tehnologijo predgrevanja surovin in odpadnega stekla drastično zmanjša. Drugi revolucionarni postopek je postopek kaljenja steklene embalaže, ki omogoča zmanjšanje teže steklene embalaže in znatno povečanje njene odpornosti pred razbitjem1 in temperaturnimi spremembami, hkrati pa ohranja enake zmogljivosti za polnjenje embalaže. Enake ostajajo tudi možnosti recikliranja, saj je kaljeno steklo mogoče reciklirati enako kot običajno stekleno embalažo. Obe tehnologiji predstavljata naložbo v prihodnost, ki je koristna tako za proizvajalce in živilsko industrijo kot seveda tudi za potrošnike.« 1 Pri testiranju trdnosti obeh vrst steklene embalaže (običajne in kaljene) so z višine 1,5 m na trdo podlago spustili obe embalaži, pri čemer se je razbila le klasična steklenica.

71/72

Embalaža

Tihana Lešić iz podjetja Tectus, d. o. o., je predstavila projekta REGPAK in CROPAK ter letošnje dobitnike nagrad: »Inštitut za embalažo in tiskarstvo (IAT), podjetje Tectus, d. o. o., in strokovni časopis Ambalaža/REGprint iz Zagreba so letos že tretje leto zapored organizirali podelitev nagrad za najboljšo embalažo na regionalnem trgu REGPAK (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija). REGPAK je bil ustanovljen leta 2010 na izkušnjah in temeljih natečaja CROPAK, ki že devet let izbira najboljšo embalažo na hrvaškem trgu. Ker je IAT tudi član Svetovne organizacije za embalažo, se lahko zmagovalne embalaže na REGPAK neposredno nominirajo tudi za WorldStar, prestižni natečaj za najboljšo embalažo na svetu, ki ga WPO izvaja že od leta 1970. Nagrado CROPAK leta 2102 za skupno najbolje ocenjeno embalažo je prejela povratna steklenica Ožujskega piva (0,33 l), nagrado REGPAK za najboljšo embalažo na regijskem trgu pa serija izdelka Bakina

Vsaka država problematiko embalaže obravnava v kontekstu s svojo lastno kulturo.

september 2012

Trije stebri trajnostnega razvoja

Najboljše embalaže na Balkanu

foto: www.ambalaza.hr

učinki. Izdelana mora biti iz trajnostnih, čim bolj naravnih materialov, zasnovana tako, da je učinkovita in varna skozi celoten življenjski cikel. Izpolnjevati mora tržna merila in biti stroškovno učinkovita, ustrezati mora potrošnikovim zahtevam in pričakovanjem, po uporabi pa mora biti pravilno in odgovorno odložena ali uporabljena.«

foto: www.ambalaza.hr

september 2012

Nina Bavčer je pojasnila tudi, zakaj kljub povabilu potem do udeležbe na dogodku ni bila upravičena: »Članica te žirije sem šele dve leti. Pravila ocenjevanja so se glede na lansko leto spremenila, vendar v osnovi potekajo tako, da selektor vsake države iz območja bivše Jugoslavije predlaga izdelke s področja oblikovanja embalaže (tako industrijskega kot grafičnega) v svoji državi. Selektor predloge pošlje organizatorjem REGPAKA, ki osebno kontaktirajo oblikovalce oziroma podjetja.

Nina Bavčer Največja težava je premajhna (če sploh) prepoznavnost REGPAKA. organizatorji preferirali svoje izdelke. Glede na lanski način ocenjevanja mislim, da do preferiranja določenih držav ne more priti, saj član žirije ne more glasovati za svojo državo. Druga težava je nezanimanje naših oblikovalcev oziroma podjetij za ta izbor. V obeh letih so na moja obvestila o selekciji njihovih izdelkov odgovorili le trije – večinoma so želeli dodatne informacije, ki pa jih nisem imela in so jih lahko dobili le neposredno od REGPAKA. Poleg tega se je pojavljala dilema, kdo bo izdelek prijavil (oblikovalec, lastnik blagovne znamke ali podjetje, ki izdeluje izdelek). Sicer pa lahko rečem glede na letošnjega zmagovalca iz Srbije, da ima Slovenija mnogo izdelkov, na katere je lahko ponosna, in bi zlahka posegala tudi po najvišjih mestih – če bi le bilo zanimanje.

foto: www.ambalaza.hr

V Sloveniji premalo zanimanja za REGPAK

Letos je žiriranje potekalo tako, da sem ponovno izbrala nekaj izdelkov iz Slovenije, poslala kontakte v REGPAK ter obvestila tudi oblikovalce in podjetja. Ker se nihče izmed njih ni prijavil na tekmovanje, so me iz REGPAKA obvestili, da zaradi tega ne morem sodelovati pri ocenjevanju in hkrati tudi pri vseh preostalih dogodkih (bila sem vabljena, a na lastne stroške). Natečaj REGPAK ima sicer zelo dobre temelje, da se razvije kot pomemben letni dogodek na področju embalaže po celotni regiji ter izobražuje, osvešča in povezuje vse, ki so kakorkoli udeleženi v embalažnem procesu. Vendar menim, da bi morali narediti več na obveščanju ciljne javnosti, enakovredno obravnavati vse države in selektorje (ne glede na število prijavljenih ali uvrščenih v ožje izbore) in nas bolj vključiti v celoten proces – od postavljanja pravil natečaja, stroškov, obveščanja in informiranja idr.« Na vprašanje, v čem vidi največjo pomanjkljivost natečajev CROPAK in REGPAK ter kaj je glavni razlog, da se Slovenija oziroma slovenski izdelki na tekmovanje ne prijavljajo in ne dosegajo uspehov, pa Nina Bavčer odgovarja: »Težava, ki sem jo osebno občutila v sodelovanju z REGPAKOM, je ta, da sem bila premalo vključena v sam proces – nisem bila tisti »naslov«, ki bi lahko naše potencialne natečajnike informiral o vseh pravilih, temveč le nek posrednik, povezovalec. Največja težava, ki se pojavlja v Sloveniji, je po mojem mnenju premajhna (če je sploh) prepoznavnost REGPAKA. Na izjavo za medije, ki sem jo posredovala v vse večje slovenske tiskane medije, se je odzval le redkokdo. Edina povratna informacija, ki sem jo prejela od oblikovalca, katerega izdelek je prijavilo podjetje iz druge države in torej ni sodelovalo v imenu Slovenije, je bila, da je prijavnina zanj osebno previsoka (naj bi bila okoli 400 evrov), ter da naj bi Hrvati kot

foto: arhiv podjetja

14 71/72

Embalaža

tajna proizvajalcev embalaže Vetropack, d. d., in Promedia, d. o. o. Kot nominiranci za nagrado REGPAK so bili prijavljeni tudi trije slovenski predstavniki (Ambrosia design studio d.o.o., ki je oblikovalo embalažo za olje serij Solia, ter Embalažno grafično podjetje d.d. in Gorenjski tisk d.d., ki sta proizvedla embalažo za kremo serije Sattwa), vendar Slovenija na dogodku ni bila neposredno udeležena oziroma ni bila nosilec prijave. Kot slovenski predstavnik žirije je na letošnji natečaj bila povabljena Nina Bavčer, direktorica podjetja Arsenal Design d.o.o., ki je pojasnila omenjeno problematiko: »Opaziti je, da ni potrebne sinergije med slovenskimi oblikovalci, naročniki in embalažnimi podjetji, saj se ne pojavljajo skupaj in premalo sodelujejo. Pojavlja se torej to, da oblikovalci delajo za tuje naročnike ali pa naša embalažna podjetja proizvajajo za tuje naročnike.«

Drena Milijević, direktorica hrvaškega Inštituta za embalažo in tiskarstvo (IAT), organizatorja letošnjih Svetovnih dnevov embalaže, je dogodek takole komentirala: »Na naš modri Jadran je bil pripeljan ves embalažni svet. Skoraj 250 udeležencev iz 37 držav je v šestih dneh na formalnih in neformalnih srečanjih predstavilo trende in perspektive v embalažni industriji na globalni ravni ter izmenjalo poslovne izkušnje. Cilj inštituta je potrditi, da strokovni pristop ter skrbno in vztrajno delo odpirajo vse meje.

http://www.festacropak.hr/ http://www.ambalaza.hr/ http://www.worldpackaging.org/

Najhitreje rastoč trg fleksibilne embalaže je azijski trg.

71/72

15 Postavljeni novi standardi

Viri dostopni na spletnih straneh

Embalaža danes predstavlja ključno strateško orodje.

september 2012

Promocija

Eden izmed večjih dogodkov Svetovne organizacije za embalažo, ki velja za najvišjo mednarodno priznano nagrado za embalažo, spodbuja razvoj ter napredek na področju tehnologije in oblikovanja embalaž ter zvišuje mednarodne embalažne standarde, je (na globalni ravni) natečaj WorldStar. Natečaj je namenjen le tistim embalažam, ki že imajo priznanje na nacionalnih ali regionalnih tekmovanjih in ki jih nato strokovna žirija primerja s podobnimi embalažami (iste kategorije) z vsega sveta. Letos je natečaj prejel 243 vlog iz 32 držav (Slovenija ni bila udeležena). Žirija, ki so jo sestavljali predstavniki 23 držav WPO in predstavnik mednarodne organizacije IPPO (International Packaging Press Organisation), je na srečanju v Veliki Britaniji novembra 2011 razglasila 137 zmagovalnih izdelkov, ki so z vidika izvedbe ali inovacije v primerjavi z drugimi embalažami iste kategorije izdelkov najboljši v svojem razredu in na tržišču. WorldStar nagrade so razdeljene v sedem kategorij: pijača, hrana,

elektronika, zdravje in lepota, gospodinjstvo, medicinski in farmacevtski izdelki ter drugo. Hrvaški predstavniki so prejeli tri nagrade: podjetje Istragrafika, d. d., za embalažno rešitev Black&Wine (v kategoriji pijač), podjetje TDR, d. d., za izdelek Ronhill Unlimited (v kategoriji drugo) in podjetje Hand design studio, d. o. o., za projekt Hand made for you (v kategoriji hrane).

Embalaža

Natečaj WorldStar

BRESTANICA,SLOVENIJA

Za trajnostno embalažo, a dvakrat za nižje stroške Svetovna organizacija za embalažo (WPO – World Packaging Organisation)

Intervju

obstaja že od leta 1968 in šteje danes 42 članic iz

različnih držav. Organizacija s sedežem v Stockholmu

spodbuja projekte, ki sledijo njihovemu sloganu Boljša kakovost življenja s pomočjo

boljše embalaže za več ljudi.

Podpirajo razvoj embalažnih tehnologij, znanosti in

inženiringa ter izpostavljajo prednosti, ki jih prinašata

izobrazba in usposabljanje s področja embalaže.

september 2012

Novega predsednika so izvolili lani na zasedanju odbora na mednarodnem sejmu Interpack v Nemčiji. Soglasno je bil izbran Američan Thomas L. Schneider, ki bo organizacijo vodil do leta 2014. T. L. Schneider je bil že v letih 2004 in 2005 predsednik odbora Inštituta za strokovnjake s področja embalaže (IoPP – Institute of Packaging Professionals), prav tako je častni član omenjene organizacije. Že od leta 2004 je aktiven član Svetovne organizacije za embalažo, po svetovnih dnevih embalaže v Splitu pa je bila priložnost za pogovor ne le o organizaciji, ki jo javnost bolj malo pozna, pač pa predvsem o trendih v embalažni industriji. Svetovni dnevi embalaže, ki so potekali pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za embalažo, so junija 2012 prvič v štiriinštiridesetletni zgodovini Svetovne organizacije za embalažo potekali pri naših južnih sosedih, v Splitu. Obiskal jih je tudi predsednik WPO, Thomas L. Schneider. Zanimalo nas je, kaj pravzaprav je funkcija predsednika take organizacije in kaj o trgu, trendih, izdelkih ter embalaži prihodnosti meni vodilni mož na tem področju. Kaj je pravzaprav prva naloga predsednika Svetovne organizacije za embalažo? Prva naloga predsednika je, da zastopa interese organizacije po celem svetu, da predstavlja in izpostavlja prednosti uporabe embalaže ter podpira izobraževanja na področju embalaže v panogi in tudi zunaj nje. Kakšne trende opažate v embalažni industriji? Kdo diktira razvojne smernice? Ali bi lahko izpostavili vrhunski embalažni izdelek, ki se vam je v zadnjem letu najbolj vtisnil v spomin? Trendi se nenehno spreminjajo. Trenutno je najbolj dolgoročen trend potreba po pozitivnem in natančnem sledenju prehrambnih izdelkov, dobesedno od polja pa do serviranja na mizah. Razvojne smernice navadno diktira povpraševanje na trgu. Izpostaviti pa ne bi mogel posebnega embalažnega izdelka, ker jih je občutno preveč.

Thomas L. Schneider

Nina Semolič

foto: arhiv podjetja

16 71/72

Embalaža

Intervju

Trendi se nenehno spreminjajo. Trenutno je najbolj dolgoročen trend potreba po pozitivnem in natančnem sledenju prehrambnih izdelkov. tudi največji napredki s področja uporabe. Kaj menite o trendu odprte inovacije v embalažni industriji? Pametna embalaža prinaša veliko prednosti. Potreba po interaktivnem pristopu raste že celo desetletje. To omogoča boljše sodelovanje med proizvajalcem in uporabnikom. S sodelovanjem z različnimi deležniki lahko optimiziramo celoten proizvodni proces in zmanjšamo stroške, embalažo pa že v osnovi prilagodimo končnemu uporabniku, če je ta vključen v razvoj. Že nekaj časa je pomemben trend trajnostnosti v embalaži, ali se to najbolj kaže v industriji embalaže? Je povpraševanja po trajnostnih izdelkih več?

Kakšna morata biti dizajn embalaže in kakovost uporabljenih materialov glede na embalažo kot eno izmed ključnih komunikacijskih orodij blagovnih znamk? Kateri materiali so zdaj v ZDA najbolj popularni?

Trend trajnostnosti se kaže povsod, ne glede na kulturo. Pred dvema tednoma sem obiskal Filipine in ugotovil, da tudi njih skrbi ta problematika in da jih to področje zanima. Povpraševanja po trajnostnih izdelkih je vedno več, vendar pa je nižanje stroškov še vedno na prvem mestu.

Embalaža mora v prvi vrsti služiti svojemu namenu, varovanju izdelka, dizajn pa se razlikuje od kulture do kulture. Trenutno so v ZDA najpopularnejši fleksibilni materiali, saj so tam

Kakšno je vaše mnenje o plastični embalaži? Se vam zdi uporaba bioplastike boljša alternativa? Kaj menite o prepovedi uporabe plastičnih vrečk?

17 Države v razvoju predstavljajo najboljše možnosti za rast trga embalaže, predvsem zaradi večanja števila prebivalstva. Stroka že išče možnosti, kako, kje in na kakšen način uporabiti čim manj materialov, saj je to tudi v interesu proizvajalcev. Če je embalaže manj, so posledično tudi stroški izdelave nižji. V proizvodnji embalaže se nedvomno poznajo vplivi krize, saj zahtevajo naročniki včasih skrajne racionalizacije. Postaja embalaža manj kakovostna? Ravno nasprotno. Embalaža postaja učinkovitejša, čeprav se zmanjšuje poraba materiala.

V hierarhiji ravnanja z odpadki, torej tudi z odpadno embalažo, je poudarjen življenjski ciklus izdelka. Odpadek kot vir. Tudi odpadna embalaža kot vir. Je to trend v svetu? Seveda, to je globalni trend. Na primer, po podatkih kitajskega ministrstva za industrijo in informacijske tehnologije želi kitajska vlada povečati stopnjo recikliranja papirja na 72,1 odstotka. To je že izjemno visoka stopnja recikliranja. Embalaža postaja vedno bolj interaktivna. Kje ima ta komunikacijski kanal najboljšo prihodnost, pri katerih izdelkih? Kaj kaže primerjava z ZDA in Evropo? Komunikacija vedno zahteva dve strani: pošiljatelja in prejemnika. Če vprašate mene, je embalaža že zadnjih 150, 200 let interaktivna, saj komunicira s potencialnimi strankami. Najbolj smiselna uporaba takšne embalaže je v trgovinah na drobno. Pomembna sektorja za ta komunikacijski kanal sta tudi zdravstveni in farmacevtski. Primerjave kažejo, da bistvenih razlik ni, tudi v popolnoma drugačnih družbenih okoljih. Embalaža v Gani se ne razlikuje

71/72

bistveno od embalaže za enak izdelek v razvitih delih sveta. Katere kriterije mora po vašem mnenju izpolnjevati najboljša embalaža? Kako vidite embalažo prihodnosti?

Embalaža

Trg embalaže raste. Zakaj in kje so možni največji skoki? Ali se vam ne zdi, da bi morala stroka iskati možnosti za manj embalaže?

Pritiska pa ne izvajajo le naročniki, ampak k temu stremijo tudi proizvajalci sami, predvsem zaradi nižanja stroškov.

Najboljša embalaža mora zadovoljevati vse potrebne kriterije: mora biti primerna izdelku, izdelek mora varovati, vsebovati mora vse potrebne informacije o izdelku, izdelek mora ohranjati, izdelek mora varovati tudi med transportom in ga učinkovito prodajati. Najboljša embalaža mora izpolnjevati vse naštete kriterije in to čim bolj učinkovito, s čim manj stroški. Tudi embalaža prihodnosti je definitivno tista, ki bo zadovoljila naštetim kriterijem bolje kot embalaža danes. Ker pa nisem tehnolog, ne vem, kateri materiali in metode bi bili najprimernejši za izdelavo takšne embalaže. Kakšna je vaša ocena kreativnih dosežkov v embalaži na območju, kjer podeljujete najvišja priznanja za kreativnost pri embalaži? Kaj bi izpostavili? Menim, da je embalaža, ki najbolje izpolnjuje navedene kriterije, vedno med zmagovalci. Vendar naštetim kriterijem navkljub – primarna naloga embalaže ostaja varovanje izdelka.

Promocija

september 2012

Uporaba plastike v embalažni industriji je izrednega pomena. Problem je, kaj se s plastičnimi izdelki zgodi po njihovi uporabi. Težko bi rekel, da je uporaba bioplastike boljša alternativa, saj je to odvisno od uporabe, procesa odlaganja in stroškov. O prepovedi uporabe plastičnih vrečk menim, da je to slaba reakcija na, v večini primerov, uporaben material. Če bi ljudi naučili, kako jih pravilno odlagati, do tega problema sploh ne bi prišlo. Čeprav je najboljša rešitev, da jih čim večkrat uporabimo.

Slovenija potrebuje multifunkcijske stroje Lucija Gornjak

vir foto: Logopak, d. o. o.

18 71/72

Embalaža

Pakirna industrija

S povečanjem potrošnje

Pakirna industrija

se povečujejo proizvodne

količine, ki podjetja silijo v izboljšano ergonomijo

dela, povečanje kapacitet in strožje standarde nadzora.

Medtem ko se je v času krize

povečalo povpraševanje po

rabljeni pakirni opremi in

nizkocenovnih rešitvah, vedno

večja fleksibilnost proizvodnje poganja razvoj multifunkcijskih pakirnih strojev. Podjetja v

pakirni industriji so enotna v trditvi, da je zaradi vedno višjih

kapacitet in strožjih standardov avtomatizacija proizvodnih

procesov osnovni pogoj za

konkurenčnost proizvodnega

september 2012

podjetja.

Kako se na trende na trgu odzivajo podjetja pakirne industrije v Sloveniji? Nekaterim podjetjem smo postavili naslednja vprašanja:

količin odpadkov idr.)? Kaj se v postopkih pakiranja (z okoljskega vidika) še da izboljšati?

• Pri embaliranju (zlasti prehrambnih) izdelkov je ključno zagotavljanje higienskih standardov. Na kakšen način se zagotavlja potrebna varnost pakiranja? Kakšne industrijske rešitve in inovacije obstajajo na področju pakirnih materialov in zmogljivosti pakirnih strojev? Kdo pravzaprav narekuje razvojne smernice?

• Kakšni so vaši poslovni načrti in pričakovanja za prihodnost?

• Ali se je trg pakirne industrije v času krize spremenil? Po katerem področju pakirnih materialov je največ povpraševanja (plastični, papirni materiali idr.)?

• Z vidika našega podjetja, ki je zastopnik (za trge bivše Jugoslavije) tujih proizvajalcev pakirne opreme, predvsem italijanskih in nemških, lahko rečem, da so današnji pakirni sistemi izdelani po najnovejših higienskih in varnostnih standardih. Pakirne linije zagotavljajo najvišje standarde tako po mehanskih kot tudi elektronskih komponentah. Razlikujejo se glede na industrijo in proizvode, kar pomeni, da npr. pakirni stroji za mesno-predelovalno industrijo izpolnjujejo veliko višje higienske standardne kot stroji za grafično industrijo. Večino pakirnih sistemov je že standardno opremljenih s sistemi neprestanega nadzora pakiranja in avtomatskega izločanja »slabih« proizvodov. Za zagotavljanje najvišjih standardov skrbijo tudi posebni kontrolni sistemi po koncu procesa pakiranja.

• Katere so največje ovire ali težave, s katerimi se trenutno sooča slovenska pakirna industrija? So te predvsem na strani proizvajalcev in podjetij ali na strani potrošnikov? • Se podobno kot v tujini tudi pri nas kaže trend vse večje avtomatizacije in robotizacije pakirnih strojev? V čem se kažejo prednosti teh postopkov in kako pomemben je razvoj strojev, ki opravljajo več embalažnih funkcij hkrati (zgibanje, lepljenje, polnjenje, sortiranje, tehtanje idr.)? S katerimi okoljskimi zahtevami se spopadate (varčevanje z energijo, zmanjševanje

Odziv na anketo je bil pri direktorjih zgovoren – slovenski trg je premajhen, poslovanje vse težje, kako bo, ne vemo. Vendar sta dva le bila pogumna. Aljaž Grah, direktor podjetja Logopak, d. o. o.:

Zaradi krize se povečuje predvsem povpraševanje po cenejših pakirnih materialih, kot so npr. plastične folije. Slednje zamenjujejo papirnate materiale, ki sicer povečajo dodano vrednost samemu izdelku, vendar obenem tudi povišajo njegovo proizvodno ceno. Tako večino proizvajalcev poenostavlja (pocenjuje) pakirne materiale, kot je npr. prehod s kartona na folijo. Slednji trend je viden predvsem v nižje cenovnih izdelkih, medtem ko pri izdelkih z visoko dodano vrednostjo (blagovne znamke višjega cenovnega razreda) pakirni materiali ostajajo isti. • Z naše strani je opazno predvsem manjše povpraševanje po novih pakirnih sistemih in povečanje dobavnih rokov. Večina svetovnih proizvajalcev zaradi zmanjšanja delovne sile pred 2–3 leti sedaj podaljšuje dobavne roke kljub povečanju povpraševanja. Zaradi negotovih smernic v prihodnosti namreč nihče ne želi na veliko zaposlovati. Slovenska pakirna industrija je pred letom 2009 dosegla takratni vrh in sedaj bosta potrebni še vsaj 2 leti za doseganje novih vrhov. S ponovnim razvojem naše države se bo povečala tudi potrošnja in s tem posledično proizvodnja novih pakirnih sistemov.

Poskusi uporabe ekološke folije še niso zaživeli. Veliko podjetij menjuje proizvode na istem pakirnem stroju večkrat dnevno, saj razen redkih izjem proizvodne kapacitete v Sloveniji niso velike. Predvsem vedno večja fleksibilnost poganja razvoj multifunkcijskih strojev tudi drugod po svetu. Podjetja želijo imeti fleksibilno proizvodnjo s hitrimi prilagoditvenimi časi glede na spreminjajoče se navade potrošnikov. Slovenska podjetja v zadnjem času veliko povprašujejo po multifunkcijskih strojih. Predvidevamo, da se bo takšen trend po koncu krize še občutneje dvigoval. • Proizvajalci pakirnih sistemov nenehno iščejo nove rešitve na področju izdelave opreme iz okolju prijaznih materialov in varčevanja z energijo. Dandanes namreč tudi kupci strojev posvečajo veliko pozornost varčnejšim strojem, saj je energija vedno večji proizvodni strošek. Na področju izdelave strojev je tako trend v vedno manjši uporabi težkih in okolju neprijaznih materialov ter izboljšanju energetske učinkovitosti. Še večji delež pri ohranjevanju okolja pa predstavljajo novi pakirni materiali, kot so npr. razgradljive folije, reciklirane kartonske embalaže itd. • V letošnjem letu smo že opazili pozitiven trend povpraševanja po novih pakirnih sistemih in menimo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Občutnejšo rast pa pričakujemo šele po letu 2013. Je pa rast seveda povezana z razvojem naše države in posledično potrošnje ter proizvodnje izdelkov.

Embalaža

71/72

19 Popolnoma avtomatizirane proizvodne linije pridobivajo na pomenu.

Za Slovenijo je izjemno pomemben razvoj multifunkcijskih strojev. Zaradi majhnosti našega trga je potrebno zagotavljati fleksibilno proizvodnjo na omejenem prostoru.

Vladislav Dodič, direktor podjetja Gopack, d. o. o.: • Naše podjetje je kot proizvajalec pakirnih strojev, ki se uporabljajo tudi v prehrambni industriji, registrirano za proizvodnjo, uvoz, predelavo in prvo dajanje v promet materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili oziroma stroji, ki so namenjeni za uporabo v prehrambni industriji in so izdelani v skladu z določili uredb ES. Stroji so konstruirani in izdelani na način, da je omogočeno enostavno čiščenje stroja, da se lahko po zaključku vsake delovne izmene stroj očisti in odstrani vse morebitne ostanke živila. Poleg tega hranimo tudi vso dokumentacijo – certifikate o ustreznosti vgrajenih materialov, ki prihajajo v stik z živili.

Opazno je manjše povpraševanje po novih pakirnih sistemih in povečanje dobavnih rokov. V skladu s trendi varovanja okolja se na tržišču pojavljajo materiali, ki so bolj ekološki, z možnostjo recikliranja, obenem pa ohranjajo vse lastnosti zaščite proizvoda pred svetlobo, vlago idr. Razvojne smernice v bistvu narekujejo sami kupci. Vsak kupec ima svoje želje in ideje o videzu svojega izdelka, da bi bil privlačen, prepoznaven, drugačen od konkurenčnih. Kot proizvajalci se prilagajamo željam kupca. • Mnogo podjetij je zaprlo svoja vrata ali pa so zamenjala lastnika – govorim za Italijo in Nemčijo. Opazen je trend upadanja povpraševanja po transportni embalaži (PE – plastične nosilne vrečke). Poskusi uporabe ekološke folije (na bazi biorazgradljivega škroba) še niso zaživeli, kot je bilo pričakovati. Na področju primarne embalaže oziroma zaščite izdelkov (prodajne vrečke) ni bistvenih sprememb, industrija pijač gre klasično

september 2012

• V času krize se je povečalo predvsem povpraševanje po rabljeni pakirni opremi, obenem pa so proizvajalci pakirnih sistemov na trgu predstavili veliko novih rešitev predvsem v nižjem cenovnem rangu – enostavne rešitve za nizke cene. Sicer veliki proizvodni koncerni še vedno prisegajo na najvišje cenovne in kakovostne standarde pakirne opreme, medtem ko manjši proizvajalci iščejo cenovno ugodnejše rešitve za vsak del procesa posebej. Če so podjetja včasih kupovala celotne linije od enega proizvajalca, sedaj v času krize iščejo najboljše in najugodnejše rešitve za vsak posamezni segment pri več proizvajalcih.

• Avtomatizacija proizvodnih procesov je dandanes osnovni pogoj za konkurenčnost proizvodnega podjetja. Človek enostavno ob vedno večjih kapacitetah ne more več zagotavljati ustreznih standardov, ki jih je iz dneva v dan več. Tako kot v tujini tudi v Sloveniji opažamo vedno večje povpraševanje po avtomatizaciji proizvodnih procesov, predvsem zaradi višjih kapacitet in strožjih standardov. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na izboljšanje ergonomije dela. Veliko ljudi si avtomatizacijo predstavlja le kot zmanjševanje števila zaposlenih, kar je seveda zmotno. Človek bo tudi v prihodnosti najpomembnejši dejavnik vsake uspešne avtomatizirane proizvodnje, saj brez njega in njegovega nadzora tudi najboljši pakirni sistemi ne bodo delovali samostojno.

vir foto: Gopack, d. o. o.

Avtomatizacija pakiranja stremi k vedno večjim kapacitetam ob maksimalnih varnostnih in higienskih standardih. Tako razvojni oddelki proizvajalcev pakirnih sistemov nenehno iščejo nove rešitve in poenostavitve pakiranja. V zadnjem času se izredno povečuje okolju prijazno pakiranje v razgradljive materiale. Vedno višji stroški embalaže in njene reciklaže podjetja silijo v spremembe pakiranja, kar se navsezadnje odraža tudi v bolj ekološkem obnašanju potrošnikov. Razvojne smernice se tako ustvarjajo v sodelovanju med potrošnikom, proizvajalcem proizvoda, proizvajalcem embalaže in proizvajalcem pakirnih sistemov.

20 71/72

naprej. Zaznati pa je pozornost glede uporabe monomaterialov zaradi recikliranja.

Embalaža

• Vedno večja je konkurenca, še posebej s kitajskega trga, saj so njihovi izdelki občutno cenejši. Kvaliteta sicer ni enaka, vendar pa je pri končni odločitvi mnogih kupcev cena edini pomemben dejavnik. Naši stroji so visokega oziroma višjega cenovnega razreda, zlasti stroji modela Multitiube, večlinijski stroji za izdelavo malih vrečk »stick-pack« cevaste oblike, ki so v samem svetovnem vrhu. Na žalost »Made in Slovenia« ni blagovna znamka in se tako stroji naše proizvodnje prodajajo večinoma pod tujo blagovno znamko. Na slovenskem tržišču predstavljajo našo veliko prednost poprodajne aktivnosti, saj lahko zaradi bližine zelo hitro interveniramo in tako proizvodna linija pri kupcu nima daljših zastojev oziroma je manjši izpad proizvodnje. • V Gopacku že od leta 1999 izdelujemo moderne mehatronske stroje, v katere vgrajujemo PLC, servomotorje za pogone najkvalitetnejših svetovnih znamk. Na ta način obvladujemo proces avtomatizacije, da o kontroli senzorike in nadzoru niti ne govorimo, saj je to v farmacevtski industriji že standard. Avtomatizacija dviguje

konkurenčnost naših kupcev. Na primer v Zagrebu ima naš kupec avtomatski pakirni stroj, ki izdeluje in polni vrečke z medom (240 vrečk v minuti), jih šteje in vlaga v kartonske škatle. Celotno linijo upravlja en sam človek. Če bi delali ročno, bi potrebovali vsaj 6 delavcev. Robot, t. i. Pick&Place, za vstavljanje vrečk v škatle se je izplačal že v osmih mesecih proizvodnje. Popolnoma avtomatizirane pakirne linije, od primarnega pakiranja (proizvoda v vrečke) do sekundarnega pakiranja (vrečk v kartonske škatle in transportne kartone), pridobivajo na svojem pomenu. Res je začetna investicija večja, vendar se v določenem času prihrani pri strošku delovne sile in doseže večja produktivnost. Celostne avtomatske pakirne linije v glavnem izvažamo, saj je v Sloveniji zelo malo podjetij, ki obvladujejo velike količine in bi za to potrebovala avtomatske linije z visoko kapaciteto. Vsekakor se lahko z novimi oblikami vrečk (t. i. stick-pack), ki jih v našem podjetju izdelujemo že 14 let, zelo veliko prihrani pri embalažnem materialu, še več pa pri strošku delovne sile. V Angliji imamo že dve avtomatski pakirni liniji za pakiranje instant kave z zmogljivostjo 1.100 vrečk v

minuti na linijo. Na omenjenih linijah so zaposleni samo štirje delavci na izmeno. V mesecu septembru bomo predstavili naš nov vertikalni pakirni stroj za pakiranje kruha, ki bo dosegel hitrost pakiranja do 18.000 kosov pekarskega peciva na uro. Stroj bomo predstavili na sejmu pekarstva in pekarske tehnologije IBA 2012 v Münchnu. • Kar se tiče obvladovanja pri proizvodnji, moramo povedati, da imamo zelo čisto proizvodnjo, saj gre razen odpadkov dejansko vse v reciklažo. Pri pakiranju bi se morda dalo zmanjšati negativni vpliv plastičnih materialov z zamenjavo z biorazgradljivimi materiali, vendar tu nastopi problem distribucije oziroma trajnosti zapakiranih proizvodov, kar pomeni drug način prodaje. • V prihodnosti je strategija podjetja predvsem povečevanje tržnega deleža na tujem trgu in prilagajanje specifičnim zahtevam trga z razvojem ekoloških pakirnih linij oziroma s poglobljenim sodelovanjem s poslovnimi partnerji na področjih uporabe ekoloških embalažnih materialov z možnostjo recikliranja.

september 2012

Promocija

Embalaža

71/72

Razvoj embalaže

že več let trudi biti zelena. V Pivovarni Union so leta 2009 kot prvi v Sloveniji napolnili izvirsko vodo Zala v biorazgradljive plastenke. Napolnili so 2.000 posebnih plastenk rastlinskega izvora, izdelanih na osnovi polimlečne kisline, ki jo pridobivajo iz koruznega škroba. Leto kasneje so razvili novo, lažjo plastenko, ki je pomenila manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja. Svoj ogljični odtis je Zala v letu 2010 znižala za 10 %. Letošnje

Kateri parametri konkretno največ prispevajo k znižanju ogljičnega odtisa (nižja teža, odstotek reciklata, manjša razdalje transporta …)? Z letošnjim letom smo začeli za izvirsko vodo Zala in nizkoenergijske pijače ZA uporabljati še lažje plastenke, ki vsebujejo 20 % reciklata oz. predelane embalaže, kar je prispevalo še k dodatnem znižanju ogljičnega odtisa. K zmanjševanju CO2 odtisa v največji meri prispeva zmanjšanje mase predform, iz katerih napihnemo plastenke, torej sama teža plastenke, sledijo procesi zmanjševanja energije in notranjega transporta (hlajenja v trgovinah, gostinskih lokalih) ter zmanjšanje porabe ostalih surovin. Najmanj k zmanjšanju ogljičnega odtisa prinese razgradnja. Kako je prišlo do odločitve, da greste razvojno v to smer? Kakšni premiki v podjetju so potrebni, da se tak projekt izpelje?

Union

poletje pa so Zalo začeli polniti

V zadnjih dveh letih se je na področju embalaže naredil velik premik tudi v slovenski pijačarski industriji. V Pivovarni Union smo v letu 2010 začeli uporabljati novo, lažjo plastenko, ki je bila v primerjavi s prejšnjo plastenko lažja za dobrih 12 %. Dolgoročna strategija je slediti najbolj naprednim v panogi tudi na področju trajnostnega razvoja in embalaže, zato smo letos težo naše plastenke še dodatno zmanjšali. Današnja plastenka Zale je v primerjavi s staro plastenko lažja za kar 23 %.

v plastenke, ki vsebujejo 20 %

predelane embalaže. Z novo embalažo so svoj ogljični odtis v primerjavi z minulim letom

še dodatno znižali, skupaj za 15 %. O zeleni razvojni

poti Zale pripoveduje Mateja Košak Maljevec, direktorica

marketinga in razvoja.

Veliko t.i. ''ekoloških'' procesov se v Pivovarni Union izvaja že med samo proizvodnjo. Npr. imamo svojo deponijo, kjer zbiramo odpadno, poškodovano plastično embalažo, ki jo ponovno vključimo v reciklažni krog, v pisarnah, čajnih kuhinjah ločujemo odpadke ipd. Skrb za okolje pri nas igra pomembno vlogo, zato nastaja vedno več okoljskih projektov, s katerimi prepletamo družbeno odgovornost s poslovno strategijo. Seveda pa mora imeti vsak takšen razvojni projekt jasne ekonomske, družbene in okoljske cilje. Hkrati s takšnimi projekti gradimo družbeno zavest med zaposlenimi in zunanjo javnostjo. Pri razvoju nove plastenke smo sledili dvema pomembnima ciljema, in sicer posodobiti obliko kvadratne plastenke ter oblikovati plastenko, ki bo okolju bolj prijazna. Za okoljsko prijaznost plastenke se trudimo tako,

Blagovna znamka Zala postavlja visoka okoljevarstvena merila in ostaja vodilna znamka vod na področju ekologije v Sloveniji. da spodbujamo pravilno ločevanje odpadne embalaže in posledično manjše odlaganje odpadne PET embalaže na deponijah, recikliramo odpadne plastenke in jim vračamo njihov prvotni namen (iz stare nastane nova plastenka), hkrati pa z uporabo reciklata v PET embalaži zmanjšujemo njen CO2 odtis. Ali ste z rezultati zadovoljni? Boste še nižali gramaturo plastenke in njen ogljični odtis? S trenutnimi rezultati smo zadovoljni, a si prizadevamo biti še boljši. Blagovna znamka Zala postavlja visoka okoljevarstvena merila in ostaja vodilna znamka vod na področju ekologije v Sloveniji. Vsako leto se nam s podobnimi projekti pridružujejo drugi slovenski polnilci vod, kar je spodbudno tako za samo panogo kot tudi okolje. V Pivovarni Union bomo gramaturo plastenk v prihodnosti še poskušali dodatno znižati, vendar le do te mere, da bomo lahko še naprej zagotavljali vrhunsko kakovost pijač. Boste dobro prakso prenašali na druge izdelke? Seveda, začeli smo pri izvirski vodi Zala in pijačah ZA, s časoma pa bomo nove plastenke iz reciklata prenesli tudi na pijače Sola.

september 2012

Blagovna znamka Zala se

Plastenke slovenskih pijačarjev so precej težje od nekaterih v tujini. Zakaj? Imate kakšno strategijo, kako to spremeniti?

Mateja Košak Maljevec

mag. Vanesa Čanji

foto: Boštjan Čadej

Zala hodi po zeleni poti

Največji proizvajalec plastičnih lončkov za sveče v Sloveniji je doma v Cirkovcah. Plastiko Medved je na noge postavil nekdanji zavarovalniški delavec Maks Medved, že več kot tri Na vprašanje, kako to, da se

je odločil za podjetništvo, saj zavarovalništvo ne daje slabega kruha, je odgovoril,

da moraš za trg že imeti

malo nosu, če se odločiš za spremembo. Moraš oceniti, kaj se da in česa ne. V

zavarovalništvu pa ni želel več delati.

september 2012

»A

li veste, kako so me sprejeli v Ljubljani, ko sem prišel svečarjem prodajat lončke za sveče? Smejali so se mi. A če nekaj delaš s srcem in dušo, če daš v posel maksimum in veš, kaj moraš storiti za kakovost, moraš uspeti. Danes polovico proizvodnje prodamo v Ljubljani,« se Maks Medved spominja začetka.

Embalaža za sveče

desetletja samostojni podjetnik.

ajbolj zanimivo kajpak je, da Maks Medved ni svečar, pač pa je tekstilec. Njegova prva podjetniška izkušnja, ko je ustanovil družinsko podjetje, je nastala v sodelovanju s podjetjem Gorenje Muta, kjer so delali malo kmetijsko mehanizacijo. A se je Maks Medved odločil za spremembo proizvodnega programa in začel izdelovati tekstilne cevke, potrebne za pripravo proizvodnje blaga. Tudi pri tem ni ostal. V tretje gre rado. Pred dvema desetletjema se je odločil za embalažo za sveče. To je bilo zanj nekaj novega in na začetku je plastične lončke za sveče težko prodajal. Prodaja je bila majhna.

Maks Medved

anes je seveda drugače. Na domačem trgu prodajo 80 odstotkov proizvodov, 20 odstotkov pa izvozijo – od Portugalske, Avstrije, Nemčije, Poljske in Madžarske do Španije, Grčije, Finske, na Balkan in še kam. Letno proizvedejo več kot 10 milijonov različnih artiklov. Največ plastičnih lončkov za sveče, to je njihov udarni program, plastenke za kis, sokove in kemično industrijo pa imajo petinski delež v količini. Prodaja plastenk se letos povečuje, medtem ko v prejšnjih letih ni bilo tako.

je od vseh materialov, posebej še v primeru s steklom, v to je Maks Medved prepričan, za okolje najmanj obremenilen prav PVC.

ako poslujejo? Gre. Glede na razmere dobro. Prodajo povečujejo, poslovno leto bodo končali po pričakovanjih. Realizacija bo nekaj čez milijon evrov. Pridobivajo nove partnerje in njihov prodajni trg je stabilen. Pomaga jim širok izbor vzorcev v lastni kreaciji – izdelujejo več kot 60 vzorcev.

»Č

e je konkurenca? Seveda je,« pravi Maks Medved. »A ostalo nas je malo, veliko proizvajalcev embalaže za sveče je propadlo. Mi smo zaradi lastne orodjarne zelo fleksibilni, saj lahko sproti spremljamo prodajo in se odločamo za tak dizajn in vzorce, ki jih trg zahteva. Za našo proizvodnjo lahko izdelamo vse vrste orodij, kar je določena konkurenčna prednost.« ilo bi čudno, če tudi na embalažnem trgu za sveče ne bi bilo nihanj. Vendar se jim prodaja povečuje celo na ekološko najbolj osveščenih tujih trgih. V izvozu dosegajo približno enake cene kot doma. V razvoju izdelkov in pri iskanju bolj zelenih materialov so večkrat poizkušali nadomestiti PVC z drugimi materiali, s PE, PET, PS in PP, vendar so kupci na koncu ugotovili, da je za sveče najustreznejši material PVC. Tako za lončke kot za vložke. Če se upošteva težo, temperaturo pri predelavi in transport,

foto: arhiv podjetja

Lončke prodajajo po vsej Evropi foto: arhiv podjetja

22 71/72

Embalaža

Obraz

enda je Plastika Medved nekoliko posebna tudi v tem, da v več kot treh desetletjih niso doživeli nobene hude krize. Poslujejo stabilno. Recept? Maks Medved pravi, da sta mu ga položila v srce že dedek in babica: »Takrat, ko ti gre dobro, varčuj za slabše čase. Troši pametno, normalno.« V Sloveniji po njegovem ne bi bilo nobene krize, če bi ravnali tako in če ne bi bili Slovenci včasih tako čudni … aks Medved svoje izkušnje prenaša na sina Simona. Da zna gledati v jutri, kaže tudi modernizirana in računalniško vodena strojna oprema. Lastna orodjarna. Unikatni izdelki. In iskanje. Na primer njihov program Party. Vrtne sveče za piknike. Prodajajo jih gori, na severu Evrope.

n kaj si želi v poslu Maks Medved? Pravzaprav nič posebnega. Želi obdržati tržni delež in ugled pri kupcih. Tako.

je kartonažno podjetje MSK iz Slovenske Bistrice stalni razstavljavec. Čeprav so s

Valoviti karton ostaja in še krepi svojo osnovno vlogo pri zaščiti izdelkov. Kot zaščita v transportu se valovitemu kartonu dodaja komercialna funkcija, saj je s potiskom in oblikovanjem valoviti karton odličen sporočilni medij. Trenutno opažamo porast izsekane embalaže zaradi že prej navedenih razlogov in posledično nižanje gramatur papirja zaradi racionalnejšega izkoriščanja surovin in ekonomičnosti poslovanja.

Embalaža iz valovitega kartona

proizvodnim programom fokusirani predvsem na

proizvode transportne

embalaže, že več let želijo

povečati tudi prodajo darilne embalaže, ki je praviloma unikatna in je v njej več

dodane vrednosti. Kako MSK čuti nihanja na trgu, zlasti

ker je njihov ciljni partner

tudi prehrambna industrija?

Direktor Srečko Kapun pravi,

da upanje umre zadnje …

foto: arhiv podjetja

Če je tako, za katere embalažne izdelke iz valovitega kartona je na trgu največ povpraševanja?

S svojim proizvodnim programom zelo ciljate tudi na prehrambno industrijo. Na katere elemente v proizvodnji morate biti najbolj pozorni? Naši proizvodi so prisotni v skoraj vseh panogah predelovalne industrije. Prehrambna industrija ima visoke standarde higiene in kakovosti, ki so normalni v cilju zaščite zdravja potrošnikov. Tudi mi smo v procesu predelave naše embalaže podvrženi standardom, ki zagotavljajo primerno embalažo za prehrambno industrijo. Tudi v ta namen smo od leta 2003 vsako leto s strani SIQ certificirani s standardom kakovosti ISO 9001 in okoljskim standardom ISO 14001. Kaj se dogaja na domačem trgu z darilno embalažo in kakšne načrte imate za ta segment proizvodnje? Darilno embalažo lahko pri nas delimo na enostavno in zahtevno. Enostavna darilna embalaža so razne vrečke in nosilke, ki jih proizvajamo v večjih količinah za neznanega potrošnika. Zahtevna embalaža je za znanega potrošnika in je namenjena točno določenemu artiklu, praviloma v manjših količinah. V skupino zahtevne oz. najzahtevnejše embalaže spada embalaža z največjo dodano vrednostjo v

malih količinah in za neznanega kupca. Pri nas proizvajamo vse naštete vrste darilne embalaže, poseben poudarek pa dajemo najzahtevnejši darilni embalaži, naši novi liniji elegantne darilne embalaže LUXORY. Seveda je izdelana iz valovitega kartona izbranih materialov in je novost na slovenskem tržišču. Namenjena je vsem, ki se zavedajo, da je kvalitetna embalaža tudi dodana vrednost izdelku oz. darilu. Škatlice LUXORY so lahko tudi samostojno darilo, saj so s spominsko vsebino okras vsake police v našem domu. Nekateri menedžerji v proizvodnji embalaže ocenjujejo, da bodo poslovno leto kljub krizi končali dobro. Kako poslujete letos in kakšna so poslovna pričakovanja? Novosti v proizvodnji, načrti? Dobro je relativna ocena, ki se razlikuje od posameznega poslovnega okolja. Proizvodnja embalaže je odvisna od proizvodnje vseh panog, s katerimi si v tem času delimo dobro in slabo. Ohranjamo nivo poslovanja iz pozitivnega prejšnjega leta. Po zadnjih napovedih še ni pričakovati večjih premikov na boljše. Poudarek dajemo izdelkom z večjo dodano vrednostjo in denarnemu toku, večjih načrtov za novosti v proizvodnji pa si trenutno ne moremo privoščiti. Ostajamo optimistični za prihodnost, saj upanje umre zadnje.

september 2012

obrti in podjetnosti v Celju

Srečko Kapun

Na Mednarodnem sejmu

Udarno predstavljamo celotno podjetje MSK, d. o. o., in možnosti predelave valovitega kartona kot materiala, ki dopušča domišljiji zelo široke možnosti oblikovanja. S tem postaja valoviti karton tudi všečni sporočilni medij s široko možnostjo uporabe.

Embalaža

Vse je odvisno od položaja ciljnih panog Kaj ste želeli letos udarno predstaviti na Mednarodnem obrtnem sejmu?

23 71/72

Embalaža iz valovitega kartona

foto: Packaging Europe

Higiena, poraba energije in varovanje virov

Trendi v industriji pakiranja hrane

24 71/72

Embalaža

Trendi v industriji pakiranja hrane

Hrana je ena izmed najbolj

pakiranih, obenem pa tudi ena izmed najzahtevnejših dobrin za pakiranje. Eden izmed

glavnih trendov pri pakiranju

hrane je priročnost. Zahteve potrošnikov po praktičnih

izdelkih, ki omogočajo

enostavno ravnanje, rastejo.

Vzrokov za to je več: fleksibilen

delovni čas, vedno več

zaposlenih žensk, povečujejo

se gospodinjstva z enim

članom. Posledično med

potrošniki postaja izjemno priljubljena hrana, ki je

pripravljena za serviranje, ter

sveži izdelki brez konzervansov in umetnih barvil. Potrebe

po manjših pakiranjih in

individualnih porcijah rastejo

september 2012

vsak dan.

amo v Evropi je vsako leto lansiranih 100.000 novih izdelkov, številke pa še rastejo. Ta raznovrstnost predstavlja pakirni industriji velike izzive, saj so potrebna manjša, priročnejša pakiranja, spreminjajo se oblike izdelkov. Poleg tega na nasičenih zahodnih trgih vlada huda konkurenca, zato so hitre reakcije na spreminjajoče se trende ključnega pomena.

azlikovanje na mestu prodaje je odvisno od oblike embalaže, njenega dizajna in uporabljenih materialov – embalaža je ambasador blagovne znamke. Za konstrukcijo pakirnih strojev to pomeni, da morajo imeti izjemno prilagodljive linije, ki so primerne za večje število formatov, prav tako morajo omogočati hitre spremembe različnih formatov. Danes so proizvodni cikli zaradi manjših pakiranj krajši. Pod takšnimi pogoji so prilagajanja nujna, če želimo zagotoviti visoko produktivnost.

veži izdelki, ki jih je potrebno hraniti na hladnem, so zelo občutljivi na vročino, zato jih je treba zapakirati previdno. Za takšne vrste pakiranj so zelo primerni postopki, ki so občutljivi na izdelke takšne vrste, kot na primer zatesnitev z ultrazvokom, ki predstavlja idealno rešitev za občutljive prehrambne izdelke, saj se tako izognemo termičnim spremembam izdelka.

a vrhu seznama vrednot proizvajalcev strojev za pakiranje hrane pa so higiena, čim nižja poraba energije in varovanje virov.

Higienski dizajn

igiena je zelo pomemben dejavnik v prehrambni industriji, saj se nikakor ne sme tvegati, da bi se potrošnik z vsebino zastrupil. Strojna oprema, linije in komponente morajo biti narejene tako, da preprečujejo nastajanje umazanije in mikroorganizmov ter da se jih lahko hitro in učinkovito očisti. Prav zaradi tega je higienski dizajn ključnega pomena v prehrambni strojni opremi. Zelo je primeren za predelovalne, polnilne in pakirne linije za podjetja v pijačarski in prehrambni industriji, saj ni tveganja za nastanek mikrobov, čiščenje strojev je hitrejše in enostavnejše. Krajši čistilni cikli skrajšajo čas proizvodnje in povečajo učinkovitost linijskih tehnologij. Prav tako se prihrani poraba čistil, vode in energije. Konstrukcije higienskih strojev s tehnologijo »čiščenja na mestu samem« (angl. Cleaning in Place – CIP) omogočajo varno menjavo različnih izdelkov brez medsebojne kontaminacije.

Trajnostnost je ključnega pomena

a industrijo pijače in hrane je trajnostnost že sestavni del blagovnih znamk. Vedno

embalažni industriji trendi stremijo k čim manjši uporabi materialov iz naravnih virov in k novim embalažnim rešitvam, kot je uporaba fleksibilne embalaže. V pakirnih strojih lahko uporabimo manj materiala, ne da bi ogrozili samo funkcionalnost embalaže. To zmanjšuje porabo energije pri pakiranju, manjša je poraba materiala, nižji so stroški transporta.

Varnost in sledljivost

času globalne menjave sta sledljivost izdelkov kot tudi obsežna dokumentacija izrednega pomena. Zahteve po sledljivosti in čim varnejši verigi od proizvajalce do potrošnika kličejo po stalni in popolni identifikaciji ter sledenju skozi celoten proizvodni in pakirni proces. Funkcija embalaže že nekaj časa ni le varovanje izdelka pred zunanjimi vplivi. Stalna sledljivost pakiranih živil ustvarja zaupanje pri potrošnikih in krepi ugled blagovne znamke. Tako sledljivost kot izčrpna dokumentacija sta

Pakirni materiali

lastična embalaža ostaja trend, saj predstavlja kar 54 odstotkov celotne globalne prodaje. Največji delež ima fleksibilna embalaža (48 odstotkov), sledi ji embalaža iz trdne plastike (34 odstotkov). Slednje se največ uporabi v obliki PET-plastenk v pijačarski industriji, potreba pa dnevno raste, predvsem zaradi naraščajočega števila ustekleničenih voda. Tudi na področju transportne embalaže vedno manj uporabljajo kartonske škatle, nadomešča jih fleksibilna embalaža. V letu 2011 je bilo prodanih 4.000 milijard pakiranj, od tega je delež kartonskih škatel le 11-odstoten. Do leta 2016 bo predvidoma le še 9-odstoten.

Embalaža

Mitja Majzelj

zdelek definira embalažo. Skupaj s potrošniki, oblikovalci in izdelovalci embalaže strokovnjaki v embalažni industriji razvijejo najboljšo rešitev, ki pa mora biti prilagojena za optimalno strojno izdelavo. Oznake RFID predstavljajo inovativno rešitev za trajnostno varovanje izdelkov in embalaže. Pametna embalaža nam tako ponuja ne le informacije o izdelku (cena, rok trajanja), ampak tudi zazna, če je bila embalaža poškodovan ali že odprta. Tako nam inteligentna embalaža pomaga preprečevati nastanek odpadne hrane. Veliko prehrambnih izdelkov, ki jim je potekel rok trajanja, konča med odpadki, kar pa je popolnoma nepotrebno, saj je večina hrane popolnoma užitne tudi po tem roku.

71/72

25 bo holističnega pristopa: stroji in linije morajo ustvariti čim več »dobrih izdelkov«, saj se na vsakem koraku v proizvodni liniji vrednost proizvedenih dobrin poveča. Večino energije torej porabi sama izdelava proizvoda, sledi embalažni material. Najboljšo rešitev predstavljajo konstruktivne spremembe in novi postopki, ki vplivajo na celoten proces. Pomemben del pri optimiziranju porabe energije predstavljata uporaba učinkovitih komponent in energetsko učinkovito krmiljenje linije. Na primer, z uporabo optimiziranih, energetsko učinkovitih pogonskih rešitev v polnilni liniji za pijače se lahko prihrani tudi do 30 odstotkov energije.

Sodobne proizvodnje polnjenja pijač brez CIP sistema si danes ne moremo več predstavljati. CIP sistem je poleg polnilnega stroja eden izmed dveh ključnih strojev na polnilni liniji. Zelo pomembna pa je tudi integracija CIP sistema na linijo. Ustrezna mikrobiologija je prvi pogoj za proizvodnjo dobrih izdelkov. CIPi so lahko različni glede na stopnjo avtomatizacije. Vsekakor se s stopnjo avtomatizacije, količino, vrsto, tipom merilne opreme in dobrim programiranjem definira kakovost delovanja CIPa, njegovo učinkovitost pranja in stroškovno učinkovitost. Sam sem mnenja, da ima vsaka linija svoj CIP, kar pomeni sicer velike investicijske stroške, vendar omogoča taka miselnost večjo razpoložljivost opreme in manj težav še posebej pri križanju različnih tehnologij. Z našo opremo smo zadovoljni, saj pri nabavi CIP ne kupujemo samo CIP kot stroj, ampak se poglobimo v njegovo merilno opremo, način delovanja in možnosti programiranja. Bistvene prednosti so, da poteka čiščenje po tehnoloških programih popolnoma avtomatsko in brez vpliva človeškega faktorja. Ob dobri avtomatizaciji je zagotovljena tudi sledljivost, kar je po tehnološki plati zelo pomembno. Letos ste že zmanjšali vplive na okolje s 25 odstotkov lažjo plastenko. So tudi vaši procesi, stroji in komponente energetsko učinkoviti?

vropski prehrambni trgi so tesno povezani s prodajalci na drobno (supermarketi, hipermarketi). Multinacionalna podjetja zelo spodbujajo povezovanje znotraj prehrambnih trgov. Okoli 45 odstotkov strojev za predelovanje hrane in pakiranje hrane je v evropskih državah. Bolj kot v katerikoli drugi industriji je pomembno, da so natančno prilagojeni zahtevam v posameznih državah.

Podjetje Dana si vseskozi prizadeva biti okolju prijazno podjetje, zato so na tem področju napori vseh zaposlenih usmerjenih tudi k energetski učinkovitosti in posledično manjšim stroškom. V zadnjih letih je bilo v podjetju narejenih kar nekaj posodobitev in ukrepov, ki so pripomogli k večji energetski učinkovitosti. Med njimi je tudi lažja plastenka, kar kaže na nas odnos do okolja.

Polnjenje pijač s sistemom CIP

Razmišljate morda o uvedbi sledljivosti izdelkov ali pametne embalaže?

Mitja Majzelj, direktor proizvodnje, Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o. Na polnilnih linijah opravljate čiščenje CIP (Cleaning In Place). Kako ste s tehnologijo zadovoljni? Kaj so bistvene prednosti?

V tem trenutku še ne. Razvoj na tem področju gre hitro naprej in z razvojem sodobne opreme bo proizvajalcem pametna embalaža čedalje bolj dostopna, tako da jo bo izdelek finančno prenesel. V tem trenutku smo z znanim slovenskim proizvajalcem etiket polnili etikete izdelane na ta način. Zaenkrat zagotavljamo sledljivosti s pomočjo črnih kod.

september 2012

Na vrhu seznama vrednot proizvajalcev strojev za pakiranje hrane pa so higiena, čim nižja poraba energije in varovanje virov.

na vrhu seznama vseh vpletenih v prehrambni industriji. Z visoko učinkovitimi sistemi za sledenje, na primer RFID in dvodimenzionalne črtne kode (podatkovne matrice – najbolj poznana je QR-koda), lahko sledimo izdelkom skozi celotno distribucijsko verigo. To izboljša tako proces kot njegovo varnost, zagotavlja skladnost z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v posameznih državah ter varujejo izvirnost in ohranjajo zaščito blagovnih znamk.

foto: arhiv podjetja

več potrošnikov se za izdelek odloča na podlagi ekoloških kriterijev. Industrija hrane in pijače je s 60-odstotnim deležem največji kupec pakirnih strojev, predstavlja pa tudi gonilno silo za razvoj trajnostnih konceptov na tem področju. Povečujejo se zahteve po energetsko učinkovitih procesih, strojih in komponentah, in sicer to zahtevajo končni uporabniki. Posebej pri pakiranju izdelkov nižjih cenovnih razredov lahko poraba energije na enoto odloča o višini marže. Ekonomični gonilniki, kompresorji in črpalke predstavljajo klasične rešitve za nižjo porabo elektrike, vode in pare ter povečajo energetsko učinkovitost. Vendar pa je potrebna tudi učinkovita raba virov. To pa pomeni upora-

26 71/72

okolje

Novice Zelenega omrežja

Že dobro leto Zelena Slovenija povezuje trajnostno usmerjena podjetja, občine, šole in druge organizacije v Zeleno omrežje. S predstavitvami dobrih praks sodelujoči v Zelenem omrežju dajejo zgled, da je zeleni premik mogoč. Da je to praksa in ne le ideja. In kdo je lahko

SH Recycling – šampion med recikliranimi papirji SH Recycling je visoko kvaliteten, nepremazan, 100-odstotno recikliran papir, obojestransko obdelan v treh osnovnih različicah, siva/siva, rjava/siva in rjava/rjava, ki ga v svojem asortimanu recikliranih papirjev ponuja Europapier. Zahvaljujoč svoji strukturirani in na otip prijetni površini je bil papir na sejmu Drupa 2012 v Düsseldorfu nagrajen s »Paperazzo HAPTIK AWARD«. Komisija je odločila: »Schoellershammer Recycling ima rustikalen šarm embalažnega papirja.« Njegova posebna obarvanost poudarja recikliran izvor. Jasen in inovativen tiskarski motiv na primarno potiskljivi strani lahko pričara »stare dobre dni« z zamolklimi in nostalgičnimi barvami v retro videzu. Ta okolju prijazen papir izkazuje svojo kreativno stran in dokazuje, da je recikliran papir lahko atraktiven papir za tiskanje. Uporablja se lahko na širokem segmentu tiskovin: neposredna pošta, letaki, katalogi, okoljska poročila, ekološka embalaža, organske nalepke ali označevalci za živilske izdelke. Papir je certificiran (FSC), brezkislinski in ima certifikat za stik s prehranskimi izdelki.

podatkov. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje (MKO) in Agencijo RS za okolje se zavzemamo, da bi sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju, s čimer bi poenotili vprašalnike in razbremenili poročevalske enote dvojnega poročanja. Skladno s tem bomo leta 2013 ukinili raziskovanje o javnem vodovodu in prešli na enotno poročanje. Podatke bomo prevzemali iz baze MKO, kar bo razbremenilo poročevalske enote, hkrati pa se bodo zmanjšali stroški obdelave podatkov. Prav tako bomo pri raziskovanju za javno kanalizacijo pričeli izvajati primerljivost podatkov, zbranih na SURS in MKO. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo odpravili pomanjkljivosti in izboljšali bazo zbiranja podatkov. To bo osnova za poenotenje vprašalnikov in prevzem podatkov, leta 2014 pa za ukinitev raziskovanja o javni kanalizaciji. Pripravila: Saša Čuček

zraven? Vsak, ki vidi velik premik tudi v majhnih korakih, saj nobena informacija, povezana z zelenim premikom in dosežki, ni preskromna, Statistični urad Republike Slovenije Oddelek za okolje in energetiko www.stat.si

da je ne bi podelili še s kom in s tem dali spodbudo, da del zelene zgodbe v Sloveniji postane še kdo.

Europapier Slovenija, d. o. o. www.europapier.si

september 2012

Revizija vodnih statistik na Statističnem uradu RS

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Na oddelku za okolje SURS izvajamo pilotni projekt z naslovom Revizija vodnih statistik s poudarkom na pregledu administrativnih virov podatkov o vodah. Namen projekta je zmanjšanje obremenjevanja poročevalskih enot ter racionalnejše zbiranje in obdelava

Zmanjševanje onesnaženosti zraka s fotoaktivnimi gradbenimi elementi Spojine NOx nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv (ogrevanje in promet), v industriji in pri proizvodnji električne energije. Glavni vir NOx je promet. Raziskave in meritve fotoaktivnosti gradbenih izdelkov so pokazale, da lahko fotoaktivna površina, ki vsebuje ultrafini TiO2, v povprečju razgrajuje 5 do 7 mg NOx/m 2 /h. Tako že površina dovoza do hiše in površina strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini v povprečju letno razgradi količina NOx, ki je primerljiva z letnim izpustom dveh osebnih avtomobilov. Z uporabo fotoaktivnih tlakovcev na zunanjih parkirnih površinah trgovskih centrov

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja www.sc-celje.si/gr

Novi tiskarski stroj z manjšim vplivom na okolje

Gradnja vzorčnega objekta nizkoenergijske gradnje Projekt izgradnje vzorčnega objekta je bila večletna želja naše šole. Letos je ta želja dozorela. V sodelovanju z vodilnim podjetjem pri gradnji nizkoenergijskih hiš v Sloveniji Lumar smo začeli z izgradnjo učnega in demonstracijskega objekta zelene gradnje. Pri projektiranju, montaži in gradnji bodo sodelovali dijaki (in se na ta način učili) vseh naših programov: gradbeni tehnik, zidar, tesar, pečar – polagalec keramičnih oblog, izvajalec suhomontažne gradnje in okoljevarstveni tehnik. V mesecu maju in juniju

6.000 5.000

Litrov razvijalca na leto

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

V tiskarni Medium Žirovnica nenehno izboljšujemo tehnološko opremo in s tem posledično zmanjšujemo vplive na okolje. V avgustu 2012 smo zamenjali stroj za razvijanje tiskarskih plošč z novim strojem FLH-Z, ki deluje na okolju prijaznejšem sistemu ZAC. ZAC-sistem (Z = ultimate, AC = automatic control) je najnovejši nagrajen sistem razvijanja tiskarskih plošč, ki neprestano kontrolira razmere (temperatura,

4.000

90,7 % zmanjšana poraba

3.000 2.000 1.000 0 običajni sistem

ZAC sistem

Sortirnica Mala Mežakla do konca novembra

27 71/72

oblaganje s fasadnimi ploščami donacije podjetja Esal in leseno oblogo. Z nami bodo sodelovali tudi dijaki in učitelji programa elektrotehnik, ki bodo na objekt namestili sončno centralo in ga opremili z instalacijami. Izgradnja objekta zasleduje naslednje cilje: sodelovanje med izobraževalno ustanovo in gospodarstvom, postavitev učnega objekta novih materialov in tehnologij, demonstracija objekta zelene gradnje ter predstavitev objekta.

okolje

bi bile očiščene vse NOx, ki nastanejo ob prihodu strank v center z osebnim avtomobilom. Fotoaktivni tlakovci razgrajujejo tudi druge okolju škodljive komponente, kot so SOx, organski polutanti, ozon ipd. S sodelovanjem Cinkarne Celje in podjetja Tlakovci Podlesnik se na slovenskem trgu že dobijo takšni tlakovci, ki so plod domačega znanja in s svojo aktivno površino čistijo okolje, v katerem bivamo. Znižujejo pa tudi stroške okoljskega bremena, ki je posledica onesnaževanja.

Pri projektu Sortirnica Mala Mežakla, ki naj bi v večji meri rešil problem sortiranja mešanih komunalnih odpadkov na Gorenjskem, gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega koncesionar, družba EKOGOR d.o.o., z izgradnjo in obratovanjem objekta za obdelavo odpadkov (sortirnice) zagotovi izvajanje občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov, koncedent, Občina Jesenice, pa s podelitvijo koncesije in stavbne pravice na zemljiščih zagotovi osnovne pogoje. Ekogor je v večinski lasti družbe Publicus in Gorenje Surovina.

V skladu s koncesijsko pogodbo koncesionar trenutno gradi objekt sortirnice s pripadajočo tehnološko linijo zmogljivosti okoli 40.000 ton na leto, ki sicer predstavlja 1. fazo celovite obdelave mešanih odpadkov z možnostjo povečanja. V njej se bodo praviloma obdelovali mešani komunalni odpadki z območij tistih (gorenjskih) občin, iz katerih so se odpadki že v preteklosti dovažali in odlagali na odlagališču komunalnih odpadkov Mala Mežakla na Jesenicah, danes pa je te odpadke, v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki, potrebno predhodno obdelati. Koncesionar za izgradnjo in obratovanje sortirnice razpolaga s predpisanimi okoljevarstvenim dovoljenjem za obdelavo odpadkov, ki je bilo izdano v juliju 2011. Sestavni del investicije je tudi zagotovitev oskrbe z električno energijo. V okviru tega se bo zgradila nova trafo postaja in srednje napetostni dovod do trafo postaje. Zgrajena trafo postaja bo lahko služila tudi drugim načrtovanim dejavnostim na ožjem območju, namenjenem tovrstnim komunalnim dejavnostim. Zaključek gradnje in pričetek obratovanja sortirnice je načrtovan do konca novembra.

Zeleno omreŽje

smo pripravili temeljno ploščo in s pomočjo podjetja Lumar postavili nosilno konstrukcijo. Objekt smo izolirali in pripravili za

vlaga, obseg dela, pH vrednost razvijalca) in razvijalec doda samo po potrebi. S tem se količina porabljenega razvijalca zmanjša za več kot 75 odstotkov. Poleg nižjih stroškov to pomeni tudi manjši vpliv na okolje. Manj je transporta in s tem emisij CO2, manjša je poraba energije, manj pa je tudi odpadnega razvijalca. Nov razvijalec ne vsebuje silikata (sol silicijeve kisline), tako v stroju skoraj ni usedlin in ga ni potrebno toliko čistiti (samo 3 do 4-krat letno, prej 8-krat letno). S tem varčujemo z vodo, ne nazadnje pa ima stroj daljšo življenjsko dobo, kar je z ekonomskega in okoljskega vidika sprejemljivejše. Medium, d. o. o. www.medium.si

Sortirnica bo zaenkrat zaposlila od 6 do 9 novih delavcev. Višina investicije znaša okoli 2,5 mio EUR, od tega je 80 % potrebnih finančnih sredstev zagotovljeno s kreditom Ekosklada, 20 % pa bo zagotovil zasebni partner. Še vedno pa ni znano, ali bo sortirnico uporabljala tudi Mestna občina Kranj.

september 2012

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Kratko, zanimivo

Cene še naprej v zamrzovalniku Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

28 71/72

okolje

Pred konferenco komunalnega gospodarstva

Javna gospodarska infrastruktura – ovira ali

Položaj komunalnega gospodarstva

prednost gospodarskega razvoja Slovenije? Morda

je to vprašanje najboljši

izziv za iskanje odgovorov na problemski konferenci

komunalnega gospodarstva,

ki bo konec septembra v

Podčetrtku. Zbrali se bodo

poslovanje komunalnih podjetij,

Nepotrebna vladna odločitev

in tisti, ki v občinah že ne vedo

Janko Kramžar, Snaga Ljubljana:

tisti, ki določajo razmere za

več, kako iz klešč ponovno

zamrznjenih cen komunalnih

storitev. Vlada je namreč cene pustila v zamrzovalniku, menda

pa naj bi bil za to najbolj ogret

UMAR. Kaj razkriva anketa, kje vidijo rešitve nekateri akterji z

september 2012

obeh strani?

lada se je odločila za novo zamrznitev cen. To je nepotrebna odločitev. Določanje cen komunalnih storitev bi vsekakor morali urejati bolj sistematično – treba bi bilo sprejeti standarde in normative na področju izvajanja javnih služb ter v zvezi z njimi tudi primerno metodologijo za določanje cen komunalnih storitev. Po mojem mnenju bi morala država bolj trdno usmerjati izvajanje javnih služb s področja varstva okolja, še posebej na področjih, kjer lahko ekonomske in okoljske rezultate, primerljive z najučinkovitejšimi gospodarstvi ter državami v svetu, dosežemo samo z zagotovitvijo zadostnega obsega storitev. Pri izvajanju vseh storitev ali pri izgradnji infrastrukture za izvajanje javnih služb s področja varstva okolja je treba preučiti tudi možnost javno-zasebnega partnerstva. Sem pa včasih zelo v dvomih, ali je zasebno izvajanje res lahko učinkovitejše od javnega. V preteklosti se je mnogokrat pokazalo, da ne. Prave cenovne politike danes pravzaprav nimamo, ta, ki obstaja, pa je preveč spremenljiva in nima ustrezne sistemske in strateške usmeritve.

lavni problemi komunale so nesistematični in nestrokovni pristopi k reševanju

problemov ter pomanjkanje sistemskih usmeritev (standardi in normativi). Velik problem je tudi dopuščanje tega, da podjetja javne storitve izvajajo za ceno, ki je nižja od lastne cene izvajalca, kar privede do problema neprimerljivosti med izvajalci tako pri nas kot v drugih državah.

Dvoličnost prejšnje in zdajšnje vlade Ivan Hajnšek, Snaga Maribor:

si sicer govorimo o zamrznitvi cen, v bistvu pa gre za maksimiranje cen komunalnih storitev, kar z drugimi besedami pomeni, da se cene lahko spreminjajo, vendar samo navzdol. Takšno stanje traja že od avgusta 2010, torej dve leti. Po drugi strani pa je to samo dokaz, da vlada, tako prejšnja kot zdajšnja, nima strategije glede oblikovanja cen komunalnih storitev. Hkrati je to neke vrste dvoličnost obeh vlad, prejšnje in zdajšnje, saj se nekatere cene, kot so cene za električno energijo ali naftni derivati, spreminjajo brez težav oziroma kar avtomatično na podlagi določenih parametrov – borzne cene nafte, tečaja evra nasproti dolarju. Obe postavki pa sta v družinskem proračunu bistveno večji kot cene komunalnih storitev. Očitno v vladi prevladuje strah, da bodo v primeru

bčine, odgovorne za zagotavljanje komunalnih storitev, se pri tem soočajo s ključnim vprašanjem, kateri stroški in v kolikšni višini so dejansko upravičeni. Odgovor nikakor ni enostaven. Občinske gospodarske javne službe varstva okolja se namreč na posameznih oskrbovalnih območjih izvajajo pod zelo različnimi pogoji. Poleg naravnih pogojev na izvajanje vplivajo tudi številne tehnično-tehnološke značilnosti povsem lokalnega značaja, kar vpliva na lastno ceno storitev. Pri presoji

71/72

okolje

Janko Kramžar mag. Stanka Cerkvenik Ivan Hajnšek

foto: Boštjan Čadej

foto: Rok Tržan

29 a izvajanje trajnostne razvojne politike, zlasti glede zanesljive in kakovostne oskrbe ter varovanja naravnih virov, je zato potrebna ustrezna ekonomska regulacija, ki mora zagotoviti polno pokritje stroškov izvajanja dejavnosti, okoljske stroške in potrebna sredstva za razvoj infrastrukture ter vključevati ustrezne spodbude za učinkovitejše izvajanje javnih storitev. Bistvo regulacije je torej določiti ceno, ki krije upravičene stroške izvajanja storitev in zagotavlja trajnostno poslovanje reguliranih izvajalcev.

vstopom v Evropsko unijo bi morala tudi Slovenija uvesti ustreznejši način regulacije komunalnih storitev. Pri tem je metodologija preglednega določanja upravičenih cen komunalnih storitev bistven element za izvajanje trajnostne razvojne politike, zlasti glede učinkovite, zanesljive in kakovostne oskrbe ter varovanja naravnih virov. Vendar pri nas državni regulaciji do danes še ni uspelo vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb, podrejena je predvsem makroekonomskemu cilju inflacijskega sidra. Za administrativno določanje cen je značilno neupoštevanje pogojev in učinkovitosti izvajanja dejavnosti, kar je povzročilo neupravičene cenovne disparitete, medtem ko dolgotrajna omejevala politike s ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, vse bolj zmanjšujejo likvidnostno in investicijsko sposobnost izvajalcev gospodarskih javnih služb v Sloveniji. Navedeno je potrdila tudi analiza izvajanja komunalnih storitev v Sloveniji, ki smo jo izvedli v Inštitutu za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji za obdobje 2007–2009. Taki pogoji ne omogočajo učinkovitega izvajanja javnih storitev, temveč nasprotno – spodbujajo neučinkovitost in dezinvestiranje na področju gospodarske javne infrastrukture, ki že dobiva razsežnosti resnega razvojnega problema.

september 2012

Tomaž Novak

ospodarske javne službe varstva okolja se izvajajo v pogojih geografsko lokalnih naravnih monopolov. Analiza izvajanja javnih storitev pogosto razkrije neučinkovitost, kar je posledica dejstva, da izvajalci javnih storitev delujejo v nekonkurenčnem okolju in so v svojem organizacijskem okviru pogosto podvrženi različnim tržnim nepravilnostim ter vplivu državne in lokalne politike.

Špela Hlačar

praksi se kot orodje za celovito ugotavljanje učinkovitosti izvajanja javnih storitev vse bolj uveljavlja primerjalna analiza (benchmarking). Številne evropske države s predpisi sistemsko uvajajo primerjalno analizo izvajanja javnih storitev na lokalno raven, kar občinam omogoča učinkovitejše upravljanje javnih služb in zagotavlja strokovne osnove za cenovno regulacijo. Raziskave potrjujejo, da države, ki v večji meri uporabljajo primerjalno analizo, dosegajo višjo raven učinkovitosti izvajanja javnih storitev.

Robert Smrdelj

Mag. Stanka Cerkvenik, IREET:

foto: arhiv podjetja

Nova zamrznitev cen, modela za regulacijo pa ni

strokovnega stališča je torej nesporno, da mora analiza učinkovitosti upoštevati specifične pogoje izvajanja storitev. Problem je predvsem v tem, kako zagotoviti potrebne podatke in strokovno presoditi relativno učinkovitost posameznega izvajalca. Pri tem ne gre pozabiti na pogosto nesimetrijo informacij, ki presojo še dodatno otežuje. Izvajalci imajo namreč na razpolago več podatkov, so bolje opremljeni in običajno niso motivirani za zmanjševanje stroškov.

foto: arhiv podjetja

Mariboru imamo ceno za zbiranje, odvoz, predelavo in odlaganje odpadkov iz leta 2006. Mestni svet nam je že potrdil dvig cen za dobrih 20 odstotkov, ki bi se časovno izvedel v dveh korakih. Poslovanje Snage Maribor je stabilno. Prihranke iščemo na vseh področjih, tudi z neinvestiranjem v našo infrastrukturo, zato upam, da bomo poslovno leto 2012 zaključili pozitivno.

foto: arhiv podjetja

učinkovitosti je torej ključno poznavanje in upoštevanje pogojev izvajanja oskrbe javne storitve, ki jih opredeljujejo značilnosti prostorske urejenosti oskrbovalnih sistemov v upravljanju posameznega izvajalca. Brez upoštevanja navedenega se namreč lahko izvajalcu pripišejo neučinkovito izvajanje in temu primerni nižji priznani stroški, razlog nedoseganja zahtevanih vrednosti pa je dejansko v različnih oz. zahtevnejših pogojih izvajanja dejavnosti.

foto: arhiv podjetja

sprostitve teh cen podivjale druge. Ker pa cene potrjujejo občinski oziroma mestni sveti, je ta strah odveč, saj se večina županov trudi biti všečna svojim volilcem. Seveda takšno zadrževanje cen na dolgi rok dejansko pomeni, da se bodo morale te cene v nekem trenutku dvigniti za večji odstotek, kar pa bo na takšen ali drugačen način boleče za vse. S takšnim stanjem se siromaši tudi infrastruktura komunalnih podjetij v Sloveniji. Na žalost že ugotavljam, da marsikatero mesto v sosednji Hrvaški za zbiranje in odvoz odpadkov uporablja boljši in novejši vozni park.

30 e moremo si več zatiskati oči pred dejstvom, da je stanje na komunalnem področju vse težje. Pri tem pa vse kaže, da nismo nič bližje sistemsko urejeni regulaciji. Vlada je namreč pred dnevi ponovno podaljšala ukrep kontrole cen komunalnih storitev za nadaljnjih šest mesecev, z že znano obrazložitvijo, da bi se z oblikovanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučinkovito zagotavljanje komunalnih storitev. Pri tem pa sama vse od leta 1993, ko je z Zakonom o varstvu okolja določila, da je treba opredeliti oskrbovalne standarde in normative ter metodologijo za oblikovanje cen občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ni uspela vzpostaviti ustreznega modela regulacije cen.

okolje

71/72

ekako ne moremo mimo vprašanja, kako da v dveh desetletjih nismo uspeli vzpostaviti sistemskega okvira za ekonomsko regulacijo komunalne dejavnosti. Je razlog pomanjkanje strokovnega znanja ali politične volje? Prvi razlog bi težko potrdili, saj je stroka v tem času ponudila sistemske rešitve. V okviru projektne naloge, ki smo jo v inštitutu IREET izvedli za Zbornico komunalnega gospodarstva, je bil že leta 2009 izdelan predlog metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev, izvedene so bile tudi prve primerjalne analize izvajalcev posameznih javnih služb. Pri projektni nalogi so sodelovali tudi predstavniki vseh ministrstev in institucij, ki so kakorkoli povezani z oblikovanjem cen komunalnih storitev in so tako seznanjeni s stanjem na komunalnem področju.

eodgovorno in nestrokovno bi bilo, da se predlogi in ugotovitve projektne naloge ne implementirajo v zakonske predpise in da se ne nadaljuje primerjalna analiza poslovanja izvajalcev javnih služb, ki bi lahko na podlagi že oblikovanih baz podatkov v zelo kratkem času zagotovila sistemska orodja za učinkovitejše izvajanje komunalnih storitev.

september 2012

trokovne podlage so torej že izdelane. Potrebna je le politična volja, da se zagotovijo formalnopravne podlage za metodološko enotno in pregledno spremljanje tehnično-ekonomskih parametrov izvajanja gospodarskih javnih služb. Glede na organiziranost pristojnih ministrstev in ob upoštevanju prenosa pristojnosti določanja cen na lokalne skupnosti pa velja razmisliti o skupni neodvisni instituciji, ki bo na strokovnih osnovah in z ekonomskimi argumenti presojala pogoje poslovanja in ustreznost cen javnih storitev. Na ta način bo zagotovljena strokovna podpora izvajalcem javnih služb pri oblikovanju in lokalnim skupnostim pri presoji in določanju upravičenih cen javnih storitev.

Bliža se trenutek učinka domin Tomaž Novak, JP Komunala Laško:

gospodarskih javnih služb že celo desetletje, brez kakršnihkoli uskladitev s stopnjo rasti stroškov. V tem času je bilo zgrajene za več milijonov evrov komunalne infrastrukture, ki dodatno z amortizacijo oz. najemnino bremeni naše poslovanje.

času, ko je bil na čelu Zbornice komunalnega gospodarstva Leon Behin, so bile aktivnosti zbornice usmerjene med drugim tudi v reševanje problematike cen komunalnih storitev. Med drugim so potekala usklajevanja v zvezi z dopolnitvami Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v povezavi s to uredbo. Za komunalna podjetja, ki smo v zvezi z uredbo in pravilnikom že pridobila pozitivno strokovno mnenje pristojnega ministrstva, je bilo zelo pomembno dejstvo, da bi s temi spremembami zadržali veljavnost tega pozitivnega strokovnega mnenja, saj do njegove uveljavitve oziroma uporabe v praksi ni moglo priti zaradi nenehnega podaljševanja zamrznitve cen komunalnih storitev. To ureja Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. Pogovori pa so potekali v smeri odmrznitve cen komunalnih storitev, ki jih ureja ta uredba.

oleg problematike, ki se v našem primeru nanaša na cene komunalnih storitev za opravljanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, sta za nas in našo prihodnost pomembni tudi hitrost in ažurnost v zvezi z odločanjem in izdajanjem okoljevarstvenih dovoljenj na področju zbiranja, odlaganja in sortiranja MKO, kompostiranja MKO, muljev iz ČN in drugih odpadkov z ustreznimi ocenami ter ne nazadnje izdelava kompozitnih materialov, kar smo kot primer dobre prakse potrdili tudi s pridobitvijo slovenskih tehničnih soglasij.

d vseh deležnikov pričakujemo ustrezno razumevanje omenjene problematike, takojšnji odziv in selektivno, ažurno, strokovno odločanje vseh udeleženih na vseh ravneh in v vseh procesih odločanja.

primeru naše komunale v tem trenutku še ne moremo oceniti posledic, se pa bliža trenutek, ko bo prišlo do zaprtja deponije nenevarnih odpadkov Strensko. To bo povzročilo učinek domin. Vsa našteta dejstva bodo ob trenutni gospodarski situaciji zelo negativno vplivala na naše poslovanje v prihodnosti.

Cene naj bodo v rokah lokalnih skupnosti Špela Hlačar, JKP Slovenske Konjice:

KP, d. o. o., Slovenske Konjice posluje z nespremenjenimi cenami za storitve

a področju odpadkov smo želeli cene uskladiti v letu 2010, pred tem, ko smo prenehali odlagati odpadke na lastnem odlagališču in ob uvedbi ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Zamrznitev cen v avgustu 2010, ki še vedno traja, nam je to onemogočila. Še bolj pa smo razočarani nad mnenjem ministrstva, da storitve, kot so odvoz mešanih komunalnih odpadkov na regijski center, obdelava odpadkov pred odlaganjem in uvedba zbiranja bioloških odpadkov, niso nove storitve izvajalca gospodarske javne službe, ki bi jih smeli uporabnikom na novo zaračunati.

oslovno leto bomo v skladu z načrtom, podobno kot pretekla leta, zaključili na način, da bo naša lastnica, občina Slovenske Konjice, krila izgubo izvajanja gospodarskih javnih služb iz proračuna (subvencije, dotacije).

a področju opravljanja storitev bi država morala ne glede na velikost lokalnih skupnosti zahtevati podobne standarde izvajanja gospodarskih javnih služb, to redno kontrolirati in ukrepati. Ni prav, da še vedno številni večji vodovodni sistemi niso v upravljanju s strani občin imenovanih koncesionarjev, da za vodne vire v uporabi niso pridobljena vodna dovoljenja, da marsikje ne ločujejo odpadkov, kot je predpisano, da lokalne skupnosti ne bomo uspele doseči rokov za čiščenje odpadnih voda in podobno.

elik problem države je tudi brezbrižno podeljevanje dovoljenj za sheme zbiranja odpadkov družbam, ki nato ločeno zbranih frakcij ne prevzemajo v celotni, pri izvajalcih javnih služb zbrani količini, ampak le tisto, kar so si preračunali kot ekonomsko upravičeno (embalaža in odpadna embalaža, sveče in podobno).

ene storitev izvajalcev GJS bi morale biti ob podobnem standardu med sabo primerljive. Kot primer, naši uporabniki odvoza odpadkov plačajo za enak obseg storitve, kot je v večjih občinah v neposredni bližini, več kot dvakrat manj.

ene naj bodo v rokah lokalnih skupnosti, predhodno pa bi bilo mogoče prav, da se pridobi soglasje kakšnega ministrstva, vezano tako na nivo opravljanja storitve, dokazila v zvezi z izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev kot tudi same višine cene.

ir financiranja izgradnje komunalne infrastrukture so poleg obeh okoljskih dajatev še sredstva evropskih skladov, namenska sredstva občinskega proračuna in najemnina. Lokalna skupnost je v zadnjem času uspela pridobiti evropska sredstva za izgradnjo

odaljšanje zamrznitve cen komunalnih storitev s strani države ni korektno. Država občine drži v poziciji, ki tudi pravno ni sprejemljiva. Čeprav smo v občinah v vse težji finančni situaciji, moramo v proračunih dodatno iskati denar za probleme komunalnih podjetij. V najkrajšem času mora država sprejeti nov pravilnik o komunalnih cenah, ki bi priznal realne stroške. Združenje občin, Skupnost občin in Zbornica komunalnega

Barbara Avčin Tržan, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

novo metodologijo naj bi se poenotil sistem za celo Slovenijo. Sistem naj bi bil sestavljen iz stroškov infrastrukture ter variabilnega dela, ki se nanaša na dejansko količino opravljene storitve. Med drugim naj bi bilo tudi določeno, kaj lahko posamezen izvajalec javne službe zaračuna kot »omrežnino« oziroma stroške infrastrukture. Pri kalkulaciji tega dela cene storitve bo potrebno preveriti, kakšna je stopnja izkoriščenosti infrastrukture, oz.

71/72

31 Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka:

okolje

Z novo Občine niso v metodologijo do enakem položaju enotnega sistema

Barbara Avčin Tržan

gospodarstva smo predlagali novo uredbo in jo poslali Ministrstvu za okolje in prostor, vendar se ni nič zgodilo. Vse je po starem. Občine niso v enakem položaju. V boljšem so tiste, ki so, ko je bila možnost, pohitele s povišanjem cen. Tiste, ki tega niso storile, ne vedo, kako pokriti stroške novih dejavnosti, na primer ločeno zbiranje odpadkov ali pa realizirane naložbe, kot so nove čistine naprave.

foto: Boštjan Čadej

kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave Slovenske Konjice, v pridobivanju so sredstva za menjavo azbestnih vodovodnih cevi in izgradnjo novih vodohranov. Vedno pa je premalo denarja za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječi komunalni infrastrukturi. Tudi denarja za priključitev novih uporabnikov na javni vodovodni sistem, kar se je izkazalo kot nuja ob letošnji suši, je premalo oziroma ga sploh ni.

kolikšen del infrastrukture za vodooskrbo ter odvajanje in čiščenje javne službe je dejansko potreben za izvajanje te storitve.

o sprejetju uredbe naj bi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v roku enega leta izdelalo model primerljivih območij in primerljivih cen med izvajalci komunalnih storitev, s čimer naj bi zagotovili večjo transparentnost poslovanja tudi pred občani. Tako bomo končno dobili podatke, koliko za enake storitve zaračunavajo med seboj primerljive komunalne službe. Jasno je namreč, da ne moremo Ljubljane primerjati z Osilnico, lahko pa jo z Mariborom. Zato bodo narejeni posebni tenderji, na podlagi katerih se bo točno vedelo, kdo je v Sloveniji predrag izvajalec ali občina s predrago infrastrukturo.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili. Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

september 2012

Promocija

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Nekaj rdečih zastavic, a več zelenih dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

32 71/72

okolje

Slovenija na odpadkovnem semaforju EU

Novo poročilo o tem, kako države članice ravnajo s svojimi komunalnimi odpadki,

vropska komisija je objavila vmesno poročilo o stanju držav članic EU na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (KO). Uspešnost implementacije politik EU glede ravnanja z odpadki se razlikuje med državami članicami, še posebej na občinski ravni upravljanja z odpadki. Največja odstopanja se pojavljajo v izvajanju in uporabi Okvirne direktive o odpadkih in ustreznem prenosu zahtev EU v nacionalne zakonodaje.

Slovenija na odpadkovnem semaforju EU

kaže osupljive razlike v

EU. Poročilo razvršča 27

držav članic po 18. merilih, pri čemer se uporabljajo

zelene, oranžne in rdeče

zastavice na področjih, kot so

skupna količina recikliranih

odpadkov, določanje cen za

odstranjevanje odpadkov in

kršitve evropske zakonodaje.

Kako se je odrezala Slovenija

na odpadkovnem semaforju?

In kako je uspešna pri črpanju kohezijskih sredstev za okoljske

naložbe? Pri odpadkih je

Slovenija kljub nekaj rdečim zastavicam v zlati sredini.

Pri črpanju sredstev za

riteriji za ocenjevanje uspešnosti držav članic pri ravnanju s KO izhajajo zlasti iz določil Okvirne direktive o ravnanju z odpadki in Direktive o odlagališčih. Nanašajo se predvsem na izvajanje stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, obstoj možnih ekonomskih in pravnih instrumentov za ustrezen pomik po hierarhiji, zadostnost in ustreznost infrastrukture, kakovost načrtovanja upravljanja z odpadki, izpolnjevanje zadanih ciljev in zabeležene kršitve.

ržave članice so tako razvrščene glede na 18 kriterijev. Slovenija je dosegla 25 od možnih 42 točk in se uvrstila na zlato sredino. Deset članic se je uvrstilo nadpovprečno dobro (31–39 točk): Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. V drugo skupino (19–25 točk) se poleg Slovenije uvrščajo še Španija, Portugalska, Irska in Madžarska. V tretjo, z vidika upravljanja z odpadki najbolj problematično skupino, se uvršča Višja prioriteta

razvoj okoljske in prometne

infrastrukture gre Sloveniji

september 2012

Ponovna uporaba

Brez odpadkov

Reciklaža, kompostiranje

Odpadki

Energija iz odpadkov

slabo. Kaj bodo prinesli ukrepi,

ki jih obljublja MGRT?

Preprečevanje

Nižja prioriteta

Odlaganje

Slika: Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki (vir: MKO)

dvanajst članic (3–18 točk): Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Pri teh državah še vedno prednjači odlaganje odpadkov na odlagališča. Najbolj skromne rezultate z zaznanimi pomanjkljivostmi na praktično vseh področjih upravljanja z odpadki v tej skupini beleži Grčija (3 točke od možnih 42). Za vse države iz tretje skupine se predvideva posebna podpora v okviru pričujočega projekta (ocena problemov in vzrokov, priprava načrtov, izvedba seminarjev idr.). Posvetovanja o teh načrtih bodo potekala na dvostranskih seminarjih z nacionalnimi organi to jesen, začela pa se bodo v Pragi ta mesec. Načrti bodo pomagali razširiti najboljše prakse. Vsebovali bodo individualno prilagojena priporočila o tem, kako izboljšati ravnanje z odpadki z uporabo gospodarskih, pravnih in upravnih instrumentov ter strukturnih skladov EU.

Kakšne rezultate beleži Slovenija?

cenjevanje je potekalo v petih vsebinskih sklopih z uporabljenimi osemnajstimi indikatorji. 1. Pri ocenjevanju uspešnosti odpadkovne hierarhije uporabljenih šest indikatorjev

lovenija dosega dobre rezultate pri stopnji nevezanosti (nevezanost nastajanja odpadkov in potrošnje), nimamo pa izdelanega programa preprečevanja nastajanja odpadkov oziroma ni integriran v načrt ravnanja z odpadki1 (čas za pripravo programa je do 12. decembra 2013). Tretjina članic je to že storila in posledično dosegla več točk. Slovenija je ena izmed devetih držav, ki izkazuje najvišji delež recikliranja KO (presežen prag 39 odstotkov, saj Slovenija v analiziranem obdobju poroča o 41,2-odstotni stopnji reciklaže). Glede deleža 1 Predstavljena študija se pri slovenskem načrtu ravnanja z odpadki sklicuje na Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov.

33 Slovenija je ena izmed devetih držav, ki izkazuje najvišji delež recikliranja KO. 2. Obstoj in raba pravnih in ekonomskih instrumentov za podporo upravljanju z odpadki skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki

rvi kriterij se nanaša na obstoj prepovedi ali omejitev odlaganja odpadkov na odlagališča. Med državami, ki so uvedle prepoved odlaganja, najdemo Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Dansko, Luksemburg, Nizozemsko in Švedsko. Slovenija se nahaja v srednji skupini držav, ki imajo vpeljano eno izmed oblik omejitev odlaganja, medtem ko v desetih državah EU ni nobenih omejitev glede odlaganja. Pri oceni višine stroškov odlaganja odpadkov na odlagališča (merjeno v skupni tipični pristojbini) pa smo uvrščeni na sam vrh, v družbo devetih članic. Pristojbina je ocenjena na 116,5 evra na tono, najbolj pa so finančno obremenjeni švedski povzročitelji (strošek 155,5 evra na tono). Najvišje število točk smo si prislužili tudi pri oceni sistema »plačaj, ko odvržeš« (PAYT – pay as you throw), kjer je sistem plačevanja odstranjevanja odpadkov enotno pokrit na nacionalnem nivoju. Podobno ureditev beležijo še Avstrija, Nemčija in Finska, pri ostalih državah je pokritost regionalna (16 držav) ali je ni (7 držav). 3. Obstoj in kakovost mreže čistilnih naprav in načrtovanje upravljanja s komunalnimi odpadki

ri dostopu do storitev zbiranja KO smo se odrezali slabše. Stoodstotno pokritost beleži 18 držav, v drugi skupini, kjer je tudi Slovenija (s pokritostjo 93,1 odstotka) v družbi preostalih osmih držav, je ta delež manjši. Poleg že omenjenega kriterija obstoja programa preprečevanja odpadkov je to druga rdeča zastavica, s katero nam maha Evropa. Pri razpoložljivih kapacitetah za obdelavo smo v družbi dvajsetih najboljših članic. Če v načrtu ravnanja z odpadki ni napovedi glede nastajanja

4. Doseganje ciljev preusmeritve biorazgradljivih KO iz odlagališč

etrti vsebinski sklop se ocenjuje z dvema indikatorjema. Prvi se nanaša na doseganje ciljev Direktive o odlagališčih glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov, kjer smo v skupini zelenih – delež pod 75 odstotkov (Slovenija poroča o deležu 52,1 odstotka) namreč zadostuje za doseganje prve skupine ciljev direktive. Najbolje so se tukaj odrezale Avstrija, Belgija, Nemčija, Danska (to so države, ki ne odlagajo več biorazgradljivih odpadkov na odlagališča) ter Švedska, Nizozemska in Luksemburg, ki s svojimi majhnimi deleži že dosegajo cilje, zastavljene za leto 2016. Drugi indikator obravnava deleže biorazgradljivih odpadkov, odloženih na odlagališča, kjer se nahajamo v skupini srednje uspešnih držav. 5. Število postopkov za ugotavljanje kršitev in sodnih postopkov glede neskladnosti z evropsko odpadkarsko zakonodajo

ri številu postopkov za ugotavljanje kršitev glede Okvirne direktive o odpadkih in Direktive o odlagališčih beležimo en takšen postopek, kar nas uvršča med države z rumeno zastavo. Skupno je bilo v letu 2010 za vse države članice sproženih 45 omenjenih postopkov. Pri drugem kriteriju, tj. število sodnih postopkov, smo z nič postopki uvrščeni med zelene države (skupno je bilo za vse države članice sproženih 32 sodnih postopkov).

Nov predlog ravnanja s komunalnimi odpadki v usklajevanju Kako izsledke študije komentira resorno Ministrstvo za okolje in prostor? Slovenija še nima izdelanega Operativnega programa za preprečevanje nastajanja odpadkov. Čas za izdelavo omenjenega programa je

71/72

sicer do leta 2013, vendar ga tretjina članic že ima. Kdaj se predvideva njegova priprava v Sloveniji?

okolje

komunalnih odpadkov in zmogljivosti obdelave oziroma se predvideva nezadostna zmogljivost, država prejme rdečo zastavico. Slovenija si je v tej točki prislužila svojo tretjo. Ocenjujeta se tudi obstoj in kakovost projekcije nastanka in obdelave KO v načrtu ravnanja z odpadki. Ker v Sloveniji te projekcije nimamo vključene v načrt, smo prejeli nič točk in četrto rdečo zastavico. Skladnost obstoječih odlagališč za nenevarne odpadke z evropsko odpadkarsko zakonodajo (zlasti z zahtevami Direktive o odlagališčih) je naslednji ocenjevalni kriterij. Peta rdeča zastavica nam je bila podeljena tukaj zaradi nezadostne skladnosti (58 odstotkov slovenskih delež odlagališč je skladen).

Zaradi priprave Operativnega programa ravnanja z odpadki in Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta v teku, načrtujemo sprejem Operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov v letu 2013.

Glede uvrstitve v smislu deleža odpadkov, namenjenih energetski predelavi, smo se, če prav razumem, s poročanim 0,9-odstotnim deležem uspeli uvrstiti med srednje uspešne države, kjer je prag od 1 do 16 odstotkov, torej smo ocenjeni z oranžno zastavico. Rdečo zastavico pa smo dobili pri vključenosti prebivalstva v sistem zbiranja KO (čeprav je naša pokritost visoka, 93,1 odstotka prebivalstva). Kako to, da smo bili pri prvem primeru uspešni, pri drugem pa ne?

Glede kriterija 1.4. »Količina energetsko izkoriščenih komunalnih odpadkov« smo bili ob obratovanju le ene manjše naprave za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov v Celju ocenjeni s srednjo oceno, večje pozitivne premike na tem področju v Sloveniji načrtujemo prav v naslednjih letih, ko bomo v prostor umestili naprave s še manjkajočo zmogljivostjo za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov za potrebe države. Z oceno glede kriterija 3.1. »Dostop do storitev zbiranja odpadkov za komunalne odpadke« se ne moremo strinjati, saj smo bili ob 93,1-odstotni vključenosti prebivalstva v storitve javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ocenjeni negativno. Glede na podatke Eurostata zaključujemo, da so pri tem kriteriju oceno dve (zelena zastavica) dobile države članice, ki so poročale, da je vključenost prebivalstva v sistem zbiranja komunalnih odpadkov 100-odstotna. Oceno nič pa so dobile države članice, ki podatka sploh niso posredovale ali pa so poročale o nižjem odstotku vključenosti. Kako je s projekcijo glede nastajanja KO in obdelavo KO, ali je dokument v izdelavi? Predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, ki med drugim vsebuje analizo trenutnega stanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji in ob upoštevanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov, tudi oceno razvoja tokov komunalnih odpadkov v prihodnosti, je pripravljen in je v usklajevanju na ministrstvu. Kakšen je vaš komentar glede skladnosti obstoječih odlagališč nenevarnih odpadkov z zakonodajo EU, zlasti z Direktivo o odlagališčih (poročana stopnja skladnosti 58 odstotkov). Kje se pojavljajo neskladnosti in ali se pripravljajo kakšni ukrepi za njihovo odpravo?

september 2012

odpadkov, namenjenih energetski predelavi, smo v srednji skupini v družbi še devetih ostalih držav članic (razpon deleža od 1 do 16 odstotkov v skupini držav, Slovenija se je z 0,9 odstotka uspela uvrstiti v to skupino). Enako smo se uvrstili tudi pri kriteriju odloženih komunalnih odpadkov (razpon 49,5 do 75 odstotkov, Slovenija 58 odstotkov). Devet držav je dosegalo boljše rezultate (pod 49,5 odstotka). Naslednji kriterij obravnava uspešnost razvoja recikliranja (snovno recikliranje in druge oblike recikliranja, vključno s kompostiranjem). Spadamo v skupino držav z najboljšim rezultatom (merjeno v stopnjah rasti deleža recikliranja v zadnjih treh letih, in sicer beležimo 7-odstotno stopnjo rasti).

Glede kriterija 3.5 »Ustreznost odlagališč odpadkov za nenevarne odpadke glede na Direktivo o odlagališčih« se negativna ocena po našem mnenju nanaša predvsem na dejstvo, da si nekateri obstoječi upravljavci odlagališč še niso pridobili okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje odlagališč. Upravljavci odlagališč so bili na ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti opozorjeni in si jih prizadevajo čim prej odpraviti ter si pridobiti okoljevarstvena dovoljenja.

okolje

71/72

Slovenija na odpadkovnem semaforju EU

Slabo črpanje evropskih sredstev, MGRT obljublja Kako uspešni pa smo pri črpanju evropskih sredstev za ravnanje s komunalnimi odpadki in druge okoljske naložbe? Objavljamo pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Slovenija je v obdobju 2007–2013 upravičena do sredstev kohezijske politike v skupni višini 4,1 milijarde evrov (EU del), ki jih mora porabiti do konca leta 2015. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007–2013 (OP ROPI) je na razpolago 1.577.099.744 evrov sredstev (EU del) – gre za sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do 3. 8. 2012 je bilo dodeljenih 64,3 odstotka sredstev oziroma 1.013.672.072 evrov (EU del), medtem ko je bilo iz evropskega v slovenski proračun v okviru OP ROPI 2007–2013 povrnjenih 336.388.142 evrov (EU del) ali 21,3 odstotka razpoložljivih sredstev. V okviru omenjenega operativnega programa je v aktualnem programskem obdobju 2007–2013 za projekte s področja okoljske infrastrukture (ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada) na voljo 548.491.592 evrov evropskih sredstev, s katerimi bodo financirani projekti s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo ter zagotavljanja poplavne varnosti.

september 2012

Za centre za ravnanje z odpadki je zagotovljenih dobrih 155 milijonov evrov. Več o področju ravnanja z odpadki kot tudi razrez sredstev OP ROPI po področjih je na razpolago tudi na spletni strani www.eu-skladi.si, kjer je med drugim objavljena brošura Evropska sredstva za čistejše okolje2. Za projekte s področja voda je v okviru OP ROPI zagotovljenih 392.923.166 evrov evropskih sredstev (tabela 1). Doslej je bilo na omenjenem 2 http://www.eu-skladi.si/ostalo/brosure/SVLR_brosura_Evropska%20sredstva%20za%20cistejse%20okolje.pdf

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture

Sredstva EU (v evrih)

Dodeljena (v evrih)

Povrnjena iz EU v SLO proračun (v evrih)

1. Železniška infrastruktura

449.567.581

96.250.571

46.102.564

2. Cestna in pomorska infrastruktura

220.930.911

179.594.034

158.974.855

3. Prometna infrastruktura – ESRR

165.529.886

95.386.653

30.897.701

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki

155.568.426

135.674.616

20.096.338

5. Varstvo okolja – področje voda

392.923.166

340.962.978

44.722.499

6. Trajnostna raba energije

159.886.553

133.110.000

23.963.740

32.693.221

11.630.446

1.577.099.744 1.013.672.072

336.388.142

7. Tehnična pomoč Skupaj

Tabela 1: Razrez sredstev kohezijske politike področju potrjenih 24 projektov v skupni vrednosti dobrih 572 milijonov evrov, od tega bo Kohezijski sklad primaknil dobrih 340,9 milijona evrov. Izmed potrjenih projektov se jih: • 14 nanaša na področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, • 8 na oskrbo s pitno vodo, • 2 na področje zmanjševanja škodljivega vpliva voda. Zakaj je črpanje najslabše ravno v segmentu okolja in kaj namerava Vlada storiti, da se trend črpanja prevesi na drugo stran? V okviru OP ROPI, kot je razvidno tudi iz njegovega imena, se – z izjemo področja trajnostne rabe energije – financirajo okoljski in prometni projekti, ki so tako s finančnega kot tudi tehničnega vidika zahtevni, njihovo izvajanje pa lahko poteka tudi več let (npr. izgradnja regionalnih cest, obvoznic, železniška infrastruktura, regijski centri za ravnanje z odpadki, izgradnja večjih kanalizacijskih in vodovodnih sistemov s pripadajočo opremo – npr. čistilne naprave z ustrezno tehnologijo čiščenja voda itd.). Pri vseh tovrstnih projektih je namreč potrebno pred pričetkom del poleg priprave ustrezne dokumentacije oz. vloge za projekt, ki bo podlaga za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada, med drugim: • pridobiti potrebna zemljišča, • pridobiti ustrezno oz. vso potrebno dokumentacijo (npr. umestitev projekta v prostor, presoja vplivov na okolje, izdelava analize stroškov in koristi za posamezen projekt, pridobitev gradbenih dovoljenj idr.), • v okviru javnega naročanja pridobiti izvajalce del (za projektiranje, gradnjo, nadzor idr.). Največja tveganja pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike so povezana predvsem z izvajanjem velikih okoljskih in prometnih projektov, ki se trenutno ne izvajajo v skladu s predvideno dinamiko. Vzroki za to izhajajo predvsem iz naslednjih dejstev: • zahtevna priprava projektne in investicijske dokumentacije za večje

infrastrukturne projekte; • težave pri postopkih izvajanja javnega naročanja, zlasti pritožbeni postopki (ker izdelava projektne dokumentacije zaradi revizijskih zahtevkov zamuja, tudi vloge za sredstva Kohezijskega sklada ni mogoče pravočasno pripraviti, poleg tega pa se zaradi pritožb neizbranih ponudnikov zamuja s pričetkom gradbenih del); • stečaji, likvidacije in likvidnostne težave izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva zaradi gospodarske krize; • težave pri pridobivanju zemljišč; • težave pri zagotavljanju sredstev za lastno udeležbo sofinanciranja projektov – likvidnostne težave upravičencev; • preveč pripravljenih projektov na področju okolja glede na razpoložljiva sredstva v operativnem programu. Naj pri tem dodamo, da smo na MGRT skupaj s pristojnimi resorji aktivno pristopili k aktivnostim za pospeševanje črpanja sredstev, poenostavitvam in temeljitejšemu vsebinskemu načrtovanju izvajanja kohezijske politike. Zavedamo se namreč, da je prav v času ekonomsko socialne krize nujno ohraniti investicije v konkurenčnost slovenskih podjetij in njihove naložbe v človeške vire, pri čemer so v veliko pomoč sredstva kohezijske politike. V sodelovanju z resorji, ki so vključeni v izvajanje kohezijske politike, ter posluhom za mnenja in predloge upravičencev, ki izvajajo projekte, zato nadaljujemo s poenostavitvami in spremembami, ki so ključne in izvedljive. Glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja sredstev EU namenja MGRT pozornost izvajanju naslednjih področij: • identifikaciji težav, ki upočasnjujejo izvajanje projektov (npr. težave pri postopkih javnega naročanja, stečaji in likvidnostne težave na trgu gradbeništva, likvidnostne težave upravičencev in s tem povezano sofinanciranje projektov), in iskanju rešitev ter pospešitvi izvajanja projektov (izplačila iz državnega proračuna);

35 71/72 september 2012

okolje Promocija

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI // ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

36 71/72

okolje

• nadaljevanju z intenzivnostjo dodeljevanja sredstev evropske kohezijske politike – v tem letu pričakujemo intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih projektov, ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe, čeprav se je treba zavedati, da gospodarske krize še ne bomo prebrodili;

• če se izkaže, da izvedbe projektov v okviru področja okolje in promet ne bo možno pospešiti (skladno s postavljenimi roki za izvedbo posameznih aktivnosti), bomo izvedli prerazporeditev pravic porabe znotraj OP ROPI; • ohranjanju dinamike priprave zahtevkov za povračilo in zmanjševanju razkoraka med izplačili iz državnega proračuna ter povračili iz evropskega proračuna; • nadaljevanju uvajanja poenostavitev za poročanje za upravičence, s čimer se bo zmanjševala administrativna obremenitev (npr. uvedba e-obrazcev); • izboljšanju likvidnostnega položaja občin v navezavi na izvajanje evropskih projektov – gre za uvedbo neposrednih izplačil izvajalcem v okviru teh projektov, avansov, poenostavitev na področju kontrol itd. (paket ukrepov bomo predstavili v septembru 2012); • pregledu in prilagoditvi zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru večjih infrastrukturnih projektov itd.); • osredotočanju na izvedbo programov, ki prinašajo maksimalno dodano vrednost in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest; • financiranju razvojnih projektov za krepitev družbe znanja, inovativnosti in ustvarjanje delovnih mest; • čim boljšemu sodelovanju vseh institucij, vključenih v izvajanje kohezijske politike v Sloveniji. MGRT, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, svoje aktivnosti usmerja v: • skrajšanje administrativnih postopkov (pospešitev pri izvajanju kontrol, poenostavitve postopkov); • pospešitev priprave zahtevkov za povračilo;

september 2012

• posodobitev informacijskega sistema ISARR za hitrejšo pripravo zahtevkov; • povečanje kakovosti in učinkovitosti nadzora nad projekti; • zagotavljanje lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte v proračunu RS – v mesecu maju je bil potrjen rebalans proračuna 2012, ki je

osnova za izvajanje projektov v letu 2012 in v katerem smo uspeli prednostno zagotoviti dovolj lastne udeležbe in nacionalnega sofinanciranja za evropske programe in projekte; poskrbeli smo tudi za ustrezno proračunsko rezervo za pokrivanje morebitnih dodatnih potreb v okviru evropskih projektov;

V tem letu pričakujemo intenzivnejšo dinamiko predvsem pri pripravi in odobritvi večjih projektov, ki zahtevajo daljši časovni rok izvedbe • redno pošiljanje zahtevkov za povračilo sredstev na Evropsko komisijo in s tem zagotavljanje tekočih prilivov v državni proračun; • pregled in prilagoditev zakonodaje, navodil in pravilnikov, ki ovirajo črpanje (zlasti pridobivanje okoljskih in drugih dovoljenj, izvajanje javnih naročil v primeru večjih infrastrukturnih projektov itd.); • poleg navedenega pa je vlada že v začetku mandata za področje črpanja sredstev evropske kohezijske politike ponovno uvedla tedensko medresorsko koordinacijo na najvišji ravni (ministri, državni sekretarji). Navajate tudi, da je preveč pripravljenih projektov na področju okolja glede na razpoložljiva sredstva v operativnem programu, hkrati pa je črpanje slabo. Ali to pomeni, da so ti projekti slabše kakovosti oziroma ne bi dosegali želenih gospodarskih in finančnih učinkov? Na področju okolja je veliko pripravljenih projektov predvsem na področju varstva okolja oziroma področju voda. Direktiva in podpisana predpristopna pogodba zahtevata od Republike Slovenije, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2.000 populacijskih enot, do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 163 takih aglomeracij, ki so opredeljene v nacionalnem operativnem programu Odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pri čemer bo s pomočjo sredstev EU 14 izdanih odločb v 45 aglomeracijah zgrajena ustrezna komunalna infrastruktura. Vseh potreb s sredstvi Kohezijskega sklada ni mogoče zadovoljiti, zato se financiranje prednostno usmerja v projekte, kjer so potrebe največje, ter tiste, za katere je dokumentacija pripravljena in so pridobljena vsa potrebna dovoljenja, kar vpliva na boljše črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Predvidevate prerazporeditve sredstev z

vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke. V kolikšni meri se to dotika področja okoljskih naložb? Prerazporeditve se dotikajo tudi okoljskih naložb, predvsem na področju trajnostne rabe energije oziroma zagotavljanja energetske učinkovitosti. Obseg sredstev, ki bodo prerazporejena na te vsebine, bo natančneje opredeljen v kratkem in takrat bomo lahko podali podrobnejše informacije.

Zaključki študije

vropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: »Mnoge države članice še vedno odlagajo velike količine komunalnih odpadkov na odlagališča – kar je najslabša možnost pri ravnanju z odpadki –, čeprav obstajajo boljše možnosti in so na voljo strukturna sredstva za financiranje boljših možnosti. Dragoceni viri se zakopavajo, potencialne gospodarske koristi se izgubljajo, delovna mesta v sektorju ravnanja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje ljudi in okolje pa trpita. To je težko zagovarjati v naših sedanjih gospodarskih razmerah.«

omisija namerava uporabljati strukturne sklade EU z večjim poudarkom na ciljih politike EU glede ravnanja z odpadki. Predlagani večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 bo zagotovil, da se bodo sredstva EU vložila v projekte ravnanja z odpadki le, če bodo prej izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z razvojem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Okvirno direktivo o odpadkih in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer se bo dajala prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju prek sežiga s pridobivanjem energije, zadnji izhod pa bo odlaganje na odlagališča ali sežig brez pridobivanja energije.

tudija, pripravljena za Komisijo, ocenjuje, da bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih prihranilo 72 milijard evrov na leto, povečalo letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarilo več kot 400.000 delovnih mest.

Viri: BIPRO, 2012. Screening of waste management performance of EU Member States. Report submitted under the EC project Support to Member States in improving waste management based on assesment of Member States' performance. Report prepared for the EC, DG ENV, July 2012. 49 str. EK, 2012. Okolje: nova preglednica rezultatov glede ravnanja z odpadki. Sporočilo za medije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2012. Osebna komunikacija. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012. Osebna komunikacija.

oplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode se uporabljajo v stanovanjskih hišah in pripomorejo k manjši porabi energenta oz. prispevajo k zniževanju stroškov porabljenih za energetsko oskrbo. Z električno energijo, ki poganja delovanje toplotne črpalke, oplemenitimo energetski potencial toplote zraka okolice. Z drugimi besedami, za vsako vloženo kWh električne energije pridobimo do 4,5kWh toplote (COP = 4,5). Ključna prednost tovrstnega ogrevanja sanitarne vode je izjemno nizka poraba električne energije. Poleg ogrevanja sanitarne vode, lahko s toplotno črpalko v izvedbi z vodenim zrakom, pridobimo še možnost hlajenja bližnjega sosednjega prostora. Najpogosteje so to klet, shramba, pralnica, ... Uporaba toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode je še posebno smiselna v poletnih mesecih, saj se izognete relativno potratni pripravi vode s klasičnim električnim grelcem vode ali pečjo, ki je primarno namenjena ogrevanju objektov in zaradi tega v poletnih mesecih energetsko neučinkovita. Z uporabo te Petrolove energetske rešitve,

lahko prihranite pri letnih stroških energetske oskrbe tudi do 400 evrov. Pri Petrolu vam poleg različnih tipov toplotnih črpalk ponudijo tudi celovito storitev, ki vključuje tako dobavo črpalke, dostavo, osnovno montažo, funkcionalni zagon, popust v višini 100 evrov pri nakupu kurilnega olja, vsaj 2 letno garancijo, pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev in možnost plačila na 12 obrokov. Z uporabo Petrolovih toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode boste v petih letih prihranili do 2.000 litrov kurilnega olja!

kolikor razmišljate o zamenjavi osnovnega energenta, s katerim ogrevate vašo hišo, je ena izmed možnih rešitev tudi uporaba lesnih pelet. Prednosti uporabe tega energenta so predvsem: je obnovljiv vir energije, proizvodnja toplotne energije je avtomatizirana kot pri uporabi fosilnih goriv, saj vam osnovni zalogovnik na peči omogoča nekaj dnevno avtonomijo. Nekatere peči omogočajo tudi ogrevanje v kombinaciji z drvmi in kurilnim oljem.

37 71/72

S toplotnimi črpalkami in lesnimi peleti do prihrankov

okolje

Petrol

lede na to, da gre v primeru zamenjave peči za večjo investicijo, je zelo pomembno, da se izbere kvalitetno peč in zagotovi strokovno vgradnjo. Pri Petrolu vam omogočajo v določenih primerih brezplačno svetovanje na domu, kjer se boste lahko seznanili s prednostmi peči različnih proizvajalcev ter iz prve roke pridobili strokovni nasvet kako najenostavneje izvesti investicijo. Poleg celovite in cenovno ugodne rešitve, vam pri Petrolu dajo tudi 4,2 tone pelet ter zagotavljajo tudi v prihodnosti dolgoročno oskrbo s potrebnim energentom. Pri sedanjih cenovnih razmerah energentov, lahko v primerjavi s kurilnim oljem, prihranite tudi do 50% pri strošku za porabljen energent.

eč o ogrevanju na lesne pelete in toplotnih črpalkah boste izvedeli na spletnem mestu www.petrol.si/energija-za-dom in na 080 22 66, kjer lahko oddate tudi prijavo za izdelavo ponudbe, ki pa je za Vas popolnoma neobvezujoča.

september 2012

Promocija

Promocijski intervju

okolje

71/72

Promocija

Najlažje je poslati dopis z najavo višjih tarif

september 2012

O delu s strankami, trženjskem komuniciranju, prodajnih ciljih in izzivih, razmerah na področju ravnanja z odpadnimi produkti in okoljskimi prizadevanji podjetja ter še marsičem smo se pogovarjali z namestnikom direktorice Matejem Resnikom in svetovalcem za poslovni marketing Matejem Hribarjem. Matej Resnik je v družbi Interseroh od leta 2011 namestnik direktorice Mateje Mikec. Odgovoren je za operativno izvajanje vseh petih produktov podjetja Interseroh, ki jih upravlja z ekipo 22 sodelavcev.

foto: Interseroh

Interseroh je del mednarodnega koncerna z dolgoletnimi izkušnjami na področju ravnanja z odpadnimi produkti. V Sloveniji podjetje deluje od decembra 2004, ko je od takratnega Ministrstva za okolje in prostor RS pridobilo dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek.

Okoljsko-humanitarni projekt: Podari pokrovček – Majhen pokrovček za veliko pomoč. Največji mozaik iz plastičnih pokrovčkov na svetu. Odpadkom smo dali nov humanitarni pomen.

Matej Hribar je v podjetju praktično od začetka. Od leta 2005, ko se je pridružil takrat majhni ekipi pa do danes, ko skrbi za poslovni marketing, je dobro spoznal slovenske razmere na področju ravnanja z odpadki.

Kako dejansko poteka delo s strankami in komunikacije z zavezanci? Spremljate tudi njihovo zadovoljstvo z opravljeno storitvijo? Matej Resnik: V Interserohu krepimo svoje dejavnosti na področju celovitega svetovanja, podpore in poprodajnih storitev. Mesečno izvajamo poprodajne svetovalne sestanke, na katerih natančno pregledamo zavezančevo izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Tako zagotavljamo učinkovito ravnanje z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter skladnost delovanja zavezancev z zakonskimi obveznostmi. Za zavezanca opravimo tudi analize podatkov, ponujamo nasvete o

Zelo ste opazni tudi pri opozarjanju na nedorečeno in nejasno zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadno embalažo. Matej Resnik: V Interserohu opozarjamo na pasti in nepravilnosti ravnanja z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi produkti. Pristojne ustanove opozarjamo na pomanjkljivosti slovenske zakonodaje ter hkrati predlagamo izboljšave za stabilizacijo sistema ravnanja z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti. Tu bi se ponovno vrnil na dejstvo, da so v središču našega poslovanja zavezanci. V njihovem imenu in z njihovo podporo se bojujemo, da bo sistem ravnanja z odpadnimi produkti zasnovan tako, da bo dopuščal izpolnjevanje vseh okoljskih in zakonskih obveznosti, in to po čim nižjih oziroma upravičenih stroških. Preprosto ne moremo dopustiti, da bi posamezne manjše interesne skupine pomembno vplivale na cel sistem in na to, da bi ta postal negospodaren, stroškovno neučinkovit in nepregleden. To želimo zavezancem sporočati vedno, ko se pogajamo o sodelovanju. Njihova izbira in odločitev bosta pomembno pripomogli k temu, kakšen sistem ravnanja z odpadnimi produkti bomo imeli v prihodnje.

Preprosto ne moremo dopustiti, da bi posamezne manjše interesne skupine pomembno vplivale na cel sistem in na to, da bi ta postal neracionalen, stroškovno neučinkovit in nepregleden.

okolje

foto: arhiv podjetja

Matej Resnik

Nekatere stranke, kljub našemu trudu, vidijo naše delovanje in vlogo zelo v »oblakih« ter nas še vedno štejejo kot nujno zlo. Naš odgovor na to je graditi skupaj z njimi zavest in odgovornost do okoljskih ciljev, ki jih ima država. Slovensko gospodarstvo se namreč premalo zaveda, da je glavni vir financiranja ravnanja z odpadnimi produkti kot so odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne nagrobne sveče ter odpadna zdravila ter da s svojimi odločitvami vpliva na prihodnji razvoj in smer ravnanja z njimi.

71/72

39 Slovensko gospodarstvo se namreč premalo zaveda, da je glavni vir financiranja ravnanja z odpadnimi produkti ter da s svojimi odločitvami vpliva na prihodnji razvoj in smer ravnanja z njimi.

Zelo smo zadovoljni, da prekinitev sodelovanja z zavezanci zaradi kakovosti naših storitev ni.

Matej Hribar: V prihodnosti vidimo družbo Interseroh kot vodilno družbo za ravnanje z odpadki, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo ter v tesnem sodelovanju s svojimi zavezanci in drugimi poslovnimi partnerji pomaga sooblikovati učinkovita in pregledna pravila ravnanja z odpadno embalažo. Se gospodarske razmere v Sloveniji kažejo tudi v odnosu z vašimi strankami? Matej Resnik: Zavedamo se, da so trenutne razmere za slovensko gospodarstvo zelo zahtevne. Zaradi zaostrenih razmer ugotavljamo, da mnogi zavezanci namerno poročajo o manjših količinah. Tako dolgoročno škodijo sebi in sistemu. Zavest, da bo vse napake nekdo moral plačati, je prenizka oziroma je sploh ni. Družba Interseroh ima obveznosti do svojih zavezancev, ki jih mora tudi ustrezno financirati. Če bo sredstev premalo, bomo morali ustrezno ukrepati. Seveda je najlažje poslati dopis z najavo višjih tarif, vendar v Interserohu to uporabljamo neradi, zlasti če vemo, da imamo veliko možnosti za izboljšanje poslovanja, in s tem za preprečitev dvigovanja stroškov zavezancem. Na trgu je zaznati velik pritisk na cene. Kakšna je vaša cenovna politika? Kaj pa konkurenca? Matej Resnik: Čeprav pri ravnanju z odpadno embalažo nastajajo stroški, smo te z znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri povezovanju posameznih procesov krogotoka surovin znižali do najmanjše možne mere. Tako smo

september 2012

V komunikaciji z zavezanci skušamo skupaj opredeliti njihove težave, dileme in izzive ter jih preoblikovati v priložnosti za dodatno izboljšanje vzajemnega sodelovanja. Na tej podlagi nato oblikujemo rešitve oziroma storitve, ki so prilagojene posameznemu zavezancu. Z vsemi zavezanci gradimo dolgoročen, profesionalen in celovit odnos, ne glede na to, ali gre za velike, srednje ali male družbe in ali z njimi sodelujemo na mnogo ali le na enem področju ravnanja z odpadno embalažo ali drugimi odpadnimi produkti.

Zadovoljstvo zavezancev z našimi storitvami se izraža z majhnim številom odpovedi pogodb o sodelovanju, z razširitvijo poslovnega sodelovanja z obstoječimi zavezanci in sklenitvijo novih pogodb. Dober pokazatelj je tudi skrbno spremljanje števila reklamacij in njihova analiza.

Matej Hribar

Matej Resnik: Odnosi družbe Interseroh z zavezanci so v središču naše pozornosti, saj zagotavljajo stabilnost našega delovanja in poslovanja. Obravnavamo jih individualno in z njimi gradimo dolgoročen odnos, ki temelji na podpori in zaupanju. Ponujamo jim rešitve in storitve, s katerimi izpolnjujemo zakonske obveznosti, ter jim pri tem zagotavljamo čim nižje stroške ravnanja z odpadnimi produkti. Pozorni smo, da z zniževanjem stroškov ne znižujemo okoljskih, varnostnih ali kakovostnih standardov svojih storitev.

ravnanju z odpadno embalažo in odpadnimi produkti v tujini ter podporo pri inšpekcijskih pregledih.

foto: Rok Tržan

V podjetju Interseroh se ukvarjate z ravnanjem z odpadnimi produkti. Podjetjem svetujete in pripravite programe ravnanja z odpadnimi produkti, skladno z zakonskimi zahtevami. Med vašimi večjimi naročniki so večja domača in tuja trgovska podjetja, distributerji in proizvodna podjetja. Veliko se udejstvujete tudi z akcijami ozaveščanja javnosti o ločevanju odpadnih produktov. V podjetju radi poudarjate, da v središče svojih kulturnih vrednot in načina poslovanja postavljate zavezance. Kako to izvajate v praksi?

40 71/72

okolje

zagotovili optimalno razmerje med ceno in storitvijo. Za vključitev v naš sistem ravnanja z odpadno embalažo pristopnine ne zaračunavamo, pravi prihranek za stranke pa se pokaže dolgoročno v zmanjševanju količine mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo v podjetju. Naša cenovna politika je vedno temeljila na dejanskih stroških in nikoli ni bila »dumpinško oblikovana«. Ker so stroški ravnanja iz leta v leto večji, razlog za to so vedno večje količine zbranih odpadnih produktov, spreminja se struktura zbranih odpadkov, povečuje se cenovni pritisk izvajalcev gospodinjstva in gospodarstvo je vse bolj ozaveščeno itd., ter ker je pritisk zavezancev na operativno maržo iz leta v leto večji, veliko pozornosti namenjamo kontroli, optimizaciji in zmanjševanju fiksnih stroškov. Pri tem seveda pazimo, da kakovost storitev ne utrpi škode ter da naši pogodbeni partnerji lahko poslujejo nemoteno. Vsekakor se cenovna konkurenčnost izplača samo enemu igralcu na trgu. V Interserohu vedno gledamo realne stroške in te tudi tako predstavimo svojim zavezancem. Če z optimizacijskimi ukrepi ne bomo zmogli zaustaviti dvigovanja stroškov, nam ne preostane nič drugega, kot da povišamo tarife. V takih primerih Interseroh k sodelovanju povabi tudi zavezance, saj se jim skušamo čim bolj prilagoditi.

Naša cenovna politika je vedno temeljila na dejanskih stroških in nikoli ni bila »dumpinško oblikovana«.

Razmere v gospodarstvu se izražajo tudi pri likvidnosti slovenskih podjetij. Kako se s tem tveganjem spopadate v Interserohu? Matej Resnik: Zanimivo je mnenje naših nemških lastnikov, koncerna Alba Group. Njim je preprosto nepredstavljivo, kako lahko naročene storitve ne plačaš v dogovorjene roku. Plačilna kultura v slovenskem gospodarstvu je daleč od takega razmišljanja.

september 2012

V Interserohu veliko pozornosti namenjamo spremljanju likvidnosti in izterjavi neplačnikov. Interseroh je pri izterjavi izredno dosleden, prav tako kot smo dosledni pri zagotavljanju vseh dodatnih storitev, ki jih strankam ponujamo brezplačno. Plačilna nedisciplina je za nas nesprejemljiva in tako ravnanje in poslovno kulturo pričakujemo in zahtevamo tudi od svojih partnerjev. Kot ste sami že omenili, ste zelo dejavni na področju družbene in okoljske odgovornosti. Kako jo uresničujete? Kakšna je sicer politika komuniciranja Interseroha?

Matej Resnik: Zavedamo se pomembnosti povezave različnih orodij komuniciranja in izkoriščanja njihovih sinergičnih učinkov. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, kdo smo, v čem smo drugačni od konkurence, komu komuniciramo in kaj želimo doseči s posameznimi orodji komuniciranja, akcijami itd. Matej Hribar: Zaradi hitrega razvoja in še vedno nejasnih pravil na področju ravnanja z odpadki je potreba po sprotnem obveščanju nujna. O zakonodajnih novostih, ki se pripravljajo in nezadržno bližajo, redno obveščamo svoje partnerje ter se udeležujemo okroglih miz, simpozijev in konferenc. Z namenom predstavljanja svojih izkušenj in pogledov ter predlogov smo bili letos dejavno vpeti v izbor Naj zelene občine, na konferenci »Okolje in odpadki« marca na Brdu pri Kranju, na okoljskem simpoziju Odpadki za surovine junija meseca, Komunaliadi v Kopru julija. Ta teden bomo svoje izkušnje delili na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Seveda smo »inventar« na vseh diskusijah na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS ter na Agenciji RS za okolje. Svojo okoljsko odgovornost uresničujemo tudi z obveščanjem in ozaveščanjem ciljnih javnosti o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter s podporo okoljskim humanitarnim projektom. Svojo okoljsko odgovorno držo tako združujemo s komponento družbene skrbnosti svojega delovanja. Opažamo tudi – in kar nas zelo veseli – da se kljub današnjemu težkemu položaju na trgu, ko je pritisk na cene prodajnih produktov velik in je nižja cena nemalokrat odločujoč dejavnik za nakup, vse več podjetij odloča tudi za dodajanje vrednosti prodajnemu programu skozi družbeno in tudi okoljsko odgovornost. Matej Resnik: Okoljska odgovornost Interseroha je neločljivo povezana z izvajanjem naše temeljne dejavnosti, to je z upravljanjem krogotoka masnih tokov, in z našo poslovno odličnostjo. Prizadevamo si za

nenehno izboljševanje predanosti in vloge družbe Interseroh kot dobrega korporativnega državljana. V zadnjem času vas najdemo na večjih, zelo prepoznavnih prireditvah, kot so BMW Eko regata, tradicionalen dm tek za ženske, Podari pokrovček itd. Za kakšne oblike sodelovanja gre, kakšni so vaši cilji? Matej Hribar: Kot sem omenil, ključne okoljske ozaveščevalne kampanje izvajamo v sodelovanju z zavezanci in drugimi poslovnimi partnerji, kot so izvajalci javnih služb. Tako dodatno krepimo ozaveščevalne učinke. Lani in letos smo pozornost na področju ozaveščevalnih kampanj osredotočili predvsem na ravnanje z odpadno embalažo, odpadnimi pločevinkami in odpadnimi baterijami. Ko smo želeli še bolj okrepiti odnos s svojimi poslovnimi partnerji, smo se domislili poslovnega marketinga. Nastala je pobuda za ozaveščevalno akcijo »Vrni embalažo v reciklažo«, s katero smo želeli pritegniti javnost k ločevanju odpadne embalaže na javnih prireditvah. Zavedali smo se, da so ravno prireditve priložnost, ko se z malo truda lahko naredi veliko. V letu 2011 smo tako na treh prireditvah – Škisova tržnica, dm tek za ženske in lokalna prireditev Ko Radovljica zaživi – z ozaveščanjem in pomočjo študentov zbrali visoke odstotke (tudi do 90 odstotkov) ločeno zbranih frakcij odpadne embalaže, papirja, stekla. Letos smo s projektom »Vrni embalažo v reciklažo« sodelovali na 7. dm teku za ženske, 2. BMW Eko regati in na srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, t. i. Komunaliada 2012. Na kakšen način povabite in prepričate naročnika, da sodeluje z vami? Matej Hribar: Kot omenja Matej, se držimo načela preglednosti tudi pri ozaveščevalnih projektih, kot je »Vrni embalažo v reciklažo«. Naročniku predstavimo finančni načrt, prav tako so

41 In kaj pri takem projektu pridobijo akterji? Matej Hribar: Naročnik izkazuje svojo okoljsko odgovornost s čistim prizoriščem, kar se morda komu zdi klišejsko, vendar ni tako: vsakodnevno lahko na športnih ali celo kulturnih prireditvah na prostem opazimo ogromno količino odpadkov na tleh, prepolne zabojnike in smrad. Žalostno je, da se to dogaja tudi na prireditvah, kjer je naročnik in glavni organizator neka občina. Župan in lokalna komunalna služba sta prva v vrsti, ko gre za odnos do okolja. Ob odgovornem ravnanju in sodelovanju z naročnikom in Interserohom pravilno ločen material ostane komunalni službi, s tem pa se lahko tudi deloma znižajo stroški deponiranja mešanih komunalnih odpadkov. Pred časom je precej odmeval projekt Podari pokrovček – Majhen pokrovček za veliko pomoč, katerega glavni organizartor je bilo vaše podjetje. Lahko kaj več poveste o projektu? Matej Hribar: Res je! Poleg okoljskih projektov s strankami smo letos pripravili tudi okoljsko-humanitarni projekt Podari pokrovček – Majhen pokrovček za veliko pomoč. Usodno je bilo srečanje s predsednikom društva Never Give Up, Matejem Markovičem, in Blanko Pratnemer ter ekipo prostovoljcev, ki že več let zbirajo plastične pokrovčke. Te potem prodajo, izkupiček pa v celoti namenijo pomoči potrebnim. Zamisel nas je prevzela, zato smo se odločili podpreti projekt ter hkrati narediti nekaj pri prepoznavnosti. Glavno sporočilo, ki se je izluščilo iz tega, je spoznanje, da je potrebno zelo malo za pomoč, zlasti ker imamo

71/72

Matej Resnik: Prizadevamo si za nenehno izboljševanje predanosti in vloge družbe Interseroh kot dobrega korporativnega državljana, zato imamo ambiciozne načrte na tem področju tudi za leto 2012 in naprej. Septembra se predstavljamo na tradicionalnem mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju. V oktobru bomo za vse zainteresirane poslovne partnerje organizirali oglede predelovalnih obratov in sortirnic. Prikazati jim želimo, za kaj se pravzaprav namenjajo sredstva embalažnine in stroški ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorji, odpadna zdravila in odpadne sveče. Cilj je, da zavezanci, naše stranke na terenu vidijo, da smo tako uspešno podjetje uspeli zgraditi s trdim delom, delom na terenu in s profesionalnim odnosom do svojih pogodbenih izvajalcev.

pokrovčke v rokah skoraj vsak dan. Lahko jih vržemo med odpadno embalažo ali odnesemo na zbirno mesto in tako pomagamo. Odpadku tako damo nov, humanitaren pomen. Tako smo se odločili, da organiziramo malo drugačno »predstavo«. K projektu smo povabili tudi partnerje, družbi Dana d.d. in BTC Ljubljana d.d., katerih odziv je bil neverjetno pozitiven. Po nekaj mesecev trajajočih pripravah smo potem 25. in 26. maja v BTC-ju v Ljubljani postavili največji mozaik iz plastičnih pokrovčkov na svetu, na katerega smo vsi ponosni in ki ga je sestavljalo 500.000 pokrovčkov na 600 kvadratnih metrov površine. Pohvaliti moram tudi mnogo drugih partnerjev, ki so donirali nagrade za srečelov, glasbene in druge izvajalce, ki so se večinoma odrekli honorarjem, in seveda številčni ekipi, ki je pomagala pri izvedbi. Pomoč so ponudila tudi podjetja, ki so sicer v konkurenčnih shemah, kot na primer Radenska, kar samo kaže, da humanitarnost in dober projekt pač ne poznata meja. Kaj pa vaši načrti za naprej? Se pripravljate na kakšne posebne jesenske dogodke? Matej Hribar: V prihodnjem letu pripravljamo še več podobnih projektov tudi na področjih ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. Pred leti smo v ozaveščevalni kampanji »Vrni baterije brez energije« razdelili 200.000 škatlic za zbiranje odpadnih baterijskih vložkov v gospodinjstvih in tudi takrat je bil odziv neverjeten. S pomočjo Varte in Vestine smo izdelali nekoliko večje škatle ter jih poslali osnovnim šolam, vsem občinam in tudi podjetjem. Skratka, projekti, ki jih pripravimo s partnerji, so uspešni in še vedno živijo. Na tem mestu moram poudariti to, da za poslovnega partnerja projekt vedno naredimo v duhu »custom made solution«, torej v skladu z željami in potrebami, hkrati pa vedno ozirajoč se na

Menita, da sta okoljsko ozaveščena in da tudi doma ravnata odgovorno? Ločujeta? Matej Resnik: Kot oče leto in pol stare hčerke lahko zatrdim, da hčerka v kuhinji ni in ne bo videla le ene posode za odpadke, saj je ločevanje v našem domu zelo strogo. Pravijo, da gre že za poklicno deformacijo. Matej Hribar: Razumljivo. Odgovorno ravnanje z odpadki je »vprogramirano« v moj vsak dan. Lahko pa rečem, da se tudi sam občasno vprašam, kam spada kakšen netipičen odpadek. K sreči obstaja internet. Tudi glede tega bo treba v prihodnje še marsikaj narediti.

Vse več podjetij odloča tudi za dodajanje vrednosti prodajnemu programu skozi družbeno in tudi okoljsko odgovornost.

Za poslovnega partnerja projekt vedno naredimo v duhu »custom made solution«, torej v skladu z željami in potrebami, hkrati pa vedno ozirajoč se tudi na dvig okoljske prepoznavnosti podjetja ali produkta.

september 2012

Ocenjujem, da se ključ do uspeha skriva v sinergiji treh akterjev projekta: na eni strani je poslovni partner oziroma naročnik, čigar zavedanje o ozaveščevanju ljudi o ločevanju odpadkov na sami prireditvi ni samo potreba ali prednost, temveč celo nuja. Naloga izvajalca javne službe ali komunalne službe v tem primeru je, da priskrbi zadovoljivo infrastrukturo, torej zabojnike, stiskalnice, vreče za odpadne produkte, po čim ugodnejših pogojih ter poskrbi, da je po zaključku opravljen tudi odvoz. In tretji je Interseroh, ki koordinira, postavi ekipo za pomoč pri ločevanju, odnašanju vreč z odpadki do večjih zbirnih enot, na koncu pa uredi še administrativni del (evidenčni listi, poročilo ipd.).

tudi dvig okoljske prepoznavnosti podjetja ali produkta.

okolje

»čisti« tudi dogovori z izvajalci javnih služb. Dejstvo je, da v teh časih nihče več ne bo plačeval nepotrebnih stroškov. Veseli nas, da urejanje in ravnanje z odpadki na prireditvah nista več obravnavani kot nekaj slabega, temveč sta pomemben in resen element pri organizaciji dogodka.

Od sejalnega bobna do balističnega izločevalnika

Komunalna oprema

Ne zgodi se ravno pogosto, da podružnica tujega podjetja v Sloveniji omenja kot poslovno

najuspešnejši mejnik prav

začetek proizvodnje na naši strani Alp. A se dogaja tudi

to. Willy Stadler Slovenija

v Krškem postaja del več kot dvestoletne tradicije

nemškega podjetja. Letos

so petnajstletnico rasti v

Krškem proslavili z zagonom

nove sortirne linije mešanih

komunalnih odpadkov. Naložba

je nov dosežek krškega

Kostaka. Stanko Ančimer,

prokurist krške podružnice

Willy Stadler, pravi, da

pričakujejo ob koncu leta zelo dober poslovni rezultat.

september 2012

Skupina Stadler je v tehnološki prednosti ravno zaradi uporabe in vgrajevanja najnovejših tehnologij, stalnega razvoja in prilagajanja novim vrstam odpadkov, sodelovanja z najnaprednejšimi proizvajalci posameznih komponent, poznavanjem razmer in prilagoditvam opreme posameznemu uporabniku. Naša oprema je kvalitetna in zanesljiva. Odlikuje nas tudi kratek odzivni čas, hitra izvedba na ključ in sprejemljiva konkurenčna cena.

Balistični separatorji, sortirni bobni, vaši paradni proizvodi?

Stanko Ančimer

Katere so tehnološke in druge prednosti vaše komunalne opreme za odpadke? Za katere je na trgu največ zanimanja?

foto: Goran Rovan

42 71/72

okolje

Komunalna oprema

Ta dva stroja sta glavni komponenti za sortiranje odpadkov. Zakaj je sejalni boben tako pomemben? Sejalni boben je na prvem mestu takoj za odpiralcem vreč in opravlja zelo pomembno vlogo. Z njim dosežemo, da se že na začetku postopka izloči prevelik granulat. To je zelo pomembno, saj bi lahko veliki deli v nadaljnjem postopku povzročili motnje in zamašitve. Poleg tega bi lahko pokrili tudi majhen material in tako otežili optično ali ročno sortiranje. Na tak način se veliki deli dobro in bolj čisto ročno sortirajo, ker med njimi ni več finega in srednjega granulata. Druga vloga sejalnega bobna je ločevanje vsega premajhnega granulata, finega materiala. V tej drobni frakciji se nahaja okoli 80 odstotkov organske frakcije gospodinjskih odpadkov. Ta material se preseje, da je lahko nato možna nadaljnja obdelava, na primer za kompostiranje. Zaradi tega se kasneje sekundarne surovine bolje ločijo od frakcije srednjega granulata. So čistejše, boljša je kakovost. Balistični izločevalnik? Balistični izločevalnik loči odpadke po velikosti in obliki. S temi separatorji se masni tok loči na tri frakcije: kotalni materiali, npr. plastenke, se ločijo od ploskih materialov, kot so folije in papir, drobna frakcija se preseje. S pomočjo balističnega separatorja ločimo ploščato in neodbojno frakcijo, npr. folije, tekstil, karton. Ta se zbere kot dvodimenzionalna ploščata frakcija na koncu separatorja od materiala, ki se odbije oziroma odskoči, kotali (npr. plastenke, pločevinke ipd.) in se zbere na zbiralnem traku kot 3D/kotalna frakcija. Poleg tega se material preseje. Glede na perforacijo odmetalnih plošč se lahko ločijo različne velikosti granulata. Tako se

Na področju sortiranja plastenk iz različnih umetnih mas smo vodilni na trgu. lahko deli, ki se držijo na materialih, z gibom odmetalnih plošč ločijo in nato presejejo. Ta ločitev je potrebna za nadaljnjo obdelavo materiala. Še posebej za optično sortiranje, pa tudi za ročno sortiranje. Pri optičnem sortiranju sta za dober rezultat sortiranja izjemno pomembna enakomerna porazdelitev in nepokritost materiala na traku. Ti kriteriji veljajo tudi za optimalno ročno sortiranje. Balistični separator torej omogoča optimalno razporeditev na neposredno priključene pospešitvene trakove za optične naprave za sortiranje NIR (near-infrared). Močno se zniža tudi nevarnost prekrivanja, ker je bil ploščat material ločen od kotalne frakcije. Katere sortirne linije za avtomatsko mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov lahko ponudite trgu? Skupina Stadler po meri načrtuje in izdeluje koncepte naprav in nudi tehnološki know-how. Za vsakega kupca posebej se izdela najboljša rešitev za njegov projekt – glede na vrsto odpadkov, sestavo, pretok, željene izhodne frakcije, razpoložljiva denarna sredstva itd. Stadler je do sedaj izdelal že več kot 160 linij za sortiranje. Izdelali pa smo tudi veliko število posameznih strojev, ki so po vsem svetu in že obratujejo. Ali se je v času intenzivnejšega ločevanja

Ko se je pojavila večja potreba po sejalnih bobnih in njihovem razvoju, smo potrebovali usposobljene in inovativne zaposlene, ki so se znali hitro odzvati na potrebe trga, na prostorske in logistične kapacitete. Takratni župan nam je prisluhnil in pomagal pri realizaciji nakupa zemljišča ter izgradnji potrebnih objektov. Z dobrim sodelovanjem z Občino Krško in zainteresiranim kadrom v podjetju nam je uspelo postati najboljša izbira. Pri trženju imamo proste roke, vendar deluje cela skupina Stadler kot celota in si delo, kolikor je možno, tudi delimo ter s tem družbi zmanjšujemo stroške. Ne glede na to, da smo razpršeni po vsej Evropi, delujemo kot eno podjetje.

Promocija

Zakaj Willi Stadler navaja, da je prelomnica v razvoju njihovega podjetja prav ustanovitev

Krško je bilo že od nekdaj mesto kovinarjev. Z ustanovitvijo podružnice v Krškem je skupina Stadler pridobila usposobljen kader, z raznovrstnim znanjem in sodelujočim delovnim okoljem. Iz omenjenih razlogov je celotna skupina Stadler postala bolj inovativna, kvalitetna, hitra, fleksibilna in še kaj.

Katere najsodobnejše tehnologije lahko ponudite in kakšni so najnovejši trendi pri strojih za sortiranje odpadkov?

Kakšne so vaše proizvodne zmogljivosti? Kam vas pelje razvoj? Proizvodne zmogljivosti so s pravočasnimi informacijami in pravo organizacijo skorajda neomejene. Za potrebe povečanja kapacitet in širitev programa smo že odkupili dodatna zemljišča. Razvojni načrti so sicer zelo optimistični, vendar smo vezani na globalni trg, tako da moramo delovati zelo previdno in premišljeno. Vsekakor se bomo še naprej prilagajali zahtevam trga. Kupcem ponujate tudi celovite rešitve za učinkovite sisteme ravnanja z odpadki. Kakšne? Stadler po meri načrtuje in izdeluje koncepte naprav za različne vrste odpadkov – tako za lahke embalaže, gospodinjske odpadke, mešane odpadke z gradbišč kot tudi papir oziroma kartonaže. Izdelujemo tudi sortirne naprave za komercialne

71/72

43 Sejalne bobne v celoti proizvajate v Sloveniji. Kako je prišlo do takšnega dogovora z matično nemško družbo in ali imate proste roke v trženju? Izvoz?

odpadke in pripravo nadomestnega goriva.

okolje

Da. Ker je surovin vedno manj in so vedno dražje, poleg tega nova zakonodaja zahteva vedno več napora in nove inovativne ideje na področju sortirne tehnike.

podružnice v Krškem?

Kot sem že povedal, gre za uporabo kombinacij najrazličnejših strojev: sprva ločevanje odpadkov na posamezne velikosti s sejalnimi bobni, nato z našimi balističnimi separatorji ločevanje materiala po obliki (telesa in ploščate oblike), odstranitev kovin (jeklo in ostale kovine), ločevanje po vrsti umetne mase z optičnimi ločevalnimi sistemi (npr. sistemi NIR). Na področju sortiranja plastenk iz različnih umetnih mas smo vodilni na trgu. Za to področje smo razvili lastne koncepte. Kako boste poslovno končali to leto in kateri segment vašega proizvodnega programa je trgu najbolj zanimiv? Do konca leta imamo proizvodnjo že polno zasedeno in pričakujemo zelo dober rezultat. Enako se pričakuje tudi v naslednjem letu. Če se bodo uresničili načrti z Južno Ameriko, bo naslednje leto zagotovo dobro. Kot najuspešnejši segment leta 2012 bi navedel področje naprav za sortiranje gospodinjskih odpadkov, ravno tako pa tudi posamezne stroje, kot so sejalni bobni, balistični separatorji, detektorski in pospeševalni trakovi.

september 2012

odpadkov povečalo zanimanje za opremo za ravnanje z odpadki?

Največ zanimanja je za vijačne stiskalnice Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

44 71/72

okolje

Komunalna oprema

V Sloveniji se na trgu proizvajalci komunalne opreme ne prerivajo, vse več pa je konkurence iz tujine. Celjsko podjetje EKO LINE TRADE,

Jože Ogrizek

Komunalna oprema

d. o. o., trgu ponuja predvsem

večje kovinske zabojnike, v zadnjem času pa so v trendu

vijačne stiskalnice, ki zmanjšajo volumen posameznih

odpadkov. A ne gre le za

funkcionalnost. Proizvajalci se srečujejo tudi s stalnimi

spremembami zahtev pri komunalni opremi, še posebej

pri zabojnikih. O razmerah na trgu na področju kontejnerjev

in drugih proizvodov za

ravnanje z odpadki smo govorili z lastnikom in

prokuristom celjskega podjetja

EKO LINE TRADE, d. o. o.,

september 2012

Jožetom Ogrizkom.

V podjetju EKO LINE TRADE ste najprej razvili proizvodnjo in prodajo manjših kontejnerjev, kasneje se je pokazala potreba po večjih kovinskih zabojnikih. Kaj ponujate trgu danes in kako sledite zahtevam trga?

Trg potrebuje tehnologijo za ustrezno ločevanje, zbiranje, transport in kompaktiranje odpadkov.

Naše podjetje je na trgu 15 let. Začetki so bili bolj skromni. Delali smo manjše stvari, tudi obnavljali razne kovinske kontejnerje. V glavnem smo kovinsko podjetje. Sčasoma se je program razširil in trgu smo ponudili proizvode, opremo za zbiranje, transport in zmanjševanje volumna odpadkov. To so v glavnem večji kontejnerji, razne stiskalnice, batne in hidravlične, v novejšem času vijačne stiskalnice, ki so zadnji dosežek tehnike na tem področju.

Naš trg je v glavnem slovenski, ker v Sloveniji teh proizvajalcev ni veliko. Mi smo edini proizvajalci in prodajalci teh izdelkov hkrati, z izjemo plastičnih kontejnerjev. Te kovinske izdelke projektiramo, proizvajamo in prodajamo. Izvažamo v Avstrijo, skupaj z Avstrijci tudi v Švico in na Madžarsko.

Trende na trgu moramo zasledovati, zato se udeležujemo sejmov, tudi evropskih. Posebej pomemben je sejem IFAT, ki je vsaki dve leti v Münchnu. Pomembno je, da tehnične rešitve, ki se pojavljajo v Evropi in svetu, vnašamo v svoje izdelke. To je pot k inovativnim, tehnično in tehnološko dovršenim izdelkom, s katerimi se zmanjšajo stroški zbiranja, kompaktiranja odpadkov. Trg potrebuje tehnologijo za ustrezno ločevanje, zbiranje, transport in kompaktiranje odpadkov. Te stvari so precej urejene v razvitih deželah, kot sta Nemčija in Švica. S trendi moramo biti redno seznanjeni.

Največ zanimanja je v zadnjem času za vijačne oziroma polžne stiskalnice. To je tudi zadnji dosežek, je tehnološko in tehnično izredno kvaliteten izdelek, ki stisne oziroma kompaktira odpadke ali sekundarne surovine (karton, plastiko, les) v razmerju 1 : 10. To se pravi, da se volumen zmanjša za desetkrat, kar se ekonomsko izredno pozna pri imetnikih odpadkov. Po vijačnih stiskalnicah povprašujejo predvsem večje trgovske hiše, kot so Mercator, Tuš, Spar, Lidl in Hoffer. V Sloveniji smo opremili vse trgovine Lidl in Hoffer, kar je okoli 130–140 stiskalnic.

Prodajate na slovenskem in na tujih trgih. Kolikšen delež prodaje ustvarite doma in kolikšen v tujini?

Ponudnikov komunalne opreme je vedno več. Na katere tehnološke zahteve morate biti posebej pozorni, če želite biti konkurenčni?

Za katere izdelke je največ zanimanja?

Žal je tako, da ni toliko pomembna kvaliteta, ampak najnižja cena, saj se morajo državna sredstva racionalno koristiti.

Vaši izdelki so namenjeni okoljskim dejavnostim. Koliko in na kakšen način pa je okoljska politika vpeta v delovanje vašega podjetja? Tudi sami poskušamo delovati čim bolj okoljsko. Vlagamo v okoljsko področje, pozorni smo na to, da je čim manj odpadkov, da se kovinski odpadki v proizvodnji redno odvažajo, se primerno skladiščijo, ločujejo. Poleg tega smo v zadnjem času v našem podjetju prenovili infrastrukturo, kar pomeni, da smo se priključili na plin, preuredili smo kanalizacijo, vodovod, meteorne vode. Ločeno zbiranje odpadkov sili komunalna podjetja v večje nakupe zabojnikov in kontejnerjev. Kako potekajo javni razpisi za takšne nakupe? Javni razpisi potekajo tudi na tem področju preko uradnega lista, ki ga najdemo na spletnih

Z avstrijskim partnerjem izdelujemo tudi ciklone za čiščenje dimnih plinov, kjer je dodana vrednost bistveno večja.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja v tem letu? Je trg živahen ali se kažejo velika nihanja? Rezultati so v tem letu boljši od lanskoletnih. Lansko leto smo bili pozitivni, letos upamo, da bo tudi del za akumulacijo za razširjeno produkcijo, za boljši standard zaposlenih. Večje težave so bile v zimskih mesecih, sedaj se je povpraševanje povečalo in smo kar precej zasedeni. Sicer pa je naš trg čisto sezonski. Pozimi je slabše povpraševanje, od aprila do junija so najbolj plodni meseci, v času dopustov je zopet upad povpraševanja, zadnje četrtletje pa je ponovno dosti povpraševanja. Načrti za razvoj podjetja? Podjetje, ki se ne razvija, stagnira. Naš glavni cilj je razvoj, in sicer razvoj v smislu produktivnosti, izboljšanja proizvodnih prostorov in iskanja novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo. Z avstrijskim partnerjem izdelujemo tudi ciklone za čiščenje dimnih plinov, kjer je dodana vrednost bistveno večja. To delo smo za avstrijskega partnerja že opravljali, vendar se je v začetku recesije leta 2009 sodelovanje zmanjšalo, sedaj se delež zopet povečuje. Ta izdelek je za nas zelo pomemben. In sicer gre za multiciklon, čistilno napravo, ki se uporablja za odpraševanje trdih delcev (prah, saje, pepel) v dimnih plinih, ki nastanejo pri kurjenju s trdimi gorivi (les, biomasa). Zaradi posebnega vrtinčenja v sistemu delovanja multiciklona se prašni delci ločijo iz dimnih plinov in padejo skozi dno multiciklona v zbirno posodo, ki je pod njim. Očiščeni dimni plini pa potujejo naprej skozi izhod in v dimnik. V tujini se ta sistem uporablja že dalj časa in je obvezen za vsa kurišča na trda goriva.

Nekonvencionalno o prihodnosti J. Randers: 2052: A Global Forecast for the Next Forty Years. Chelsea Green Publishing, 13. junij 2012. 416 str. Jezik: angleščina.

45 71/72

straneh. Smo eden od treh ključnih igralcev, ki se udeležujemo javnih razpisov. Bistvena je ugodna cena, zato je potrebno produktivnost postaviti na neke določene nivoje. Žal je tako, da ni toliko pomembna kvaliteta, ampak najnižja cena, saj se morajo državna sredstva racionalno koristiti. Zato se dostikrat na te javne razpise prijavljajo podjetja, ki nimajo kvalitete, da lahko konkurirajo z najnižjo ceno. To se pozna pri prijaviteljih, ki uvažajo izdelke predvsem iz vzhodnih držav, kar je slabo za Slovenijo. Na razpisih smo tudi uspešni, vendar gledamo, da lahko s svojo produktivnostjo konkuriramo tem podjetjem. Je pa težko. Upoštevan bi moral biti tudi kriterij kvalitete.

Ali vemo, kakšen bo naš planet čez štirideset let? Avtor knjige, priznani profesor klimatologije na Norveškem, je odgovore iskal pri številnih sogovornikih in zbrane objavil v knjigi. Dotika se različnih področij - od ekonomije, oskrbe z energijo, stanja naravnih virov, podnebja, hrane, do političnih delitev, oborožitev itd. Napoveduje pozitivne premike na področju gospodarjenja z viri, osredotočenje na dobro počutje ljudi in zmanjševanje pomena merjenja rasti s klasičnimi kazalniki, kot je rast prihodkov na prebivalca. Na drugi strani napoveduje upad rodnosti prebivalstva zaradi izjemno naraščajoče stopnje urbanizacije, upad produktivnosti zaradi socialnih nemirov, naraščanje revščine in migracije zaradi podnebnih sprememb. Lord Nicholas Stern iz londonske LSE je knjigo označil kot »nekonvencionalno in lucidno obrazložitev zelo verjetnih makroekonomskih premikov v naslednjih desetletjih«.

Evropska energetska politika in okolje Morata, F. in Solorio Sandoval I.: European Energy Policy. An Environmental Approach. Edward Elgar Pub., 31. julij 2012. 256 str. Jezik: angleščina. Publikacija obravnava novo evropsko energetsko politiko s poudarkom na pomembnosti okoljskega vidika. Med tem ko smo bili v zadnjih letih priča pospešenemu razvoju evropske energetske politike in ustreznih instrumentov, je bilo razumevanje tega obsežnega procesa in njegove povezanosti z okoljskimi cilji bolj površno, saj sicer v izobilju literature na to temo najdemo le redko poglobljeno analizo različnih aspektov te politike. Knjiga predstavlja poglobljen vpogled za bralce, ki jih zanimajo vprašanja evropske integracije, politične znanosti, mednarodnih odnosov in okoljskih znanosti. Kompleksen odnos med okoljsko zmogljivostjo EU in evropizacijo okoljskih politik je v knjigi razdelan s kombinacijo različnih analitičnih pristopov.

september 2012

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tako evropske direktive kot slovenske uredbe oziroma predpise. Komunalna podjetja in tudi druga industrijska podjetja morajo v skladu z evropskimi direktivami ločevati na izvoru in posredno zmanjševati količine odpadkov na deponijah. Vso tehniko je potrebno prilagoditi temu. Se pravi ločevanju na izvoru, zagotavljanju ustreznih kontejnerjev za zbiranje raznih vrst odpadkov, stiskanju odpadkov, s tem pa omogočiti zmanjševanje stroškov transporta. Poleg tega je pomembno spremljati tehnične in tehnološke rešitve v Evropi in svetu. Trenutno se ukvarjamo predvsem z izdelavo raznih kontejnerjev, stiskalnic za stiskanje odpadkov. Z naprednimi elektronskimi in hidravličnimi krmilnimi sistemi dosegamo dobro kakovost izdelkov. Poleg tega skrbimo, da so izdelki redno servisirani. Servise izvajajo naši serviserji, ki izdelek poznajo ter ga kakovostno in pravočasno servisirajo. Za vijačne stiskalnice dele delno uvažamo, delno je to naš lasten proizvod. V Sloveniji smo prodali že okoli 180 vijačnih in 150 hidravličnih stiskalnic. Stiskalnice je treba redno vzdrževati in servisirati vsaj enkrat letno. Servis je potreben na približno 500 delovnih ur stiskalnice. Imamo poseben računalniški program, preko katerega vodimo število ur, ki jih naredi posamezni stroj. Ob določenem številu ur stroj s signalom opozori, da je potreben servis. To je na približno 80 odstotkih. Če servis ni opravljen, se stroj avtomatsko zaustavi. Na ta način imetnika stiskalnice nekako prisilimo, da se servis izvrši pravočasno.

okolje

Knjižne novosti

Do izdelkov, ki (ni)so energetsko učinkoviti dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

46 71/72

okolje

Direktiva o ekodizajnu v praksi

Kako izboljšati okoljsko učinkovitost izdelka v njegovem življenjskem ciklusu? Osnovo za odgovor je na ravni EU dala t. i. direktiva o ekodizajnu iz

Direktiva o ekodizajnu v praksi

leta 2005, ki je bila prenovljena v letu 2009. Nova »Direktiva 2009/125/ES o vzpostavitvi

okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo

izdelkov, povezanih z energijo«

razširja področje uporabe, in sicer iz proizvodov, ki rabijo

energijo (EuP), na proizvode,

ki med uporabo vplivajo na

porabo energije, in druge, z

energijo povezane proizvode

(ErP). S primerno zasnovo teh

proizvodov lahko med njihovo

uporabo bistveno prispevamo

k prihranku energije. V razvojni fazi proizvoda se namreč

opredeli okrog 80 % vseh

vplivov na okolje. Vprašanje

september 2012

je aktualno – kaj se dogaja

z direktivo in kako je z njeno

implementacijo v praksi?

amen direktive je jasen – zmanjšati skupni vpliv proizvodov na okolje, vključno s porabo virov in emisijami onesnaževal, in sicer z osredotočenjem na načela trajnostnega razvoja v celotnem življenjskem ciklusu proizvoda. Dodatno področje uporabe direktive je zagotoviti prost pretok proizvodov na notranjem evropskem trgu. Direktiva iz leta 2009 se je v primerjavi z direktivo iz leta 2005 razširila. Nanaša se na: • proizvode, ki uporabljajo energijo (energy using products – EuP): proizvodi, ki uporabljajo, proizvajajo, prenašajo ali merijo energijo (elektrika, plin, druga fosilna goriva), kamor štejemo med ostalim proizvode za široko potrošnjo, kot so grelniki vode, računalniki, televizorji, pralni stroji, žarnice; in industrijske proizvode, kot so transformatorji, industrijski ventilatorji, industrijske peči (vključeno že v direktivi iz leta 2005).

• ostale proizvode, povezane z energijo (other energy-related products – ErP): proizvodi, za katere ni nujno, da so porabniki energije, imajo pa posreden ali neposreden vpliv na njeno rabo – okna, izolacijski materiali, pipe, tuši.

irektiva nalaga ugotavljanje pomembnih okoljskih vidikov ob naslednjih fazah življenjskega ciklusa izdelka: izbira in uporaba surovin, proizvodnja, embalaža, transport in distribucija, montaža in vzdrževanje, uporaba in izrabljenost, to je stanje izdelka,

ko je dosegel konec prve uporabe do njegove dokončne odstranitve.

a vsako fazo se morajo oceniti naslednji okoljski vidiki, v kolikor so pomembni:

• predvidena poraba materialov, energije in drugih virov, na primer sladke vode; • predvidene emisije v zrak, vodo ali tla; • predvideno onesnaževanje s fizikalnimi učinki, na primer hrupom, vibracijami, sevanjem, elektromagnetnimi polji; • pričakovano nastajanje odpadnih snovi in • možnosti za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo materialov in/ali energije, upoštevajoč Direktivo 2002/96/ES.

lovenija je letos reagirala. Sprejela je Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (UL 50/2012). Slednji se nanaša na vse proizvode (ErP), ki med uporabo vplivajo na porabo energije in so dani na trg ali v uporabo, vključno z deli, namenjenimi vgradnji v proizvode, ki so dani na trg ali v uporabo kot posamezni deli, namenjeni končnim uporabnikom, in za katere se lahko naredi samostojna ocena okoljske učinkovitosti. Sočasno z objavo pravilnika se je, skladno z opozorili iz Bruslja, razveljavila stara uredba, ki se je nanašala EuP, v izogib neregulaciji tega področja in zaradi uskladitve nacionalne zakonodaje z evropskimi smernicami.

1 Podatek o porabljeni energiji v EU se nanaša na leto 2009.

71/72

47 T

obias Biermann iz Evropske komisije pojasnjuje: »Generalni direktorat EK (DG Enterprise and Industry) je naročil evalvacijsko študijo učinkov direktive. Končno poročilo z izsledki raziskav, objavljeno v aprilu 2012, in ostale aktivnosti so objavljene na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/ enterprise/policies/sustainable-business/ ecodesign/review/index_en.htm. Naš preliminarni interni zaključek je, da je direktiva generalno gledano dosegla glavne cilje. Analiza je pokazala, da smo s tem instrumentom dosegli pomemben premik k večanju energetske učinkovitosti vseh proizvodov, ki spadajo pod direktivo. Res pa je, da je v letu 2012 še prezgodaj za revizijo ali razširitev direktive. Zato smo predlagali, da se nekateri vidiki direktive ponovno ocenijo v napovedanem pregledu Direktive o energetskem označevanju (Energy Labelling Directive) v letu 2014, saj se nekateri ukrepi obeh omenjenih direktiv aplicirajo na iste proizvode in oba instrumenta tako dosegata kombinirane učinke.«

Ali sam proizvod porablja energijo?

Ali je proizvod povezan z energijo?

Neposredni ErP (bivši EuP)

Posredni ErP

Obseg veljavne Direktive 2009/125/EC

Izven obsega Direktive

okolje

skladu s členom 21 direktive o ekodizajnu je EK naročila pregled učinkovitosti te direktive in njenih izvedbenih ukrepov. Izvedbeni ukrepi (v nadaljevanju IU) so obvezne zahteve v obliki uredb, ki začnejo veljati brez naknadnega prenosa v nacionalno zakonodajo. Do sedaj sprejeti IU se nanašajo na zahteve za okoljsko primerno zasnovo za: porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti; porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo; neusmerjena svetila v gospodinjstvu in njihovo UV-sevanje; za fluorescenčne sijalke brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk; enostavne TV-komunikatorje; elektromotorje; samostojne obtočne črpalke in obtočne črpalke, namenjene vgradnji v izdelke; televizorje; gospodinjske hladilne aparate. Ocenjuje se, da bi naj implementacija teh IU doprinesla k prihranku energije v vrednosti 366 TWh na letni ravni, kar znaša 12 % rabe energije v EU1 (EK, 2012).

Obseg razveljavljene Direktive 2005/32/EC

Shema 1: Razširitev obsega direktive o ekodizajnu v letu 2009 v primerjavi z direktivo iz leta 2005 (VHK, 2011)

Brez ocene LCA ne bo šlo

ekodizajnu je ocena življenjskega kroga (LCA) in sistem stalnega izboljševanja okoljske učinkovitosti izdelka, k čemur zavezujejo podjetja direktiva in IU.«

Kakšna je vaša ocena poznavanja direktive med slovenskimi podjetji?

ako je z učinki direktive v slovenskih podjetjih, pojasnjuje na primeru panoge elektronske in elektroindustrije (EEI) Janez Renko, direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS: »Področje direktive o ekodizajnu je z vidika podjetij precej zahtevno, saj vnaša nove odnose v dobaviteljskih verigah, kjer deluje znaten del slovenske elektronske in elektroindustrije. V Zbornici EEI se s tem področjem ukvarjamo že dalj časa, predvsem z vidika podpore podjetjem pri pri-

Izbira in uporaba surovin, proizvodnja, embalaža, transport in distribucija, montaža in vzdrževanje, uporaba in izrabljenost, to je stanje izdelka, ko je dosegel konec prve uporabe do njegove dokončne odstranitve. pravi na izvajanje določb izvedbenih ukrepov. S širitvijo direktive iz leta 2009 na izdelke, ki z energijo niso povezani, po naših informacijah še nekaj časa – vsaj do predvidene redne revizije direktive – ne bo nič. Tako ErP kot EuP pa konkretne zahteve za skupine izdelkov prepuščajo urejanju v t. i. izvedbenih ukrepih – IU, ki jih v obliki uredb sprejmejo na ravni EU in veljajo neposredno za vse države članice enako. IU nastajajo postopoma po predvidenem (sorazmerno zahtevnem) postopku s časovnim zamikom za izdelčne skupine, prav tako se ti ukrepi uveljavljajo postopoma. Pomemben vidik predstavljata CE označevanje izdelka po zahtevah te direktive in IU, ki se na konkreten izdelek nanaša, s tem je povezano dokumentiranje postopka in procesa načrtovanja, izbora materialov ipd. Pomemben element pristopa k

»Večina izvoznikov zahtevo pozna in komunicira v zvezi s tem s svojimi kupci, tj. podjetji v verigi. Kot že rečeno, se zaradi postopnega sprejemanja in uveljavljanja IU to kaže kot proces v različnih fazah glede na konkretni izdelek, ki ga podjetje proizvaja. Ti učinki so večplastni – novi pristopi v načrtovanju, selekcija materialov, sistem izboljšav okoljske učinkovitosti izdelkov, tesnejša povezava in več sodelovanja v verigi (pretok podatkov, opisna dokumentacija). Brez tega določenih izdelkov, ki so predmet IU, ne bo več možno tržiti.« V kolikšni meri podjetja že uporabljajo različne pristope k okolju prijaznemu oblikovanju izdelkov? »Razmeroma veliko to uporabljajo podjetja, ki so del verig (npr. komponente za belo tehniko, razsvetljava). Če za njihovo konkretno področje še ni sprejetih IU, še ne hitijo; se pa vse bolj zavedajo prednosti, če pridejo z »zelenim izdelkom« – kar izdelek po kriteriju ekodizajna in LCA-pristopu je – na dobaviteljski trg pred konkurenco in si s tem zagotovijo posel.« Katere so prednosti in slabosti delovanja v skladu z direktivo? »Odgovorov je več. O ovirah in prednostih je težko govoriti. Osnovni pogoj je zavedanje prednosti načrtovanja in dokumentiranja zadev. Vse mora v skupno dokumentacijo končnega izdelka, ki gre na trg, zato da take izdelke končni proizvajalec lahko opremi z znakom CE. Ne nazadnje, pa je to nastavek za precej izboljšav okoljske učinkovitosti izdelka, katere ključni element je (vsaj za izdelke EEI), energetska učinkovitost. Tudi v Sloveniji beležimo nekaj primerov dobrih praks, poimensko ne bi navajal podjetij, so pa to zlasti podjetja, ki proizvajajo električne motorje za različne namene (ventilatorji, bela tehnika ipd.).

september 2012

Učinkovitost direktive in vpliv na poslovanje podjetij

48 71/72

okolje

Dodal bi še, da se pojavljajo nove pobude, povezane s prizadevanji za reguliranje in stimuliranje učinkovitejše in gospodarnejše rabe naravnih virov, ter zahteve po uvedbi novih kategorij za izdelke: reciklabilnost, ponovna uporaba (reusability), popravljivost (reparability) itn. Vendar ta proces terja zlasti z vidika naše industrije, ki že sama po sebi v veliki meri okoljsko inovira, tehten premislek, ker zadeve niso enoznačne. Ekonomski in okoljski vidiki so večplastni in včasih tudi nasprotujoči znotraj sebe – recimo končni okoljski učinek nekega ukrepa ali zahteve. Npr., ponekod še ni vzpostavljen trg t. i. sekundarnih surovin, v nekaterih primerih bi bil le-ta komajda smiseln zaradi količin surovine in zahtev njene predelave, morda tudi tehnološko nesmiseln.«

in elektronske opreme, zagotavljanje navodil za uporabo v slovenskem jeziku in garancijski list: vsebino garancijske izjave, seznam pooblaščenih servisov in garancijski rok. Poseben poudarek je bil dan izvajanju izvedbenih ukrepov, nanašajočih se na okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo.

času nadzora je bilo pregledanih 58 pravnih subjektov. Skupno je bilo pregledanih 170 proizvodov, od tega 88 TV-sprejemnikov in 82 TV-komunikatorjev. Administrativne neskladnosti s predpisi so bile ugotovljene pri 30 proizvodih, kar pomeni 17,7 % vseh pregledanih proizvodov. Nepravilnosti zaradi neustreznih ali pomanjkljivih ES-izjav o skladnosti so bile ugotovljene pri 12 proizvodih (7 %), pomanjkljivosti ali nepopolnosti garancijskih izjav so bile ugotovljene pri 3 proizvodih (1,7 %), pomanjkljivosti ali nepopolnosti navodil za uporabo so bile ugotovljene pri 17 proizvodih (10 %), en proizvod pa je imel premajhno oznako skladnosti CE (0,6 %).

Tržni inšpektorat je nadziral televizijske Z sprejemnike

adzor nad izvajanjem direktive izvaja Tržni inšpektorat RS. Kakšne so ugotovitve o izvajanju predpisov, izdanih na podlagi direktive o ekodizajnu, pojasnjuje tržni inšpektor, Marjan Oven:

»T

ržni inšpektorat RS je že v zadnjih dveh letih izvajal administrativni nadzor nad izvajanjem posameznih zahtev predpisov, izdanih na podlagi direktive o ekodizajnu. Tako je v letu 2010 izvedel administrativni nadzor enostavnih TV-komunikatorjev in TV-sprejemnikov v maloprodaji, pri distributerjih, dobaviteljih in uvoznikih, za katere sta bili na nivoju EU sprejeti Uredbi 107/2009 in 642/2009, ki se neposredno uporabljata v vseh državah članicah. Pri izvajanju nadzora so tržni inšpektorji preverjali: navajanje podatkov za identifikacijo izdelka, nameščanje, pravilnost oblike in velikosti oznake CE na izdelku, embalaži in v spremni dokumentaciji, izjavo ES o skladnosti, izvedbeni ukrep, na podlagi katerega je bil izdelek dan na trg, nameščanje oznake za ločeno zbiranje odpadne električne

aradi ugotovljenih administrativnih neskladnosti so izdali eno upravno odločbo omejitve prometa do odprave nepravilnosti, eno upravno odločbo o prepovedi prometa, izrekli 14 opozoril ZIN ter izdali 1 plačilni nalog, 1 opomin in 9 opozoril ZP-1.

letu 2011 je Tržni inšpektorat RS izvedel administrativni nadzor zunanjih napajalnikov v maloprodaji, pri distributerjih, dobaviteljih in uvoznikih, za katere je bila na nivoju EU sprejeta Uredba 278/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Pri izvajanju nadzora zunanjih napajalnikov so tržni inšpektorji preverjali izvedbeni ukrep, na podlagi katerega je bil izdelek dan na trg. V času nadzora je bilo pregledanih 59 pravnih subjektov. Skupno je bilo pregledanih 151 proizvodov, od tega 46 zunanjih napajalnikov, za katere je proizvajalec navajal v ES-izjavi o skladnosti izvedbeni ukrep po Uredbi 278/2009, pri tem pa je bila le-ta ustrezna pri 38 pregledanih proizvodih.

september 2012

Standard ISO 14006:2012 – smernice za načrtovanje proizvodov Mednarodni standard ISO 14006:2011 zagotavlja smernice za pomoč organizacijam pri vzpostavljanju, dokumentiranju, implementiranju, ohranjanju in nenehnem izboljševanju upravljanja okoljskega načrtovanja proizvodov kot dela širšega upravljanja z okoljem (ang. environmental management system – EMS). Namenjen je predvsem tistim organizacijam, ki so uvedle sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001,

je pa lahko v pomoč pri vključevanju okoljskega načrtovanja proizvodov tudi v drugih sistemih ravnanja. Smernice so primerne za organizacije vseh velikosti in dejavnosti, standard pa se uporablja za tiste okoljske vidike v zvezi s proizvodi, ki jih organizacija lahko nadzoruje in na katere lahko vpliva. Sicer pa sam standard ne vzpostavlja posebnih meril učinka ravnanja z okoljem in ni namenjen certificiranju.

ržni inšpektorat je v letošnjem letu načrtoval poleg administrativnega nadzora tudi tehnično preverjanje skladnosti nekaterih izdelkov na trgu, izvedba pa je žal odvisna od višine finančnih sredstev, ki mu bodo dodeljena v ta namen.

a podlagi nadzorov ugotavljamo, da je poznavanje predpisov s področja direktive o ekodizajnu med slovenskimi podjetji zelo različna. Nekatera podjetja to področje zelo dobro poznajo in se sproti prilagajajo, mnogim, zlasti manjšim družbam, pa sledenje predpisom s tega področja predstavlja velik problem. Prilagajanje izdelkov novim zahtevam s področja energijske učinkovitosti zahteva dodatno vlaganje v razvoj, kar pa je verjetno največja težava za večino slovenskih podjetij na tem področju.

ržni inšpektorat skuša družbam tudi strokovno pomagati in jih izobraževati, zato pozdravljamo tudi vaš prispevek k informiranju družb na tem področju.«

Javni razpis za spodbujanje ekodizajna

atalija Medica, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Evropska komisija bo septembra objavila javni razpis na temo spodbujanja ekodizajna v podjetjih. Razpis bo odprt za člane mreže Enterprise Europe Network, to je evropska mreža za podporo podjetjem. Del te mreže je tudi slovenski konzorcij (www.een.si), trudimo pa se, da bi se tudi ta konzorcij ali del njega prijavil na javni razpis, saj bi le tako slovenska podjetja lahko prišla do znanj in spodbud na področju ekodizajna. Razpis v višini 4,5 mio evrov bo odprt samo za mrežo Enterprise Europe Network, sredstva so rezervirana v delovnem programu CIP za 2012. Posamezni projekt naj bi trajal 21 mesecev, s sofinanciranjem v višini kar do 80 %. Cilj javnega razpisa je širjenje dobrih praks in orodij za spodbujanje ekodizajna v MSP, s poudarkom na usposabljanju in svetovanju MSP na temo ekodizajn.«

Viri Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktober 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo. EK, 2012. Ecodesign your future. How ecodesign can help the environment by making products smarter. http:// ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/ ecodesign/files/brochure_ecodesign_en.pdf Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (UL 50/2012). VHK, 2011. Study on Amended Working Plan under the Ecodesign Directive (remaining energy-using products and new energy-related products). Naročnik poročila: Evropska Komisija (DG ENTR). 84 str.

foto: arhiv podjetja

Trajnostni razvoj v živilskem podjetju

Štajersko-prekmursko bučno olje v registru EU

49 okolje

71/72

Trajnostni razvoj v živilskem podjetju

Tovarna olja Gea, d. d., iz

Slovenske Bistrice je podjetje, ki kljub kriznim časom posluje relativno dobro. Na prodajnih policah ponuja široko paleto

svojih proizvodov. Podjetje ima

predstavnica vodstva za

standarde, pojasnjuje, zakaj so za živilsko branžo in za

edino slovensko oljarno

nujne usmeritve v trajnostni

razvoj. Težnja k razvoju novih

proizvodov, investicije v

posodobitev laboratorijske

opreme in linij, prenovi stavb

in aktivno razmišljanje o

celovitem trajnostnem razvoju

podjetja je pristop, ki daje

rezultate, kar dokazuje njihov primer.

Tehnološke posodobitve, ki uvajajo okolju prijaznejše postopke, so v živilskem podjetju neizogibne. Zahteva jih tudi zakonodaja. Res je. Naše podjetje proizvaja in polni rafinirana, nerafinirana in hladno stiskana olja. V programu imamo tudi proizvodnjo delikatesnega programa (majoneze, tatarske omake in francoska solata) in ocvrto čebulo, skratka, živila, ki jih potrebuje vsaka kuhinja. Zato je tehnološke posodobitve, ki izboljšujejo vplive na okolje, naše podjetje pričelo uvajati že v devetdesetih letih, ko smo zgradili lastno čistilno napravo (ČN). Deluje na postopku fizikalno kemičnega čiščenja. V letu 2006 smo zaključili s prenovo ČN in se z odpadnimi vodami navezali na kolektor biološke ČN občine Slovenska Bistrica. Na čistilno napravo se izteka vsa odpadna voda iz rafinerije, in sicer ločeno po sistemih za kislo in bazično vodo. Prav tako ima vsa odpadna voda iz obratov, ki nastaja pri čiščenju, pranju strojev in izpiranju, preliv v čistilno napravo. Na ČN se odpadna voda vodi preko lovilcev maščob, kjer se olje že loči

Poudarim naj, da so se bistveno zmanjšale odpadne vode na ČN, ko smo ukinili polnjenje olja v povratno stekleno embalažo v letu 2006 (po podatkih na enoto proizvoda za cca 67 odstotkov). na površini. Zaporedno so vezani štirje maščobolovilci. Sledi zbiranje v egalizacijskem bazenu, kjer se odpadne vode pomešajo in maščobe ponovno splavajo na površino ter se v nadaljnjem postopku izločijo kot oljne frakcije. Nato sledi še postopek kemičnega čiščenja odpadnih voda, pri čemer se vodi doda tudi polielektrolit, ki veže nastale micele do flokul. Te se v usedalniku usedajo na dno v obliki mulja, očiščena voda pa odteče skozi preliv. Voda iz koncentriranja mulja se ponovno

september 2012

tržni delež. Estera Pristovnik,

Estera Pristovnik

na domačem trgu večinski

50 71/72

okolje

ne spreGLeJte!

Okoljski učbeniki in publikacije Okoljski učbeniki Gospodarjenje z odpadnimi vodami (2012) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan cena: 19,70 EUR Varstvo okolja (2010) avtorica: dr. Jana Sterže cena: 19,20 EUR Okoljevarstvena zakonodaja (2010) avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič cena: 19 EUR Poštnina ni vključena v ceno.

vrača v postopek čiščenja. Iztok iz ČN je vezan na občinsko ČN, kjer se ta voda še dodatno obdela pred vtokom v vodotok Bistrica. Toda odpadne izkoristite?

oljne

frakcije

najbrž

Vse izločene oljne frakcije (iz ČN, odpadna olja, ki nastajajo v procesih, olja s pretečenim rokom trajanja) uporabljamo kot sekundarno surovino, za kuhanje maščobne kisline. Ta kislina je stranski produkt za nadaljnjo uporabo zlasti v kemijski industriji. Odpadnih olj, ki nastajajo pri naših kupcih v gastro segmentu, pa ne jemljemo nazaj že kar nekaj let, odkar je zakonodajno to drugače urejeno. Brez monitoringov ne morete spremljati in analizirati, kaj se dogaja v okolju. Glede na zakonske zahteve in okoljske vidike, ki vplivajo na okolje, izvajamo več monitoringov. Mislim na redno spremljanje emisij snovi v zrak (kotlovnica, rafinerija, oljarna, pražena čebula), hrupa v naravnem okolju, na redne monitoringe odpadnih voda iz ČN in tudi na to, kaj se dogaja z odpadki. Gre za mulj iz čistilne naprave, filtracijski dodatek in belilno zemljo, ki nastajata pri rafinaciji olj. Monitoringe izvajajo pooblaščeni izvajalci. Pooblaščenci za varstvo okolja v podjetjih opozarjajo na več različnih težav pri implementaciji zakonskih zahtev. Je pri vas enako?

Strokovne publikacije Upravljanje voda v Sloveniji (2011) Odpadki v Sloveniji (2010) Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009) IPPC v Sloveniji (2008) Cena posameznega izvoda: 16 EUR + ddv V pripravi*: Zrak v Sloveniji (2012) *Za promocijsko sodelovanje nas kontaktirajte.

Ne, nimamo nekih posebno slabih izkušenj. Na podlagi Zakona o varovanju okolja smo v lanskem letu pridobili tudi OVD za obratovanje ČN in s tem dovoljenje za odvajanje mešanice industrijske in komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, ki se zaključi s komunalno ČN občine Slovenska Bistrica. Letos sta bili že dve spremembi oziroma dopolnitvi ZVO-1. V Ur. l. št. 57/ 2012 je bistvena sprememba ZVO-1E, ki v 82. členu spreminja veljavnost OVD s petih na deset let. To je pozitivna sprememba, ki bo prispevala k zmanjšanju administrativnih ovir za pridobitev OVD, čeprav menim, da je ZVO že potreben celotne revizije oziroma nove izdaje. Razvoj GEE temelji na zahtevah visoke kakovosti, pripravi zdrave hrane in ekološki neoporečnosti proizvodnje. Kako jo dosegate?

Promocija

september 2012

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Ekološka neoporečnost proizvodnje temelji na prepoznavanju in nadzorovanju tistih procesov, ki lahko negativno vplivajo na okolje in človeka. To pomeni, da redno nadzorujemo in obvladujemo odpadne vode, emisije na delovnih mestih in v okolico, optimalno rabo energentov in naravnih virov ter nastajanje odpadkov, kot so nadzor nad porabo vode pri čiščenju, poraba energije, ločeno zbiranje odpadkov, optimalna razsvetljava, čim krajše transportne poti. Konkretno, kateri so trendi rabe energentov na enoto proizvoda?

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Porabo energentov spremljamo na mesečnem

nivoju, na enoto proizvoda. Spremljamo porabo zemeljskega plina, elektrike in vode. Energente spremljamo preko sistema za nadzor energetskih parametrov, tako da je delovanje lahko nenehno nadzorovano. V letu 2011 smo porabili sveže vode za cca 6,8 odstotka manj od zastavljenega normativnega cilja (znižanje porabe sveže vode za 5

Geografsko označbo lahko pridobi le vsak certificiran predelovalec bučnega olja, ki uporablja surovino z določenega geografskega območja.

odstotkov na enoto proizvoda), prav tako smo dosegli normativni cilj pri porabi plina. Sprotno spremljanje porabe energentov in ugotavljanje vzrokov večje oz. manjše porabe daje dolgoročne rezultate in možnosti optimiranja proizvodnih procesov. Dolgoročne investicije v našo infrastrukturo so usmerjene v večanje energetske učinkovitosti (npr. prenova streh, predvidena menjava oken …). Kako imate urejeno ravnanje z odpadki? Za zagotovitev varnosti hrane je zelo pomembno primerno ravnanje z odpadki. Ustrezen in nadzorovan način ravnanja z odpadki je eden temeljnih dejavnikov dobre higienske prakse (DHP) in je tudi sestavni del notranjega nadzora. Z ločenim zbiranjem odpadkov je naše podjetje pričelo že leta 2002. Količine odpadkov spremljamo mesečno, na enoto proizvodnje. Ločimo jih na odpadke, ki se reciklirajo (papir, plastična embalaža, folija, steklo, odpadni les …), odpadke, za katere se plačuje odvoz, deponija in taksa (komunalni odpadki, absorbenti – stranski produkti pri rafinaciji olja, mulj iz ČN), ter nevarne odpadke (odpadne kemikalije, topila, čistilne krpe, premazi, črnila, tonerji, odpadna mazalna olja).

Porabo energentov spremljamo na mesečnem nivoju, na enoto proizvoda. Z odpadki ravnamo v skladu z Načrtom gospodarjenja z odpadki in Katastrom ločenega zbiranja odpadkov, v katerem so vrisani posamezni zbiralniki, kontejnerji in preše za stiskanje kartona in raztezne folije. Za vsak proces oziroma obrat je točno določeno, kako se odpadki zbirajo, zmanjšujejo in reciklirajo. O ločenem zbiranju odpadkov so seznanjeni vsi zaposleni in pogodbeniki. V skladu z zakonodajo in s ciljem izboljšanja sistema pa iščemo

Za kakovost vaše proizvodnje je zelo pomembno, kaj vam ponudijo dobavitelji. Kako jih preverjate? Dobavitelje razvrstimo glede na izbrane kriterije v tri kategorije. Med pomembnimi kriteriji za ocenjevanje je pridobitev certifikatov ISO 14 001, ISO 9001 in IFS. Na primer, kako nadzirate dobavitelje surovega olja? Surova olja nabavljamo preko zanesljivih dobaviteljev, ki nam dobavljajo olja v skladu z našimi internimi prevzemnimi predpisi, postopek rafinacije pa izvajamo v naši lastni rafineriji. Zraven pomembnih kemijskih parametrov morajo olja ustrezati tudi vsem zakonskim zahtevam glede vsebnosti pesticidov in ne smejo vsebovati gensko spremenjenih organizmov. V Sloveniji pridelovalcev surovih olj ni, zato se moramo obrniti za dobavo na tuje trge oziroma trge EU. Tržite tudi olja, ki izhajajo iz ekološke ali integrirane pridelave? Kako je z zaščito geografskega porekla vaših olj? Izdelkov z oznako ekološki in integrirani ne tržimo. Pred leti smo dali na trg GEA bio bučno olje, ampak smo bili s ponudbo še prehitri, saj naš trg še ni bil zrel za tovrstne izdelke, zato se izdelek ni prijel.

Vsekakor je delež prodanih olj v PET-embalaži bistveno večji v primerjavi s prodajo olj v stekleni nepovratni embalaži, ki so višjega kakovostnega in cenovnega razreda.

V skladu s Pravilnikom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov in živil pa smo v letu 2003 pridobili znak »geografska označba« za Štajersko-prekmursko bučno olje, ki ga lahko tržimo na naši nacionalni ravni. Geografsko označbo lahko pridobi le vsak certificiran predelovalec bučnega olja, ki uporablja surovino z določenega geografskega območja, v našem primeru s štajersko-prekmurskega območja. Za trženje geografske označbe na ravni EU smo dali vlogo že leta 2004, vendar so nam vlogo zavrnili zaradi ugovora Avstrije, da izvor surovin in način proizvodnje ni ne specifičen in ne tradicionalen za to območje. Ob dodatni obrazložitvi in dokazih o izvoru surovine in načinu

Olje ste pred leti polnili v povratno stekleno embalažo, danes ga polnite v PETembalažo? Zakaj ste se odločili za ukinitev povratne steklene embalaže in preusmeritev v nepovratno? Da, v PET-embalaži tržimo v večini jedilna rafinirana rastlinska olja blagovnih znamk Zvezda, Cekin in Sončni cvet. To so olja, namenjena široki potrošnji oziroma gospodinjstvu. S temi olji v Sloveniji pokrivamo skoraj polovico trga. Olja, polnjena v povratno steklo, smo ukinili v letu 2006 ravno zaradi trenda potrošnikov v smeri primernosti PET-embalaže in manjšega obremenjevanja okolja. Izkazalo se je tudi, da ni ekonomske upravičenosti vlaganja v linijo povratnega stekla glede na količino prodaje, saj bi morali zamenjati vso embalažo, ki je bila že dotrajana, in vložiti tudi v novo polnilno linijo, zato smo raje vlaganja preusmerili v polnilno linijo nepovratnega stekla. Olja BZ GEA so polnjena v nepovratno temno stekleno embalažo (1 l, 0,5 l in 0,25 l) in so olja višjega kakovostnega razreda. To so jedilna hladno stiskana olja (sončnično, konopljino, sezamovo …) in jedilna nerafinirana olja (predvsem bučna, solatna, orehovo olje …). V večini so kupci GEA olj tisti, ki se zavedajo pomembnosti uživanja kvalitetnih maščob v prehrani, glede na tržne raziskave pa so to naši zvesti kupci, ki zaupajo kvaliteti te blagovne znamke. Vsekakor je delež prodanih olj v PET-embalaži bistveno večji v primerjavi s prodajo olj v stekleni nepovratni embalaži, ki so višjega kakovostnega in cenovnega razreda. Kakšne pa so izkušnje s prehodom na PETembalažo znotraj podjetja, kakšne prilagoditve so bile potrebne in kakšni so učinki? V letu 2010 smo kupili novo linijo za polnjenje olja v PET-embalažo, s pihalko za pihanje plastenk, ki ima tudi večjo kapaciteto polnjenja. Prednost je tudi v tem, da je proces polnitve kontinuiran od pihanja plastenk do paletiranja in imamo tako lažji nadzor nad celotnim procesom. Poudarim naj, da so se bistveno zmanjšale odpadne vode na ČN, ko smo ukinili polnjenje olja v povratno stekleno embalažo v letu 2006 (po podatkih na enoto proizvoda za cca 67 odstotkov). Za pranje se je uporabljala koncentrirana lužna raztopina, ki je močno obremenjevala ČN. Kupci so se tako preusmerili na olja v PET-embalaži, nekateri pa tudi v višji kakovostni razred olj, ki jih polnimo pod blagovno znamko GEA.

Velik posel je dobil Strabag Nadgradnjo centra za ravnanje z odpadki na Barju v Ljubljani bo vendarle izvajal avstrijski Strabag. Ljubljanska Snaga je namreč po razveljavljenem razpisu za nadgradnjo centra za ravnanje z odpadki na Barju, še enkrat pregledala ponudbe. Ugotovila je, da so bile v skladu z zahtevami. Po dodatnem krogu poganjanj je Snaga za izvajalca izbrala Strabag. Odločitev je že pravnomočna. Kakor je znano, je junija Državna revizijska komisija razveljavila prejšnjo odločitev o oddaji javnega naročila Strabagu. Snaga je izpeljala dodatni krog pogajanj in ponovno navedla tudi zagotovljeni znesek v skupni višini 112,00 milijona evrov.

51 71/72

proizvodnje smo končno v mesecu juliju 2012 dobili potrditev Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla v Bruslju o vpisu v register EU. Tako čakamo na uredbo in registracijo, približno v mesecu septembru, ki nam bo dovoljevala trženje tudi na nivoju EU, s tem pa bomo zadovoljili kar nekaj naših pomembnih kupcev iz tujine.

Odpiranje ponudb, na katerem so bili prisotni predstavnik Strabaga, Gorenja in družbe Riko, je potekalo 7. avgusta. Snaga je kot najugodnejšega izvajalca ponovno izbrala Strabag, ki je ponudil investicijsko vrednost v višini 112,22 milijona evrov in stroške obratovanja v višini 65,36 evra na tono. Začetek poskusnega obratovanja centra je predviden za maj 2015, začetek rednega obratovanja pa za september 2016. V Snagi tudi menijo, da še ni ogrožena možnost črpanja 77,5 milijona evrov sredstev EU za projekt, saj bi bilo črpanje sredstev ogroženo, če projekt ne bi bil zaključen do konca leta 2015.

Slovenski oskar za ptičjo krmilnico Birdfreeder Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so podelili priznanja na osnovi natečaja za 34. Slovenski oskar za embalažo. Med nominiranimi modeli embalaže (Goldhoney, Dana plastenka, Birdfreeder, MU vita napitki in namazi, Freddo – zamrznjena zelenjava in sadje) je strokovna žirija v sestavi Jani Bavčer (predsednik), Vladimir Pezdirc in dr. Gregor Radonjič, za najboljšega razglasila model Birdfreeder, avtorja Mihe Klinarja in prijavitelja Gigodesign d.o.o. V žiriji so se pri ocenjevanju posvetili celotnemu vtisu, prepoznavnosti znamke, inovativnosti in reciklabilnosti. Bo besedah predsednika žirije Janija Bavčerja nagrajeni izdelek odlikuje skladnost z izdelkom, to je zložljivo ptičjo krmilnico. Tako je embalaža integralni del samega izdelka, saj upošteva njegove značilnosti in način distribucije – pošiljanje po pošti. Embalaža iz lepljene valovite lepenke je zasnovana tako, da se lahko izdelek po pošti pošlje brez dodatnega zavijanja. Lepenka je lepljenja z lepilom na vodni osnovi, brez organskih topil. Potiskane površine so minimalne. Embalažo se lahko v celoti reciklira ali sežge. Odpiranje je enostavno in izvedljivo brez uporabe pripomočkov. Poleg tega je embalaža likovno čista in estetska, kar ji daje prepoznavnost.

september 2012

tudi nove možnosti odstranjevanja odpadkov, zato smo v letošnjem letu sodelovali v mednarodnem projektu GREEN (Greening business through Enterprise Europe Network), ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, partnerica pri tem projektu.

okolje

Kratko, zanimivo

Kmalu smernice za pravilno kompostiranje foto: www.shutterstock.com

dr. Darja Majkovič

Biološko razgradljivi odpadki na rešetu

52 71/72

okolje

Biološko razgradljivi odpadki na rešetu

Kako ravnamo z biološko

razgradljivimi kuhinjskimi

odpadki in zelenim vrtnim odpadom? Odpadki, ki

nastajajo v večji ali manjši meri v slehernem slovenskem

gospodinjstvu in gostinstvu, so postali predmet ločenega zbiranja odpadkov tudi po črki zakona pred dobrim letom dni.

Ne samo za gospodinjstva, tudi za javne službe so se z

Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi

odpadki in zelenim vrtnim odpadom nekatere stvari spremenile. Kako in kaj

odlagati, kako in kam odvažati?

Nadzor – je ali ga ni? Novi

zabojniki in/ali kompostniki? Kaj je s predelavo oziroma

kompostarnami in

september 2012

bioplinarnami? So učinki uredbe že vidni?

redba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom se nanaša na organske kuhinjske odpadke in na odpadke, primerne za kompostiranje.

zvajalci javnih služb so morali v skladu z uredbo zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva od 30. junija 2011 dalje. V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb.

iološki odpadki, ki se odlagajo v posode za biološke odpadke, so: suhi organski odpadki (ostanki hrane), jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir (serviete, papirnati robčki), odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, razrezane grmovnice, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. Biološki odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v posode za biološke odpadke, pa so: pepel, vse vrste tekočin, olj in masti, sanitarni izdelki, kosti, plenice, vsebina sesalnikov, drugi sestavljeni biološki odpadki. Medtem ko so kuhinjski odpadki iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad primerni predvsem za predelavo v kompostarnah, so odpadki iz

gostinskih obratov1 ustreznejši za predelavo v bioplinarnah.

Preveč BIOO konča na odlagališčih

obena skrivnost ni, da je eden izmed perečih problemov na področju odpadkov v Sloveniji tudi ta, da je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih prevelik. Leon Behin, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, je na poletnem simpoziju Fit medie (Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva) v Celju predstavil najnovejše podatke, ki so zgovorni. V letu 2010 je bila zabeležena previsoka količina komunalnih odpadkov oziroma presežen delež odloženih biorazgradljivih odpadkov med komunalnimi 1 Za letno količino BIOO iz proizvodnje prehrane in pijač, ki nastaja v Sloveniji, ni bilo izdelane poglobljene analize. Ob upoštevanju razmerja med nastajanjem bioloških komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov iz proizvodnje prehrane in pijač v EU je ocenjena letna količina bioloških odpadkov iz proizvodnje prehrane in pijač med 90.000 t in 150.000 t (SIPPO, 2012).

iološke odpadke bi bilo potrebno obravnavati kot dragocen naravni vir za proizvodnjo kakovostnega komposta, s čimer bi prispevali k boju proti degradaciji tal v Evropi, ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjšanju uporabe kemičnih gnojil v kmetijstvu, zlasti gnojil na podlagi fosforja, in povečanju zmogljivosti tal za zadrževanje vode (EK, 2010). V Evropski uniji je zasnova strategije ravnanja z BIOO podana z izhodišči iz Zelene knjige o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, cilj najmanj 50 % recikliranja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov pa je opredeljen s krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih (SIPPO, 2012). Uspešnost izvedbe ukrepov operativnega programa v zvezi z recikliranjem BIOO ni odvisna samo od uspešnosti izgradnje omrežja kompostarn ali naprav za anaerobno obdelavo kuhinjskih odpadkov do leta 2020, ampak tudi od zagotavljanja možnosti uporabe produktov recikliranja BIOO kot rastlinskega hranila brez omejitev glede kakovosti proizvedenega komposta (MOP, 2011). Nekateri komunalci si uredbo razlagajo po svoje

r. Tanja Gomišček, MKO: »Učinke uredbe zaenkrat ocenjujemo pozitivno, in sicer predvsem z vidika, da smo naredili korak 2 Skladno s 13. členom uredbe mora izvajalec javne službe zagotoviti: • zbiranje bioloških odpadkov v vodotesnih zbiralnikih in njihov odvoz s specialnimi vozili za odvoz odpadkov pri gospodinjstvih, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja, • čiščenje vodotesnih zbiralnikov, • oddajo zbranih bioloških odpadkov v predelavo v skladu z zakonodajo, • tehtanje vsake pošiljke bioloških odpadkov, ki jo odda v predelavo. 3 Po podatkih ARSO je bilo v letu 2010 v primerjavi z izhodiščnim letom (1986) zaznati nekoliko drugače porazdeljene emisije po sektorjih. Tako se porast emisij beleži le v cestnem prometu in pri odpadkih (ARSO, 2012). Po poročanju EK pa je na ravni EU ravnanje z odpadki četrti najpomembnejši vir toplogrednih plinov (EK, 2010).

2011

Zbrani VSI odpadki

881.016,678

898.329.104

888.157,761

Zbrani KO (1501 + 20)

825.747,423

796.413,455

721.317,084

49.673,828

58.617,329

78.092,197

11 %

Zbrani BIOO (200108 + 200201) Delež zbranih BIOO med zbranimi KO Opomba: Podatki za leto 2011 so v fazi usklajevanja.

71/72

53 N

ajmanjše letne količine zbranih ločenih frakcij KO temeljijo na upoštevanju ciljev ustreznih direktiv, konkretno glede odlaganja biorazgradljivih sestavin KO iz Direktive 1999/31/ES. Evidentno je torej, da nastali BIOO v veliki meri končajo na odlagališčih, kjer pomembno prispevajo tudi k naraščanju emisij toplogrednih plinov. 3

2010

okolje

a zagotavljanje ciljev glede odlaganja BIOO moramo zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov in količino odloženih BIOO po sledeči letni dinamiki (preglednica 2).

2009

Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012) 2010

2015

2020

2030

Količina odloženih KO (1000 t)

556

436

166

152

Količina odloženih BIOO (1000 t)

272

214

104

Preglednica 1: Stanje v Sloveniji v obdobju 2009–2011 po podatkih IJS (Behin, 2012) naprej na področju ločenega zbiranja bioloških odpadkov, pravzaprav odpadkov nasploh. Kljub negodovanju marsikaterega komunalnega podjetja so prebivalci končno dobili možnost ločenega zbiranja bioloških odpadkov, kar so pozitivno sprejeli.

b sprejetju uredbe lansko leto, ko so tudi mediji tej problematiki posvetili kar nekaj prostora, smo na ministrstvu prejeli več telefonskih klicev in elektronskih sporočil občanov, ki so želeli imeti zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, pa ga do takrat še niso prejeli. Občine in komunalna podjetja so bili na to opozorjeni.

količini ločeno zbranih bioloških odpadkov je še prezgodaj govoriti, bolj realne ocene zbranih količin ločeno zbranih bioloških odpadkov se bodo pokazale v naslednjem letu.«

Letošnja akcija še ni zaključena, zato ne moremo podati nobenih dokončnih ugotovitev.

Komunalna podjetja so izražala pomisleke glede izvajanja uredbe o ravnanju z BIOO, v smislu povečanja stroškov, ki naj bi jim jih izvajanje povzročilo (dobava zabojnikov za BIOO, strošek ločenega odvoza itd). Kakšno je vaše mnenje o tem?

»P

omisleki glede povečanja stroškov so neutemeljeni. S tem, ko ločeno zbereš določen odpadek, se količina preostalih odpadkov posledično zmanjša. Seveda pa je potrebno zmanjšati število odvozov preostalih odpadkov. V prvi fazi uvajanja ločeno zbranih odpadkov, če komunalna podjetja na to niso pravočasno ustrezno pripravljena, zagotovo lahko pride do povečanja stroškov. Ko pa se odvozi uskladijo, do povečanja stroškov ne bi smelo priti. To kažejo tudi študije v državah, kjer so ločeno zbiranje bioloških odpadkov uvajali in strokovno ovrednotili. Večinoma so komunalna podjetja (IJS) ceno zabojnikov

za biološke odpadke tako in tako naprtila uporabnikom.

otreben je tudi razmislek o tem, koliko se zmanjša strošek odlaganja zaradi manjših količin preostalih odpadkov. Glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji primere dobrih praks, ko komunalna podjetja in občine dosegajo zelo dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov, ni razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi preostali. Smo pa opazili, da si marsikatera komunalna podjetja uredbo razlagajo po svoje. Na svojih spletnih straneh in zloženkah zavajajo občane o tem, kaj sodi v zabojnik za biološke odpadke, čeravno je v uredbi to jasno določeno.« Kako je z nadzorom nad občani, je le-ta v pristojnosti občin? Kako je s sankcijami? Na splošno se pojavljajo velike razlike med občinami glede uspešnosti ločenega zbiranja BIOO. Kje so razlogi za ta odstopanja?

»N

adzor nad občani je v pristojnosti občin, ravno tako sankcije. Večkrat smo že poudarili, da je nadzor lahko dokaj enostaven. Najpomembnejši pa je nedvomno pristop k občanom z ozaveščevalnimi akcijami: zakaj je to potrebno, kakšne so dobrobiti ločenega zbiranja odpadkov, spodbujanje, prednosti ipd. Naslednja faza je nadzor komunalnih podjetij samih, neposredno med zbiranjem mešanih komunalnih odpadkov: dovolj je, če se odpre pokrov zabojnika. V kolikor vsebina preostalih odpadkov presega meje vsebnosti bioloških odpadkov, se uporabnika, občana opozori (npr. z nalepko ali kako drugače). Ta postopek marsikatero komunalno podjetje uspešno uporablja. V kolikor se neupoštevanje navodil nadaljuje, se zabojnika ne izprazni in se uporabnika še enkrat opozori, prav nazadnje pa lahko nastopijo sankcije lokalnih redarjev, vendar naj bo to res zadnji ukrep.

ar se tiče razlik v uspešnosti ločenega zbiranja, lahko samo ponovimo, da imamo komunalna podjetja in občine, ki dosegajo zelo dobre rezultate v ločenem zbiranju odpadkov, in ni razloga, da jih ne bi mogli dosegati tudi preostali. Razlogi za odstopanja so zgolj v pripravljenosti posameznega podjetja ali občine, da se s srcem in glavo loti problema.«

september 2012

odpadki. Namesto dovoljenih 223.000 ton je bilo v tem letu odloženih 272.000 ton biorazgradljivih odpadkov. Cilj iz Direktive 1999/31/ ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi Evropske komisije proti Sloveniji. Količina zbranih biorazgradljivih odpadkov (BIOO) v zadnjih treh letih s strani IJS2 sicer močno narašča, vendar je količina odloženih veliko večja.

V kakšni fazi je priprava Smernic pravilne tehnike kompostiranja? Vemo, da v primeru kompostarn lahko prihaja do neželenih vplivov na okolje (neprijetne vonjave, izcedne vode).

okolje

71/72

Biološko razgradljivi odpadki na rešetu

»S

mernice pravilne tehnike kompostiranja so potrebne še temeljitega redakcijskega pregleda, smo pa nekatere dele, predvsem glede neprijetnih vonjav, vključili v novo Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov, ki jo sedaj intenzivno pripravljamo.« Kaj pa standardi kakovosti komposta? Slovenski kompost je večinoma uvrščen v 2. kakovostni razred. Zakaj se po vašem mnenju to dogaja in ne nazadnje, kje takšen kompost konča, saj ni primeren za uporabo v kmetijstvu?

»Č

e je kompost večinoma uvrščen v 2. kakovostni razred, pomeni to, da ločeno zbiranje bioloških odpadkov ni ustrezno. Za doseganje čim bolj čiste frakcije ločeno zbranih bioloških odpadkov je izjemnega pomena intenzivno ozaveščanje prebivalcev. Kajti le dobro obveščeni in poučeni prebivalci/občani so porok za kompost dobre kakovosti.

Cilj iz Direktive 1999/31/ ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi Evropske komisije proti Sloveniji.

september 2012

eveda je potrebno ločiti, kaj pomeni kakovost 1. in 2. razreda. Nedvomno je za uporabo v kmetijstvu primeren le kompost 1. kakovosti, kar pa seveda ne pomeni, da kompost 2. kakovosti ni za uporabo. Kompost 2. kakovosti lahko uporabimo za različne namene, na primer v krajinarstvu, rekultiviranju degradiranih območij, rekultiviranju deponij, skratka tam, kjer tla niso namenjena pridelavi hrane oziroma kmetijski pridelavi. V prej omenjeni novi Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov bo na novo definirana dovoljena količina vnosa komposta in digestata v tla za 1. in 2. kakovostni razred. Velik poudarek v uredbi bo namenjen zagotavljanju kakovosti vhodnih materialov, samemu procesu predelave (kompostiranja) in seveda zagotavljanju kakovosti končnega proizvoda.«

Izkušnje v praksi Kako je z izvajanjem uredbe v praksi, pojasnjujeta Jožica Rupnik iz Komunalnega podjetja

Vrhnika (KPV) in mag. Aleš Vajngerl, iz podjetja Saubermacher. Jožica Rupnik, KPV: »Največji strošek smo imeli že pred 17 leti, ko smo nabavili zelene zabojnike za zbiranje BIOO in kompostnike iz reciklirane plastike za domače kompostiranje za vsa gospodinjstva, ki so jih in jih še vedno prejemajo brezplačno. Takrat smo tudi začeli zbirati in odvažati BIOO. V zadnjih dveh letih smo brezplačno razdelili kompostnike tudi na vseh območjih, s katerih je odvoz s smetarskimi vozili otežen oziroma na oddaljenih območjih (vikendi). Z zbiranjem bioloških odpadkov oziroma domačim kompostiranjem pokrivamo celotno področje občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Pri večstanovanjskih

V novi Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov bo na novo definirana dovoljena količina vnosa komposta in digestata v tla za 1. in 2. kakovostni razred. stavbah zabojnike poleti vsako leto tudi očistimo. O zbiranju BIOO občane kontinuirano ozaveščamo, ves čas pa smo jim na voljo za vsa vprašanja, povezana z ločevanjem odpadkov. V strukturi ločeno zbranih odpadkov je BIOO približno 38 %. Za nas je zelo pomembno, da občani teh odpadkov ne odlagajo med ostanke smeti. Odlaganje ostankov odpadkov se še vedno zmanjšuje (v letu 2012 za cca 14 %). Med ostanki komunalnih odpadkov je biološki odpadek na našem območju res že prava redkost.« Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Uvajanje ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov lahko ocenjujemo pozitivno in negativno. Med pozitivnimi učinki lahko izpostavimo zlasti sledeče: vključitev določenega dela prebivalstva v dodatno ločevanje odpadkov (dviganje okoljske zavesti), zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov na račun izločenih BIOO, zmanjšanje stroškov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov po obdelavi (na račun izločenih BIOO). Omenili bi tudi drugo plat, in sicer se pojavljajo dodatni stroški, zaradi nabave zabojnikov, uvajanja ločenega zbiranja BIOO, stroškov logistike, stroškov kompostiranja in ostalih stroškov, ki so s kompostiranjem povezani (npr. analiza komposta, distribucija komposta …), pranje zabojnikov, obveščanje javnosti itd. Mnenja smo, da so s finančnega vidika skupni negativni učinki mnogo večji kot pozitivni, še posebej v času, ko so cene komunalnih storitev že zelo dolgo zamrznjene. Okoljski učinki so pa vsekakor pozitivni.«

Ali se po uveljavitvi uredbe povečuje delež zbranih BIOO in kakšna je kakovost (prisotnost nečistoč, plastične vrečke idr.)? Jožica Rupnik, KPV: »Količina zbranih BIOO se z leti kontinuirano povečuje (za cca 5 % na leto) predvsem zaradi večjega števila prebivalcev, zadnja leta pa tudi zaradi intenzivnega ozaveščanja. Na Vrhniki zbiramo BIOO že od leta 1995, zato pri tem nimamo posebnih težav. Imeli smo nekaj telefonskih klicev občanov, ki so iz medijev izvedeli, da je za tiste, ki sami kompostirajo BIOO, znesek na položnici občutno nižji. Cene ravnanja z odpadki nismo spremenili že od 30. 5. 2003. Tudi zato postavljamo ozaveščanje občanov na prvo mesto. Če smo pred nekaj leti ocenjevali, da ločuje odpadke v naših treh občinah več kot 70 % gospodinjstev, lahko trdimo, da je takih, ki odpadkov ne ločujejo, le še peščica. Te še vedno večkrat opozarjamo in le redke tudi oglobimo. Tudi v večstanovanjskih stavbah ločeno zbiranje odpadkov ni več neznanka. Večini občanov je popolnoma jasno, da vsak lahko naredi kaj za svoje okolje. Pri tem je treba poudariti tudi, da ste velik korak pri ozaveščanju Slovencev naredili tudi mediji. Skorajda ni revije ali časopisa, v katerem ne bi pisali o tej temi. Med biološko razgradljivimi odpadki se sem pa tja najde kakšna PVC-vrečka, največkrat pa so ti odpadki čisti in primerni za kompostiranje. Čedalje več gospodinjstev uporablja biološko razgradljive vrečke (občanom svetujemo, da biološko razgradljive odpadke lahko zbirajo tudi v navadnih papirnatih vrečkah od kruha, sadja …). Zbrane BIOO oddajamo v kompostarno na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika. V sedmih mesecih letošnjega leta smo jih oddali tja že 1.700 ton. BIOO na CRO Vrhnika kompostirajo. Občani pa ta kompost spomladi lahko dobijo brezplačno.« Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Javno službo ravnanja z odpadki izvajamo v 57 slovenskih občinah, v nekaterih smo zbiranje BIOO imeli organizirano že precej pred uvedbo uredbe, v ostalih pa smo uvajanje izvedli kasneje. Po uveljavitvi uredbe beležimo povečanje zbranih BIOO. Povečanje količin je večje v občinah z večstanovanjskimi bloki in manj, kjer so pretežno t. i. podeželska gospodinjstva. Zbrane BIOO pa oddajamo na lastno kompostarno v Žicah in na kompostarno v okviru Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih (občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici).«

Komposta noče nihče plačati Kakšne so vaše izkušnje glede kakovosti in tržne zanimivosti slovenskega komposta, ki večinoma spada v 2. kakovostni razred. Kam torej z njim, saj ni primeren za splošno uporabo v kmetijstvu?

55 J

eseni 2011 je tedanji Inšpektorat RS za okolje in prostor (danes Inšpektorat za promet, energetiko in prostor) izvedel akcijo, katere cilj je bil ugotoviti stanje na področju ravnanja z BIOO. Predmet nadzora so bili IJS zbiranja komunalnih odpadkov, in sicer v zvezi z zagotovitvijo ločenega zbiranja in prevzemanja BIOO ter obveščanja povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstev o predpisanem ravnanju z njimi. Prav tako je bilo predmet nadzora akcije nadaljnje ravnanje IJS z BIOO. Akcija je potekala v mesecu septembru in oktobru 2011. Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni pri IJS zbiranja komunalnih odpadkov za 152 občin. Izdanih je bilo 24 odločb in 12 opozoril, kjer zavezanci še niso zagotovili ločenega zbiranja in prevzemanja biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. V občinah, kjer je zagotovljeno ločeno zbiranje, praviloma poteka tudi obveščanje prebivalstva in zagotovljeno čiščenje zabojnikov. Akcija nadzora bo izvršena tudi v letu 2012.

ihael Štrukelj, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje: »Letošnja akcija še ni zaključena, zato ne moremo podati nobenih dokončnih ugotovitev, povezanih z njo. To bomo lahko storili šele po izdelavi ustreznega poročila ob zaključku akcije. Nadzor nad izvajanjem ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev ter hišnega kompostiranja izvajajo občinski inšpektorji. Prekrški v zvezi s tem v uredbi niso določeni, zato so morebitne nepravilnosti predmet inšpekcijskih postopkov (in odrejanja inšpekcijskih ukrepov za odpravo nepravilnosti), ne pa tudi postopkov o prekršku.«

71/72

Inšpekcijski pregledi tudi v letu 2012

okolje

Mag. Aleš Vajngerl, Saubermacher: »Kar se naše kompostarne tiče, imamo določene težave, podobno kot ostali proizvajalci komposta: zaradi prestrogih kriterijev ne pridelamo nič 1. kakovostnega razreda (v bistvu smo ves čas čisto na meji), čeprav 95 % sprejetih odpadkov izvira iz gospodinjstev, kar pomeni, da je input sorazmerno kvaliteten (veliko zelenega odreza, nič industrije ...). In ker 2. kakovostni razred ni primeren za neposredno rabo v kmetijstvu, iskanje okoljskih dovoljenj za posamezne kmete in njihove kulture na njihovih kmetijskih površinah pa je brezupno, ga večino oddamo za sanacije posegov v naravi, nekaj pa prodamo na drobno. Aktualne so tudi sanacije odlagališč odpadkov, ki so se zaprla, problem pri tem pa je, da tega nihče noče plačati, niti prevoza ne, torej ga oddamo celo z minusom. Dokler ne bodo znižali kriterijev glede kvalitete in se približali vrednostim, ki veljajo na primer v Avstriji, se bomo soočali z zalogami oziroma stroški na outputu, namesto da bi s proizvodom še kaj zaslužili. Situacija je v bistvu iz dneva v dan težavnejša: na vhodu imamo čedalje več materiala (in povpraševanja), na izhodu pa čedalje več zalog komposta, ki ga nihče noče plačati – niti proizvajalci substratov za okrasne rastline.«

Viri ARSO. 2012. Toplogredni plini. Dostopno na http://okolje.arso.gov. si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini. Behin, L. 2012. Komunalni odpadki kot surovine. Predavanje na simpoziju: Slovenija, gospodarna z viri? Odpadki za surovine – za večjo konkurečnost gospodarstva. Organizator simpozija: Fit media. Celje, junij 2012. EK. 2010. Poročilo o zeleni knjigi Komisije o ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji (2009/2153(INI)). MOP. 2011. Osnutek Operativnega načrta ravnanja s komunalnimi odpadki. Dostopno na http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop. gov.si/pageuploads/dokumenti/op_komunalni_odpadki_osnutek. pdf. SIPPO. 2012. Poročilo o vplivih na okolje za kompostarno Kogal v Ceršaku (dopolnitev poročila). Ljubljana, junij 2012. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Uradni list RS, št. 39/10.

Promocija

Saubermacher Slovenija, d.o.o. Ul. Matije Gubca 2 SLO - 9000 Murska Sobota Tel.: 00386/ (0) 2-620-23-00 E-mail: odpadki@saubermacher.si www.saubermacher.si

september 2012

Naj mi poskrbimo za vaše biološke odpadke!

S l ov e n ij a za življenja vredno okolje

foto: www.shutterstock.com

Ključ je v izjavi o lokaciji

Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili

okolje

71/72

Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili

Je pri ravnanju z izrabljenimi vozili v Sloveniji po potrditvi

sheme Ekomobil kaj novega? Kaj lahko dejansko spremeni

nova shema, da bi se v državi končno osul sivi trg, na

katerem se skrije letno okrog

30.000 izrabljenih motornih vozil, za katere pravzaprav

nihče točno ne ve, kam

poniknejo. A čeprav problem

kriči in so koncesionarji skupaj z Ministrstvom za okolje

predlagali Ministrstvu za

finance rešitev, odgovora ni.

Za kaj gre? Za izjavo o lokaciji.

Franci Lenart, direktor družbe

Ekomobil, je prepričan, da je ključ korenitih sprememb v

september 2012

izjavi o lokaciji.

Kaj kažejo podatki za leto 2011 in za prvo polletje 2012? V obdobju od 2004 do 31. 3. 2012 je bilo ravnanje z izrabljenimi vozili v Sloveniji organizirano v okviru Gospodarske javne službe ravnanja kot koncesionirane gospodarske javne službe. Število izrabljenih vozil, ki smo jih začasni izvajalci javne službe in koncesionarji sprejeli in razgradili v centrih za obdelavo od vzpostavitve sistema ravnanja z izrabljenimi vozili od 1. 5. 2004 do 31. 3. 2012, je prikazano v tabeli (tabela 1 in 2, vir MKO), kjer je v rubriki naveden tudi delež potrdil o razgradnji (POR). V letu 2011 je stopila v veljavo nova Uredba o izrabljenih vozilih. Ta je javno službo ravnanja z izrabljenimi vozili nadomestila z uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki so odgovorni za zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil v državi. Ustanovili smo skupno shemo. Od pričetka izvajanja skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili Ekomobil, od aprila do julija, smo v obratih za obdelavo AT Kastelec (706 vozil), Saubermacher Slovenija (76 vozil) in Karbon (232 vozil) prevzeli skupaj 1.014 izrabljenih vozil. To ni veliko. Razmere se torej ne popravljajo. Koliko izrabljenih motornih vozil se je izgubilo na trgu in kakšna je vaša napoved do konca leta?

Razlogov, da se na prevzemnih mestih, vključenih v skupni načrt, ne zberejo vsa izrabljena vozila, je več. To sta izvoz rabljenih vozil, preden dosežejo konec življenjske dobe, in legalna prodaja rabljenih vozil kot način prikritja nelegalne dejavnosti. Gre za izvoz poškodovanih ali ukradenih vozil, veliko število izrabljenih vozil pa se tudi razgradi na nelegalen način zaradi pridobivanja ekonomsko zanimivih sestavnih delov. Cene sekundarnih surovin niso nizke. Izrabljena vozila se v posameznih primerih še vedno raje zapuščajo kot predpisano razgrajujejo, nekateri pa izrabljena vozila raje garažirajo, kot da bi jih oddali v razgradnjo. Sivi trg je močnejši od inšpektorjev. Že dolgo. Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo oceno, da naj bi letno v Republiki Sloveniji nastalo med 50.000 in 60.000 izrabljenih vozil. Okrog 30.000 izrabljenih vozil naj bi se razgradilo v okviru sivega trga na nenadzorovan način, saj naj bi zaradi povečanega povpraševanja po nekaterih materialih iz izrabljenih vozil lastniki vozila raje prodali avtomobilskim odpadom in drugim zbiralcem surovin, kot pa jih oddali v razgradnjo obratom za obdelavo. Tako naj bi izvajalci javne službe v letih 2007–2012 prevzeli le približno 10.000 izrabljenih vozil. Približno 20.000 iz prometa odjavljenih vozil pa naj bi lastniki prodali kot motorna vozila v sosednje države zunaj Evropske unije.

43,37

2005

4.705

2.819

1.886

40,09

2006

9.418

1.314

8.104

86,05

2007

8.409

1.757

6.652

79,11

2008

6.780

1.806

4.974

73,36

2009

7.043

1.169

5.874

83,40

2010

6.807

1.476

5.331

78,32

2011

6.598

1.690

4.908

74,39 79,98

2012 (jan–mar) SKUPAJ

2.472

503

1.969

63.499

18.915

44.584

Tabela 1: Razgrajena izrabljena vozila maj 2004–december 2011 Leto

Število razgrajenih IMV Stara bremena

2007

8.409

1.757

6.652

79,11

2008

6.780

1.806

4.974

73,36

2009

7.043

1.169

5.874

83,40

2010

6.807

1.476

5.331

78,32

2011

6.598

1.690

4.908

74,39 79,98

2012 (jan–mar) SKUPAJ

POR Delež POR (%)

2.472

2.462

1.969

38.109

10.360

29.708

Tabela 2: Razgrajena izrabljena vozila april 2007–marec 2012 Ocenjujemo, da lastniki mnogih vozil, ki so izrabljena, vendar so začasno odjavljena iz prometa na podlagi izjave o lokaciji vozila zaradi prodaje, skladiščenja ali drugih vzrokov, prodajo avtomobilskim odpadom in zbiralcem sekundarnih surovin. Lahko jih tudi nelegalno izvozijo v druge države, vozila pa še naprej ostanejo zavedena v evidencah Ministrstva za notranje zadeve kot aktivne izjave o lokaciji vozila. Naj pri tem povem, da skupne zmogljivosti obratov, vključenih v skupni načrt, zadoščajo za letno obdelavo izrabljenih vozil 50.000 do 60.000 vozil. Če so podatki točni, je torej najštevilčnejša razgradnja vozil na sivem trgu. Tabela 3 je dovolj zgovorna in ne potrebuje komentarja. Potrjuje se tisto, na kar smo že več let opozarjali še kot koncesionarji. Od vzpostavitve skupnega

načrta in njegovega izvajanja so minili šele trije meseci. Toda v družbi Ekomobil ugotavljamo, da brez korenitih ukrepov na področju izjave o lokaciji in oseb z dovoljenjem po 9. členu Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili zastavljenih okoljskih ciljev tudi z drugačno organiziranostjo ravnanja z izrabljenimi vozili ne bo možno doseči. Kaj torej želite prednostno uresničiti v shemi Ekomobil v tem letu? Kakšen je finančni načrt? Za družbo Ekomobil je bil letos najpomembnejši vpis skupnega načrta v evidenco skupnih načrtov pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v aprilu 2012. Zaveze iz skupnega načrta smo lahko pričeli izvajati takoj, saj so bili organizacija načrta in vzpostavljeni pogodbeni odnosi med izvajalci pogoj za vpis načrta v evidenco. Do konca leta je pred nami nekaj ključnih ciljev. V skupni načrt želimo vključiti tudi samostojne obrate za obdelavo, ki bodo

Kaj se zgodi z izrabljenimi vozili?

Ocenjeno število vozil

Odstotek vozil od ocenjenega števila izrabljenih vozil v enem letu

Prodaja vozil v sosednje države zunaj Evropske unije

20.000

Razgradnja v okviru sivega trga

30.000

Razgradnja vozila v centrih za razgradnjo

10.000

Skupaj izrabljena vozila v enem letu

60.000

100 Tabela 3: Vir: MKO

71/72

57 4.886

okolje

6.381

foto: arhiv podjetja

11.264

Če ne bo sodelovanja, Slovenija ne bo dosegla načrtovanih ciljev pri razgradnji. pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo izrabljenih vozil. V Sloveniji želimo večje število zbiralnih mest, kamor lahko zadnji imetniki brezplačno oddajo svoje izrabljeno vozilo. Organizacijsko in ekonomsko želimo uskladiti sodelovanje z »avtoodpadi«, ki imajo po 9. členu Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili dovoljenje za odvzem delov za ponovno uporabo pred oddajo izrabljenega vozila v razgradnjo. MKO je v tem času naš partner, ki nam bo moral prisluhniti pri odpravi administrativnih ovir glede zbiranja in predelave izrabljenih vozil. Mislim na izjavo o lokaciji. Družba Ekomobil je zavezancem za vzpostavitev načrta (uvoznikom/proizvajalcem vozil) ponudila njegovo izvajanje brezplačno. To pomeni, da se stroški njegovega izvajanja pokrivajo iz prihodkov prodaje delov za ponovno uporabo in sekundarnih surovin, nastalih pri razgradnji vozil. V letošnjem letu predvsem zaradi manjših količin zbranih vozil in marketinških stroškov ne pričakujemo pozitivnega rezultata. Predvidevamo pa, da bodo intenzivne aktivnosti pripomogle k doseganju praga rentabilnosti poslovanja v naslednjem koledarskem letu. Že v pripravah na ustanovitev Ekomobila ste se zavedali pomena sodelovanja z Dinosom in z Združenjem avtoodpadov? To je točno. Če ne bo sodelovanja, Slovenija ne bo dosegla načrtovanih ciljev pri razgradnji. Osnovno vodilo pri oblikovanju skupnega načrta je bilo prav vključevanje vseh akterjev na področju izrabljenih vozil v Republiki Sloveniji. Mislim na tiste, ki izpolnjujejo tehnične in okoljske, zakonske pogoje ter izkazujejo interes po sodelovanju. Pri postavljanju mreže zbiralnih mest smo k sodelovanju povabili vse avtoodpade z dovoljenjem po 9. členu Pravilnika o izrabljenih motornih vozilih. Kar nekaj se jih je odločilo za sodelovanje v skupnem načrtu, preostale pa bomo ponovno povabili k

september 2012

2004

POR Delež POR (%)

Franci Lenart

Število razgrajenih IMV Stara bremena

foto: arhiv podjetja

Leto

58 71/72

sodelovanju, ko bomo dopolnjevali načrt. To bo predvidoma konec leta.

okolje

V skupni načrt smo vključili tudi vse obrate za obdelavo vozil, ki razpolagajo z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem. K povabilu so se odzvali vsi trije obrati, AT Kastelec, Saubermacher Slovenija in Karbon. Z Obrtno zbornico oz. GIZ Avtoodpadi pa smo se dogovorili, da bomo povabili k sodelovanju tudi vse obrate, ki bodo okoljevarstvena dovoljenja šele pridobili. Z novo Uredbo o izrabljenih vozilih je zahtevana tudi nadaljnja obdelava razgrajenih vozil v drobilniku ali drugi napravi za obdelavo, zato smo v skupni načrt vključili tudi oba obrata za drobljenje, ki razpolagata z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem: drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka. Kako je vzpostavljena mreža obratov za razstavljanje izrabljenih motornih vozil in zbirnih mest v Sloveniji? Kaj pomeni logistična odgovornost pri prevozu nevarnih odpadkov? K Dogovoru k izvajanju skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili je pristopilo 19 proizvajalcev oziroma uvoznikov motornih vozil, ki pokrivajo 99-odstotni tržni delež v Sloveniji. Pooblastili so družbo Ekomobil, d. o. o., da za njih in v njihovem imenu pripravi skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili. Skupni načrt je bil vpisan v evidenco načrtov z Odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, 23. 4. 2012. V njegovo izvajanje je vključenih 47 zbiralnih mest, trije obrati za obdelavo vozil in dva obrata za nadaljnjo obdelavo, drobljenje.

Izrabljanje izjave o lokaciji še naprej ostaja ključen vzrok za tako majhno količino zbranih in predelanih izrabljenih vozil v Sloveniji.

september 2012

Zadnji imetnik lahko brezplačno odda svoje izrabljeno vozilo na zbiralno mesto, vključeno v skupni načrt. Najbližje zbiralno mesto, ki ne sme biti od njegovega stalnega prebivališča oddaljeno več kot 50 km, pa lahko poišče preko spletnega iskalnika na www.eko-mobil.si. Vozila se na zbiralnih mestih ne obdelujejo, temveč se skladno s kapacitetami začasno skladiščijo do transporta v obrat za obdelavo. Za logistično povezavo med zbiralnimi mesti in obrati za obdelavo skrbi nosilec skupnega načrta tako, da so zaradi transporta čim manjši stroški in okoljske obremenitve. Toda problemi z izjavo o lokaciji vplivajo na učinkovitost delovanja sheme in doseganje ciljev pri razgradnji motornih vozil?

Kot sem že povedal, smo vsi trije obrati že kot izvajalci javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi vozili v obdobju koncesij opozarjali pristojno ministrstvo na neustreznost oziroma izrabo dokumenta »Izjava o lokaciji« pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil. Ministrstvo za okolje je že v oktobru 2007 Ministrstvu za finance posredovalo predloge za uvedbo finančnih instrumentov za zagotovitev razgradnje večjega števila izrabljenih vozil. V njem je navedlo, da je vzrok za majhno število izrabljenih vozil, ki se razgradijo v okviru javne službe, izjava o lokaciji vozila. To se zelo izrablja. Vozila odjavijo iz prometa, lastniki pa jih kasneje oddajo v nelegalno razgradnjo

Vozila odjavijo iz prometa, lastniki pa jih kasneje oddajo v nelegalno razgradnjo posameznikom ali avtomobilskim odpadom. posameznikom ali avtomobilskim odpadom. Skupen predlog, tako koncesionarjev kot tudi ministrstva, je bil uvedba dajatve, ki bi jo plačevali vsi lastniki vozil, ne glede na to, ali so vozila v prometu ali ne. Če bi prenehanje lastništva vozila vezali na kupoprodajno pogodbo ali na predložitev potrdila o razgradnji vozila, bi tak sistem stimuliral lastnike vozil, da bi vozilo legalno predali v razgradnjo izvajalcem javne službe ravnanja z izrabljenimi vozili, saj bi s tem prenehala obveznost plačevanja predlagane dajatve. Žal predlog do danes še ni bil realiziran. Izrabljanje izjave o lokaciji še naprej ostaja ključen vzrok za tako majhno količino zbranih in predelanih izrabljenih vozil v Sloveniji. Je Ekomobil reprezentativna shema? Koliko je na trgu tistih, ki delajo samostojno, in kako bo zagotovljena verodostojnost podatkov? Inšpekcije? Proizvajalci in uvozniki motornih vozil so se dogovorili za skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili. Ker je k dogovoru pristopila skupina proizvajalcev, katerih tržni delež njihovih blagovnih znamk dosega več kot 99 odstotkov, se šteje, da je skupina in s tem tudi skupni načrt reprezentativen. V praksi to pomeni, da skupni načrt zagotavlja zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil praktično vseh blagovnih znamk, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Uredba o izrabljenih vozilih pa predvideva, da lahko izrabljena vozila zbira in obdeluje tudi obrat z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ni vključen v skupni načrt. Trenutno je v Sloveniji en obrat z OVD, ki deluje samostojno. Interes nosilca skupnega načrta Ekomobil pa je, da so v skupni načrt vključeni vsi obrati z veljavnim OVD.

Poleg obratov z OVD za obdelavo izrabljenih vozil imajo poseben status še avtoodpadi z dovoljenjem za zadržanje delov za ponovno uporabo pred oddajo vozila v obrat za obdelavo. Ti lahko vozila zbirajo na trgu za lasten račun in za namen prodaje rabljenih rezervnih delov. Trenutno je v Sloveniji 35 takih obratov. Interes Ekomobila je, da avtoodpadi postanejo tudi zbiralna mesta za izrabljena vozila, vključena v skupni načrt. In kaj bo z nelegalnimi avtoodpadi? To je problem države. V Sloveniji je še kopica nelegalnih avtoodpadov in zbiralcev sekundarnih surovin, ki posegajo na področje obdelave izrabljenih vozil. Inšpekcijske službe imajo z novo uredbo tudi pristojnosti za nadzor in izrek kazni za prekrške. Tako za osebe, ki kot zadnji imetniki ne oddajo izrabljenih vozil v obrate za obdelavo (fizične osebe, legalni in nelegalni avtoodpadi) ali prevzemajo izrabljena vozila v obdelavo brez ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj. Dobro je, da so predvidene kazni precej visoke, saj znašajo tudi do 15.000 evrov. V družbi Ekomobil predvidevamo, da bi poostren nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi vozili pripomogel k učinkovitejšemu doseganju ciljev.

Dobro je, da so predvidene kazni precej visoke, saj znašajo tudi do 15.000 evrov. Nova hierarhija ravnanja z odpadki postavlja pred večjo odgovornost tudi Ekomobil. Kaj boste storili, da bo največ delov razgrajenih avtomobilov namenjenih predelavi oziroma ponovni uporabi, kar najmanj pa odlaganju in sežigu odpadnih razgrajenih vozil? Ekomobil si je zastavil dva zelo nedvoumna okoljska cilja: da dosledno upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki in da z ustreznimi načini obdelave izrabljenih vozil zagotavljamo stopnjo ponovne uporabe in predelave najmanj 85 odstotkov povprečne mase vozila. Vsa vozila, prevzeta v obrat za obdelavo, najprej skrbno pregledamo in evidentiramo potencialne dele za ponovno uporabo. Predvidevamo, da v obratih, vključenih v skupni načrt Ekomobil, razpolagamo z največjo bazo rabljenih rezervnih avtomobilskih delov v Sloveniji. V nadaljnjih postopkih obdelave so predvideni tehnični in okoljski ukrepi za odvzem vseh nevarnih sestavnih delov kot tudi delov za recikliranje, njihovo začasno skladiščenje in predajo v ustrezne postopke predelave. Za katere odpadke boste morali poiskati partnerje, podizvajalce v tujini? V postopku obdelave izrabljenih vozil je predviden odvzem dvanajstih vrst nevarnih sestavin in trinajstih nenevarnih vrst

59 Koliko koristnih sekundarnih surovin daje razgradnja izrabljenega motornega vozila? Kaj pomeni ta prihodek z vidika ekonomske rentabilnosti poslovanja obratov za razgradnjo in za nadaljnjo obdelavo?

71/72

Zbirna mesta, shema in zavezanci

okolje

materialov. Večina postopkov predelave se izvede v Sloveniji, del pa se zaradi neekonomičnosti preko posrednikov izvozi v tujino. Večje zahteve predelave so predvidene po letu 2015, ko bo potrebno zagotavljati predelavo najmanj 95 odstotkov povprečne mase vozila. Teh ciljev pa prav gotovo ne bo možno zagotavljati brez partnerjev pri obdelavi preostanka drobljenja v tujini.

Za celovitejši pogled na ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili je nujen geografski prikaz zbiralnih mest v državi, kako organizira delo shema, kakšen je delež blagovnih znamk proizvajalcev, ki so pristopili k skupni shemi (najmočnejša sta Porsche in Renault) in kakšni so načrti pri stopnji predelave.

1. Geografski prikaz zbiralnih mest

V družbi Ekomobil smo pri tarifnem delu izvajanja skupnega načrta sledili dolgoletnim izkušnjam pri izvajanju javne gospodarske službe ravnanja z IMV. Ker smo do zavezancev, proizvajalcev/uvoznikov, sprejeli obvezo po brezplačnem izvajanju skupnega načrta, se morajo stroški zbiranja in obdelave izrabljenih vozil in predelava »negativnih« materialov pokrivati iz prihodkov od prodaje rabljenih rezervnih delov in »pozitivnih« materialov, to so kovinski in nekovinski materiali. Stroški predstavljajo v odnosu do prihodkov precej stabilno kategorijo. Prihodkovna stran pa je močno odvisna od gibanja cen sekundarnih surovin na evropskem trgu. Kdo ima v Sloveniji vsaj približno celovit pregled nad ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji?

Kako bo Ekomobil zagotovil uresničitev sprejetih ciljev o stopnji ponovne uporabe in predelave mase izrabljenega vozila v letu 2013 oziroma po letu 2015? V družbi Ekomobil smo že v obstoječem načrtu predvideli način doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 in po njem. Zavedamo se, da bo doseganje predelave 95 odstotkov mase vozila po letu 2015 zahtevalo dodatne tehnične in ekonomske ukrepe. V Ekomobilu smo na te izzive pripravljeni že danes, toda vse ni odvisno le od Ekomobila.

2. Shema zbiranja in predelave izrabljenih vozil, MKO PROIZVAJALCI VOZIL kolektivno (skupni načrt) / indvidualno (načrt)

IMV

Zbiralno(a) mesto(a) Izdaja POR

Odpadni deli

Ponovna uporaba

OBRAT (i) ZA RAZSTAVLJANJE Izdaja POR

OBRAT (i) ZA RAZSTAVLJANJE

DROBILNIK

Izdaja POR Ponovna uporaba

OSTALE NAPRAVE ZA OBDELAVO Zbiralec

Odločbe IRSOP

R12, R13

Zapuščena vozila

R, D

RECIKLIRANJE

glavni masni tok

3. Shema zbiranja in obdelave Ekomobil Zbiranje Logistika Ponovna uporaba

Obrat za razstavljanje Oddaja surovin

Oddaja surovin Oddaja odpadkov Obrat za predelavo, drobljenje

Oddaja odpadkov Obrat za predelavo, drobljenje

Samodejno

Preko sheme

september 2012

Težko vprašanje. Glede na dejstvo, da od pričakovanih 60.000 izrabljenih vozil letno v Sloveniji skladno z direktivo in Uredbo o izrabljenih vozilih zberemo in razgradimo le 10 odstotkov vozil, bi težko opredelili tistega, ki bi imel pregled nad slovenskim trgom izrabljenih vozil. Ne glede na kazenske določbe Uredbe o izrabljenih vozilih se v Sloveniji s to dejavnostjo ukvarja vsak, ki izkazuje najmanjši ekonomski interes, ta pa prevladuje nad okoljskimi interesi države. Tako v Sloveniji ne razpolagamo niti s približnimi ocenami o zbranih in predelanih količinah izrabljenih vozil, saj na osnovi 10 odstotkov vozil, ki so zbrana in predelana znotraj skupnega načrta družbe Ekomobil skladno s slovensko in evropsko zakonodajo, ni možno izdelati vzporednic dogajanj na črnem trgu.

60 71/72

okolje

4. Delež blagovnih znamk proizvajalcev, ki so pristopili k skupnemu načrtu Uvoznik Citroen Slovenija d. o. o. Hyundai Avto Trade d. o. o. Peugeot Slovenija d. o. o. Porsche Slovenija d. o. o. Renault Nissan Slovenija AC Mobil d. o. o. Avto Triglav d. o. o. AC Intercar d. o. o. MMS d. o. o. Suzuki Odar d. o. o. Toyota Adria d. o. o. Summit Motors d. o. o. Summit Avto d. o. o. Interservice d. o. o. BMW Group Chrysler Jeep Import KMAG d. d. OPEL Southeast Europe NEUVOZNIK NEUVOZNIK AH Moste AC-MARANELLO AUTO d. o. o. Avto Aktiv d. o. o. OSTALE ZNAMKE

5. Stopnja predelave do in po letu 2015

Delež 7,52 4,93 6,83 21,22 20,45 1,84 4,99 1,25 2,00 0,85 3,13 5,70 0,10 0,26 2,54 0,24 4,06 12,07 0,36 0,02 0,01 0,30 0,03

Legenda:

september 2012

POSTOPKI PREDELAVE R1 Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije R2 Pridobivanje topil/regeneracija R3 Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi procesi biološkega preoblikovanja) R4 Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin R5 Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov R6 Regeneracija kislin ali baz R7 Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja R8 Predelava sestavin iz katalizatorjev R9 Ponovno rafiniranje olja ali drugi načini ponovne uporabe olja R10 Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje R11 Uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli od postopkov, označenih z R1 do R10 R12 Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov, označenih z R1 do R11 R13 Skladiščenje odpadkov do katerega koli od postopkov, označenih z R1 do R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov) POSTOPKI ODSTRANJEVANJA D1 Odlaganje v ali na zemljo (npr. odlaganje na odlagališčih itd.) D2 Obdelava v zemlji (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov ali muljev v tleh itd.) D3 Globinsko injektiranje (npr. injektiranje odpadkov, ki se lahko črpajo, v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča itd.) D4 Površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov ali muljev v jame, ribnike ali lagune itd.) D5 Posebej projektirano odlagališče (npr. odlaganje v posamezne obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja, itd.) D6 Izpuščanje v vode, razen v morja/oceane D7 Izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno D8 Biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo s katerim koli od postopkov, označenih z D1 do D12 D9 Fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo s katerim koli od postopkov, označenih z D1 do D12 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija itd.) D10 Sežiganje na kopnem D11 Sežiganje na morju D12 Trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnik itd.) D13 Spajanje ali mešanje pred izvajanjem katerega koli od postopkov, označenih z D1 do D12 D14 Ponovno pakiranje pred izvajanjem katerega koli od postopkov, označenih z D1 do D13 D15 Skladiščenje do katerega koli od postopkov, označenih z D1 do D14 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov)

O O

bveznosti v zvezi s cilji ponovne uporabe, recikliranja in predelave do 31.12.2014

bveznosti obrata za razstavljanje skupaj z upravljalcem drobilnika (1.odstavek 36. člena Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št. 32/2011) (slika 1).

bveznosti obrata za razstavljanje skupaj z upravljalcem drobilnika (1.odstavek 36.člena Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št. 32/2011) (slika 3).

a doseganje ciljev iz 1. dostavka 18.člena Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.32/2011 bosta obrat za razstavljanje in obrat za nadaljnjo obdelavo izvajala obdelavo izrabljenih vozil tako, da bodo v obratu za razstavljanje pred predajo razstavljenega vozila drobilniku odstranjeni tudi večji sestavni deli iz umetnih snovi (odbijači, pokrovi, sedeži, notranje obloge) in kovinski deli, ki vsebujejo barvne kovine, saj je ločevanje teh materialov v fazi predhodne obdelave ekonomsko bolj upravičeno, kot po drobljenju. V obratu za nadaljnjo obdelavo (drobljenje) pa bodo po drobljenju materiali ločeni v materiale, primerne za predelavo (19 10 01) in materiale za odlaganje (19 10 04) (slika 2).

a doseganje ciljev iz 2. dostavka 18.člena Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.32/2011 bosta obrat za razstavljanje in obrat za nadaljnjo obdelavo izvajala obdelavo izrabljenih vozil tako, da bodo v obratu za razstavljanje pred predajo razstavljenega vozila drobilniku odstranjeni vsi sestavni deli po zahtevah točk 2.2.3.2. in 2.2.3.3. Priloge 2 Uredbe o izrabljenih vozilih, Ur.l.št.32/2011. V obratu za nadaljnjo obdelavo (drobljenje) pa bodo po drobljenju materiali ločeni le v materiale, primerne za predelavo (19 10 01) in materiale za obdelavo lahke frakcije ter materiale za obdelavo težke frakcije. Predvidoma bosta obrata za nadaljnjo obdelavo zagotavljala obdelavo lahke in težke frakcije ter s tem povezanih ciljev ponovne uporabe in reciklaže po 1.1.2015 skupaj s podizvajalci (partnerji v tujini).

bveznosti v zvezi s cilji ponovne uporabe, recikliranja in predelave po 31.12.2014

bveznosti obrata za razstavljanje pred oddajo vozila v drobljenje (slika 4).

Predelava

Odlaganje Sežig R2 R4 82 kg 587 kg 10,02 % 71,76 %

R5 20 kg 2,44 %

R8 5 kg 0,61 %

Skupaj R1 + R2 + R3 + R4 + R5 + R8 + = 761 kg ponovna uporaba 93 %

R1 R3 R4 46 kg 115,5 kg 538 kg 5,62 % 14,12 % 65,77 %

R5 20 kg 2,45 %

R8 5 kg 0,61 %

Skupaj R1 + R2 + R3 + R4 + R5 + R8 + = 761 kg ponovna uporaba 93 %

R1 15 kg 1,83 %

D1 45 kg 5,50 %

D10 12 kg 1,47 %

Odstranjevanje 57 kg 1,47 %

Slika 1 Predelava

Odlaganje Sežig

Slika 3

Slika 2

D1 29,5 kg 3,60 %

D10 12,1 kg 1,48 %

Odstranjevanje 41,5 kg 5%

Slika 4

IMV - 1

928 kg

928 kg - 70 kg (masa voznika) 40 kg (masa goriva) = 818 kg

IMV - 1

928 kg

928 kg - 70 kg (masa voznika) 40 kg (masa goriva) = 818 kg

IMV - 2

818 kg

52 kg ponovna uporaba 6,36 %

IMV - 2

818 kg

52 kg ponovna uporaba 6,36 %

Osuševanje IMV - 3

766 kg Razgradnja

IMV - 4

740 kg

Predelava R3 R4 82 kg 5 kg 10,02 % 0,61 %

R4 5 kg 0,61 % R3 32 kg 3,91 % R5 20 kg 2,44 % R3 20 kg 2,44 % R3 30 kg 3,67 %

16 06 01 Svinčeve baterije akumulatorji

Osuševanje IMV - 3

766 kg Razgradnja

16 01 03 Izrabljene gume

IMV - 4

740 kg

16 01 20 Steklo 19 12 08 Tekstil

R4 5 kg 0,61 % R3 32 kg 3,91 % R5 20 kg 2,44 % R3 20 kg 2,44 %

16 06 01 Svinčeve baterije akumulatorji 16 01 03 Izrabljene gume 16 01 20 Steklo 19 12 08 Tekstil

16 01 19 Plastika

Predelava R3 R4 82 kg 5 kg 10,02 % 0,61 %

R5 20 kg 2,44 %

Skupaj R3 + R4 + R5 + ponovna uporaba =

159 kg 19,4 %

R5 20 kg 2,44 %

Skupaj R3 + R4 + R5 + ponovna uporaba =

159 kg 19,4 %

1. Kaj kažejo podatki o učinkovitosti ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v letu 2011?

letu 2011 je bilo razgrajenih 6.598 izrabljenih vozil, od teh so jih 75 % oddali v razgradnjo zadnji lastniki, 25 % pa je bilo t. i. starih bremen. Zajem izrabljenih vozil je v bistvu od leta 2008 dalje enak, niha zgolj za nekaj odstotkov (tabela 1). 2. Neučinkovitost koncesionarskega sistema se je kazala najbolj v tem, da je na trgu poniknilo veliko število izrabljenih motornih vozil. Kakšna so zagotovila, da bo s skupno shemo Ekomobil zdaj drugače?

ako kot bistveno manjši zajem izrabljenih vozil v razgradnjo ni bil neučinkovitost sistema kot takšnega v obliki izvajanja gospodarske javne službe, tudi nadomestitev sistema javne službe z uveljavitvijo razširjene proizvajalčeve odgovornosti sama po sebi ne more zagotoviti večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo. Namen nadomestitve sistema gospodarske javne službe s sistemom razširjene proizvajalčeve

12.000

odgovornosti je bil v vzpostavitvi sodobnega načina ravnanja z odpadki, kot je že vzpostavljen pri ravnanju z nekaterimi drugimi tokovi odpadkov (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji) in je uveljavljena praksa tudi v ostalih članicah EU. Ekonomski sektor, ki daje proizvod na trg, ima namreč znanje in pozna dejavnike, ki vplivajo na trg motornih vozil. Takšni sistemi so načeloma tudi najbolj uspešni in ekonomsko najbolj učinkoviti, proizvajalci pa se soočajo tudi s pritiski javnosti in ostalih deležnikov glede nelegalnega odstranjevanja izrabljenih vozil, zato je tudi njihov interes biti proaktiven pri delovanju sistema zbiranja in predelave zbranih izrabljenih vozil.

Vlada RS je konec junija letos sprejela prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir.

a večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo je ključna ukinitev oziroma ustrezna nadomestitev inštrumenta odjave vozila iz prometa (izjave o lokaciji) z ustreznim finančnim inštrumentom, ki bo zagotovil večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo in bistveno onemogočil nelegalno obdelavo izrabljenih vozil. 3. Kako lahko problemi z izjavo o lokaciji vplivajo na učinkovitost ali neučinkovitost glede doseganja ciljev pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili?

11.267

10.000

9.418 8.409

8.000 6.780

7.043

6.807

6.598

2009

2010

2011

6.000 4.705 4.000 2.000 0 2004

2005

2006

2007 2008 Stara bremena POR

Tabela 1: Razgrajena IV 2004–2011

eustrezna zasnova in zloraba instrumenta izjave o lokaciji vozila ob odjavi vozila iz prometa sta glavna razloga za bistveno manjši zajem izrabljenih motornih vozil v razgradnjo od načrtovanega. Glede na veliko število izjav o lokaciji vozila, ki se izdajo v Sloveniji (okrog 150.000 na leto), je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa. Glede na opravljene analize, ugotovitve in primerjave z drugimi članicami EU zagotavlja učinkovito rešitev edino sprememba sistema v »samonadzornega«, z uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta. Taka rešitev bi bila tudi v smislu zmanjševanja administrativnih ovir in bi poenostavila upravne postopke, saj bi bilo tako smiselno ukiniti izjave o lokaciji vozila. Takšna rešitev bi bila tudi v skladu z obstoječo prakso v EU, kjer je v večini držav članic poleg enkratnega davka ob nakupu vozila uveljavljena tudi dajatev v obliki t. i. periodičnega davka, ki zagotavlja izpolnjevanje določenih predpisanih obveznosti lastnika vozila v celotnem življenjskem krogu vozila.

lada Republike Slovenije je konec junija letos sprejela prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobje 2012–2013, ki za področje okolja oziroma prostora vsebuje ukrep določitve letne dajatve na lastništvo vozila in ukinitve izjave o lokaciji vozila. 4. Katerim nalogam bi moral Ekomobil dati prednost v letu 2012?

istem ravnanja z izrabljenimi vozili v okviru skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili proizvajalcev vozil, katerega nosilec je družba Ekomobil, d. o. o., je pričel delovati aprila letos. Čeprav so obrati za razstavljanje vozil, ki izvajajo obdelavo izrabljenih vozil v okviru tega načrta, izvajali obdelavo že tudi kot izvajalci javne službe, bodo morali, skladno z zahtevami predpisa, dodatno pozornost posvetiti predvsem zagotavljanju sledljivosti celotnega toka izrabljenih vozil tudi potem, ko jih osušene in razstavljene predajo v druge naprave za predelavo. Zagotovo pa bodo morali proizvajalci vozil skupaj z nosilcem načrta dati ustrezno težo aktivnostim, ki jim jih glede ozaveščanja in obveščanja zadnjih lastnikov glede ravnanja z izrabljenimi vozili in doseganja okoljskih ciljev nalaga predpis, in biti v prihodnje bolj proaktivni. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

september 2012

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ugotavlja pravzaprav enako kot shema Ekomobil. Učinkovitost ravnanja z izrabljenimi vozili v Sloveniji je že nekaj let enaka, torej slaba. Preveč avtomobilov se izgubi na sivem trgu. Glavni krivec je izjava o lokaciji. Ali bo spremembe prinesel sprejet vladni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobje 2012–2013? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje smo povprašali, kako komentira problematiko ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili.

71/72

EU pozna dajatev v obliki periodičnega davka

okolje

Ravnanje z IMV

Prva hiša v Versaillesu

Trajnostni razvoj in prostor

Prihodnji mesec bo družba Riko javnosti predstavila prvo hišo, ki je sad sodelovanja s Philippom Starckom. Hiša bo stala v prestižnem Versaillesu, vrednost blagovne znamke Riko se s tem na mednarodnem trgu povečuje. Tudi njihov slogan Globalni inženiring za srečo ljudi postaja odmevnejši. Riko poslovno premišljeno vstopa na področje okolja in izrazito internacionalizira vse svoje dejavnosti – od proizvodnje lesenih hiš in okolja do energetike in logistike. Direktor Janez Škrabec je prepričan, da smo v času, ki zahteva trajnostni razvoj.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Riko je eden od ustanovnih članov slovenske veje VN Global Compact, torej pobude za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov. Ali Riko poroča o svojem napredku na področju trajnostnega razvoja glede na znan poročevalski okvir, na primer GRI? V Riku smo se že v začetku zavezali etičnemu in odgovornemu poslovanju, še preden so postali ti postulati tako popularni, celo nepogrešljivi v poslovnih kodeksih. Ker verjamemo vanje, smo s ponosom med soustanovitelji pod zavezo Global Compact. Moram priznati, da z uradnimi merili (še) ne beležimo učinkov svoje trajnostne naravnanosti. Vselej pa se oziramo v prihodnost z vprašanjem, kako konkretno bomo še naprej postavljali na vrh poslovne hierarhije vrednote, šele nato vrednosti, in kako bomo v tem duhu uresničevali trajnostno paradigmo.

september 2012

Toda slogan Globalni inženiring za srečo ljudi motivira in vzbuja pričakovanja. Kaj Riko skladno s tem sloganom ponuja pri konkretnem turističnem projektu, na primer pri hotelskem kompleksu? Kako implementirate zahtevo po ekodizajnu in drugačni energetski prihodnosti – torej od konvencionalnih energetskih rešitev do trajnostnih? Želimo si, da slogan izpričuje dvoje: da rešujemo in uresničujemo kompleksne inženirske in inženiring projekte, ki so vidni in namenjeni največkrat ozko profilirani, običajno strokovni javnosti, vendar imamo v mislih vselej končnega posameznika in njegovo dobrobit. Kupec

Janez Škrabec

okolje

71/72

Trajnostni razvoj in prostor

avtomobila res ne vidi kompleksne tehnološke linije, ki jo snujemo za izdelavo avtomobilskih delov, je pa zato avto kakovosten in varen, kar voznik tega avtomobila zagotovo doživi in občuti. Tudi projekt izgradnje hotela Kempinski v Minsku podpisujemo s tem sloganom. Kot generalni izvajalci nimamo vpliva na zasnovo in oblikovanje hotela, na izbor tehnologij itd. – to vse predpisujejo investitor in standardi Kempinskega ... Vendar s funkcijo, ki jo imamo, skrbimo, da pri izgradnji hotela sodelujejo tako slovenska kot beloruska podjetja. Integriramo domača in lokalna znanja in izkušnje ter tako nudimo priložnosti za rast in razvoj vseh sodelujočih. Ne odrekamo se tudi podpore beloruskemu okolju, saj na to tržišče ne vstopamo kot ponudniki svojih storitev, temveč smo tudi podporniki umetniškemu in kulturnemu dogajanju. Naj omenim, da smo nedavno Nacionalni beloruski knjižnici podarili faksimile slovite Iconotheco Valvasoriano, ki predstavlja edinstven umetnostni spomenik svetovnega slovesa. Ali v to vašo usmeritev sodi tudi ekodizajn? Evropska komisija napoveduje, da bo v septembru objavila javni razpis za spodbujanje ekodizajna v podjetjih. Kako lahko da ekodizajn drugačno vrednost naši bivanjski kulturi? Ja, mi spodbujamo oz. omogočamo ekodizajn. V podjetju Riko Hiše smo namreč razvili sistem lesene gradnje, ki omogoča integracijo vseh parametrov ekodizajna. Ekodizajn nudi do narave in prihodnosti odgovorno bivanjsko udobje in ugodje. Ta koncept ne predstavlja le ustrezne

63 Prepričan sem, da so podjetja s trajnostno usmeritvijo v času te krize v veliko boljši poslovni in investicijski kondiciji.

Družba Riko je pogumno vstopila v okoljevarstvo in gradi nekatere centre za ravnanje z odpadki v Sloveniji (CEROZ, Slovenska Bistrica), pri ljubljanskem projektu pa zgodba z razpisom še ni končana. Dobivate tudi posle na mednarodnih projektih za ravnanje z odpadki. Kako se kreativno vključite v izvedbo naložbe? Raje kot kreativno se vključujemo učinkovito. Investitorju že v ponudbi ponudimo tehnološko najsodobnejšo opremo, ki je na voljo, poskušamo navezati partnerstva z lokalnimi podjetji. Vse to ponudimo po ekonomsko upravičeni ceni in temu sledimo tudi v izvajanju projekta. Na področju okoljevarstva smo se do zdaj uveljavili v Sloveniji, z nekaj projekti v Makedoniji, obetamo pa si tudi večji prodor v Ukrajino, kjer smo tik pred podpisom projekta reinženiringa celovitega sistema ravnanja z odpadki. Katere projekte, ki ste jih realizirali na področju okoljevarstva, bi izpostavili? V Sloveniji se v zadnjem času intenzivira urejanje kanalizacijskih sistemov in gradnja čistilnih naprav. Gradimo kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Litiji in Šmartnem, Cerknici in Radečah, gradimo centra za ravnanje z odpadki v Zasavju in Slovenski Bistrici. V projekte se vključujemo preko razpisov s kakovostno ponudbo, ki vsebuje najsodobnejšo tehnologijo po ekonomsko upravičeni ceni. Ker je to v Riku mlada panoga, se najraje pohvalimo z izvršenimi projekti, ki jih je tudi čas potrdil kot kakovostne. Tak primer je čistilna naprava izcednih vod iz odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. Z uporabljeno membransko tehnologijo čiščenja je čistilna naprava Barje prva tovrstna čistilna naprava v Sloveniji in se uvršča tudi med najsodobnejše in tehnološko najnaprednejše čistilne naprave za čiščenje izcednih vod v jugovzhodni evropski regiji. Investitorju smo jo predali v uporabo še pred pogodbenim rokom izgradnje, dejanski obratovalni stroški pa so daleč pod načrtovanimi.

He Sveta Petka nad Skopjem je naš kronski projekt. Uspeli smo zagotoviti opremo visokega tehnološkega nivoja z minimalnimi stroški vzdrževanja, minimalne posege v okolje, zanesljivo obratovanje sistema ter visoko stopnjo izkoriščenosti. V izvajanje projekta smo povezali tako slovenska kot tudi makedonska podjetja, s čimer smo še okrepili bilateralna sodelovanja. Prepričan sem, da smo s to izgradnjo, ki predstavlja eno najzahtevnejših gradenj v zadnjih 20 letih v regiji, postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji. V vseh teh projektih sodelujemo najprej kot ponudnik na razpisu in nato kot izvajalec, tako da žal kakšnega večjega vpogleda v širši kontekst umeščanja tovrstnih objektov v okolje nimam.

Ekodizajn nudi do narave in prihodnosti odgovorno bivanjsko udobje in ugodje. Najbrž je lažje umeščati v prostor vaše Riko hiše, ki so že dolga blagovna znamka. Kaj je doslej dalo sodelovanje s Philipom Starckom? Kupci, ki se odločijo za hiši Riko, lahko hišo najprimerneje uvrstijo v pokrajino, kulturno in naravno. Ne le zaradi lesa, ki predstavlja v širšem evropskem bazenu avtohtono gradivo, temveč tudi zato, ker smo zasnovali sistem gradnje, ki je v svoji zasnovi čim manj opredeljen in nevtralen ter se lahko prilagaja vsakokratnim načrtom naših naročnikov in umestitvam v kulturno in naravno krajino. Tej osnovni liniji dodajamo sedaj še linijo prefabriciranih hiš Demokratic Eco Architecture by Riko with Starck. Hiša D.E.A.R.S. bo kombinirala različne materiale, visoko tehnologijo indesign Philippa Starcka. Hišo smo razvijali v tesnem sodelovanju s Starckom in skupaj jo bomo premierno predstavili meseca oktobra v Versaillesu. Sodelovanje s Philippom Starckom je že v tej fazi razvoja produkta na svetovnem prizorišču dvignilo vrednost blagovne znamke Riko. Obetamo si, da bomo s prodajo hiše D.E.A.R.S. bolje prodajali tudi hiše Riko. Vaša družba je manj znana po logistični dejavnosti, čeprav jo močno razvijate. V katerih panogah ste razvili najbolj konkurenčne in sodobne, trajnostne logistične rešitve? Na področju avtomobilske, živilsko-predelovalne, farmacevtske in kovinsko-predelovalne industrije smo se s svojo ponudbo logističnih

71/72

rešitev uveljavili doma in v tujini. V Belorusiji in Rusiji smo ponudili kakovostne rešitve velikanom avtomobilske industrije, kot so npr. MAZ, Avtodizel, Avtovaz, v Sloveniji pa s ponosom izpostavljam tri močne reference. Prva je avtomatizirano visoko regalno skladišče Ljubljanskih mlekarn. Uspelo nam je izvesti najbolj kakovostno rešitev, s tem da v času gradnje in integracije sistema v obratovanje ni bilo nikakršnih izpadov pri oskrbi naročnikov z izdelki. Prav tako velja izpostaviti naše dosežke na področju farmacevtske industrije, saj so tu sistemi vedno zahtevni, ker ima področje farmacije specifične zahteve po predpisih GMP, dosledni FIFO, popoln nadzor nad vsako skladiščno pozicijo v skladišču itd. Poleg tega so v farmaciji zahteve po tehničnih rešitvah, kvaliteti, čistoči ipd. višje kot v ostalih industrijskih branžah. Visoko regalni skladišči Krke in Leka nosita Rikov podpis.

okolje

Z več projekti ste na makedonskem trgu, med drugim ste jim izdelali tudi sektorske okoljske nacionalne strategije (odpadki), nedavno zgradili hidroelektrarno. Kaj kažejo vaše izkušnje pri iskanju najboljših okoljskih rešitev na tujih trgih, zlasti pri umeščanju hidroelektrarn v okolje, saj so pri tem v Sloveniji precejšnje težave?

Koliko usmerjenost podjetja v trajnostni razvoj v času globalne krize pomeni konkurenčno prednost? Ali trg podjetju, ki prisega na trajnostni razvoj, prizna nekoliko višjo ceno? Narejenih je bilo več raziskav, katerih rezultati pričajo o tem, da podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju, izboljšujejo dinamičnost in konkurenčnost gospodarstva, ustvarjajo nova delovna mesta in z njimi gospodarsko rast. Po opravljenih raziskavah so uspehi družbeno odgovornih in trajnostno naravnanih podjetij večji od konkurenčnih podjetij, družbeno odgovorna podjetja poslujejo celo bolje od svojih tekmecev. Znano je, da v odnosu do dobaviteljev in poslovnih partnerjev trajnostni koncept znižuje stroške in povečuje ugled, povečuje učinkovitost nabavne verige, dobavitelje spodbuja v inovacije v lastni proizvodnji, povezovanje na obeh straneh vrednostne verige pospešuje izmenjavo znanja in razvoj učinkovitih poslovnih modelov. Pri potrošnikih pa je trajnostni koncept zagotovo konkurenčna prednost. Potrošniki se raje odločajo za nakup izdelkov ali storitev družbeno odgovornih podjetij, saj so čedalje bolj osveščeni, ne nazadnje povečuje tudi zvestobo potrošnikov. Hkrati vpliva na ugled in vrednost blagovne znamke ter v nekaterih primerih omogoča celo doseganje višjih cen izdelkov pri kupcih. Prepričan sem, da so podjetja s trajnostno usmeritvijo v času te krize v veliko boljši poslovni in investicijski kondiciji. Kar ozrimo se malo naokoli. Kaj mislite, da bi morala Slovenija kot država in slovenska podjetja prednostno storiti na področju trajnostnega razvoja za dvig svoje mednarodne konkurenčne prednosti? Podjetja bi morala ultimativno integrirati parametre trajnostnega razvoja v svoje delovanje, država pa bi morala to spodbujati kot konkurenčno prednost pri javnih razpisih. To bi bila odlična odskočna deska, ki bi zagotovo omogočala večjo prodornost slovenskega gospodarstva.

september 2012

arhitekturne zasnove, temveč vključuje vse možnosti zmanjševanja porabe neobnovljivih surovinskih, energetskih virov in energije. In ta koncept prinaša trajnostne vrednote tudi v vsakdanje življenje. Spodbuja nas, da varčujemo z energijo, ločujemo odpadke, delujemo na vseh ravneh družbeno odgovorno in trajnostno tudi kot posamezniki. Osebno verjamem, da se kupci lesenih Riko hiš zavedajo ekološke note; ko se odločijo za leseno hišo, se odločijo tudi za ekološko usmeritev nasploh.

Misija: Zeleno

Strateški projekt trajnostnega razvoja BTC City

okolje

71/72

Strateški projekt trajnostnega razvoja BTC City

BTC je že doslej svoj

razvoj temeljil na družbeni

odgovornosti, kamor sodijo tudi vse t.i. zelene oz. eko

aktivnosti. Zlasti strokovna

javnost ga pozna po

edinstvenem poslovnem

modelu Eko indeks, s katerim

vrednoti vplive svojega

delovanja na okolje. Vodstvo

družbe se je letos odločilo

za nov korak v tej smeri – za

izvedbo strateškega projekta

Misija: Zeleno. Z njim BTC City kot najpomembnejše slovensko poslovno, nakupovalno,

rekreativno – zabaviščno in

kulturno središče postaja

gonilo zelene preobrazbe

družbe.

Skupaj z marketinško agencijo, specializirano za trajnostni razvoj, Fit media d.o.o., ki pod blagovno znamko Zelena Slovenija izdaja strokovno revijo EOL, so razvili celostno zgodbo, s katero bodo predstavljali lastne trajnostne premike in, kar je še pomembneje, vanje vključevali širšo družbo. Misija vključuje investicijske premike, ki so potrebni za bolj zeleno življenje v BTC City, promoviranje zelenih izdelkov in storitev, spodbujanje zelene potrošnje ter ozaveščanje javnosti glede zelenih vrednot in dejanj.

september 2012

Zeleni agenti Pomemben del zgodbe so t.i. zeleni agenti, ki vsak na svojem področju pripevajo k uresničevanju skupne misije. Zeleni agent je lahko prav vsak, ki je pripravljen delati v dobro prijaznega okolja in zelenega razvoja. To so zaposleni v kompleksu BTC City-ja, poslovni partnerji, kupci in vsi tisti, ki ravnamo zeleno in ki s svojimi dejanji motiviramo druge. Zeleni agenti so rastline plezalke (bršljan), saj čistijo zrak, okolje pa prijetno zelenijo, zeleni

agenti so drevesa, ki predelujejo izpuste CO2 in ustvarjajo naravnejše okolje, pa tudi živali.

Gonilna sila misije je seveda BTC. Vodili in usmerjali bodo z lastnim zgledom, prva dejanja pa so že vidna.

Zelene poti, zelene fasade, zelena sporočila … Gonilna sila misije je seveda BTC. Vodili in usmerjali bodo z lastnim zgledom, prva dejanja pa so že vidna. Tako so obiskovalci gotovo opazili zasaditve zelenih rastlin ob zahodni in vzhodni strani dvorane A. Pozornost privabljajo številna plakatna mesta s sporočili, ki spodbujajo k zelenemu ravnanju. Z namenom spodbujanja hoje po BTC City-ju so začrtali prvi

65 71/72

Misija: varčno z vodo

V Vodnem mestu Atlantis so na izlivna mesta na sanitarne armature namestili pršne glave, ki so opremljene s posebnimi šobami. Le-te preprečujejo nabiranje vodnega kamna, med uporabo zmanjšajo pretok vode na manj kot 9 litrov na minuto ter zagotavljajo ustrezno mikrobiološko kakovost vode. del zelene pešpoti, ki jo bodo v prihodnje še razširili. Obiskovalce spodbujajo k uporabi parkirne hiše in vožnji z brezplačnim City busom. Številni zabojniki za odpadke komunicirajo zavezo BTC-ja k njihovemu ločevanju, saj so hkrati pomembna surovina.

Odpadki so surovine, ki imajo svojo vrednost. V BTC-ju odpadke skrbno ločujejo (več kot 60 %). Vzpostavili so sistem sprotnega pobiranja in ločevanja odpadkov, imajo svoje ekološke postaje in stiskalnice odpadkov. V Centralni ekološki postaji odpadke ločujejo na kar 24 frakcij. Misija: energetska učinkovitost Načrtno znižujejo porabo energije. Zamenjujejo energijsko neučinkovito razsvetljavo z LED tehnologijo. Tako prihranijo več kot 500 tisoč KWH letno in zmanjšajo za več kot 200 ton izpustov ogljikovega dioksida. Samo za reklamne panoje so tako zmanjšali porabo električne energije kar za 20-krat. Junija 2012 so po-

Zeleni promet je velik izziv. Za območje BTC Cityja imajo novo električno vozilo, namenjeno odvažanju različnih odpadkov. Za polnjenje svojega akumulatorja porabi zgolj 18 kW električne energije kar zadostuje za 80 prevoženih kilometrov. S programom za racionalno pripravo in razvoz blaga so prostorske kapacitete na tovornjakih zapolnili optimalno, tako da je dnevni razvoz blaga opravljen z minimalnim številom transportnih vozil. Tovornjaki pri razvozu blaga opravijo najkrajšo možno pot. Na območju BTC City Ljubljana vozi brezplačni city bus. Uredili so krožišča, sistematično urejajo pločnike, kolesarske in zelene poti. Obiskovalce spodbujajo, da svoje vozilo pustijo v parkirni hiši s kar 780 brezplačnimi parkirnimi mesti in se po svojem mestu odpravijo peš ali s city busom. Misija: družbeno odgovorni Pri BTC-ju se trudijo, da bi skupaj z obiskovalci izboljšali kakovost življenja na vseh področjih. Zato podpirajo športne projekte, okoljske, humanitarne akcije, organizirajo delavnice in natečaje za otroke, sofinancirajo nakupe otroških igral … So prejemnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011.

Mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie d.o.o.: »Skupaj z naročnikom smo razvili strateški koncept nadaljnje implementacije trajnostnega razvoja BTC City-ja. Je integralen, saj vključuje vse strateške javnosti, hkrati pa modularen, kar pomeni, da se lahko uresničuje v skladu s poslovnimi možnosti. Pomembno je, da je zgodba enostavna in akcijska. Povzeli smo jo z dvema besedama: misija in zeleno. Misija vključuje akcijo, drznost, pogum, vztrajnost in sodelovanje. Zelena barva simbolizira upanje in rast, povezujemo pa jo tudi z regeneracijo in s prihodnostjo, torej z vsem, kar je prijazno okolju oziroma je trajnostno.«

september 2012

Misija: odpadki za surovine

Misija: zeleni promet

mag. Vanesa Čanji

Misija: Zeleno vključuje več področij. Med najpomembnejšimi so upravljanje z odpadki, energetska učinkovitost, odgovorno ravnanje z vodo, trajnostni promet, varnost in druga področja družbene odgovornosti. BTC je na teh področjih dosegel že lepe rezultate.

Jože Mermal, predsednik Uprave BTC, d.d.: »Cilj misije je ZELENO na vseh segmentih. Zgodba Misija: Zeleno je dovolj odprta, da lahko vanjo dolgoročno vpenjamo posamezne etapne cilje in podvige, hkrati pa vedno znova vključujemo partnerje na vseh ravneh. Misija: Zeleno pomeni nenehno aktivno pomikanje proti cilju. S projektom Misija: Zeleno začenjamo v BTC City v Ljubljani. Naši načrti so ambiciozni, a realni - s svojimi aktivnostmi bomo postopno spodbujali trajnostno ravnanje svojih poslovnih partnerjev in obiskovalcev.« foto: Rok Tržan

S projektom Misija: Zeleno želi BTC k sodelovanju privabiti čim več zelenih agentov. Ob tem vabi vse zeleno ozaveščene poslovne subjekte in posameznike, da jim sporočijo svoje pobude, s katerimi bi skupaj naredili nove koreke v Misiji: Zeleno.

Jože Mermal

Z vodo ravnajo varčno in preudarno. Za potrebe dopolnjevanja vode v bazene uporabljajo vrtino, kjer lahko mesečno načrpajo do 3.500 kubičnih metrov vode.

okolje

foto: BTC

stavili že tretjo lastno sončno elektrarno. Vse tri sončne elektrarne skupaj proizvedejo dva milijona kWh električne energije na leto.

Slovenija je v Ljutomeru dobila

foto: www.shutterstock.com

V Ljutomeru nov obrat za reciklažo

Predelava odpadnih nagrobnih sveč

66 71/72

okolje

Predelava odpadnih nagrobnih sveč

drugi obrat za predelavo

odpadnih nagrobnih sveč. To

pomeni, da bodo zmogljivosti

omogočile obdelavo celotnih količin odpadnih nagrobnih sveč, ki jih zbereta v državi dve konkurenčni shemi.

Družba Interseroh je z dvema

partnerjema v celoti uredila

reciklažo, shema Prons pa ne. Kot navaja Sebastjan Kolednik,

direktor Eko Plastkoma, bodo dobili polovico zbranih sveč

od Pronsa. In kaj prinaša Eko

september 2012

Plastkom na trg reciklaže?

Zakaj ste se odločili za naložbo v obrat predelave odpadnih nagrobnih sveč, kdo so partnerji oziroma investitorji in kakšna je vrednost naložbe? Naša ideja, da bomo predelovali odpadne nagrobne sveče, je stara že več kot deset let. Uresničevati smo jo lahko pričeli pred štirimi leti, saj je bila takrat sprejeta Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Do danes nam je uspelo zbrati zaupanja vredne partnerje in investitorje, ki so bili sposobni financirati naložbo v popolnoma novo tehnološko opremo za predelavo sveč. Na trgu bomo konkurenčni tako po kapaciteti in ceni predelave kot po kakovosti predelanih materialov za ponovno uporabo. Z namenom, da bo naša predelava čim bolje organizirana, smo se povezali z družbo Saubermacher Slovenija, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko to delo opravi najbolje, kar je podjetje že večkrat dokazalo tudi pri drugih vrstah odpadkov. Naš največji partner pa je družba FINAKOS, ki je tudi največji investitor obrata. Investicija je razdeljena v več faz, od katerih sta dve z vrednostjo preko 1 milijona evrov že realizirani. To je naložba v nepremičnine in sortirnico s tehnološko opremo za predelavo sveč. V nadaljevanju načrtujemo še dodatne investicije v strojno opremo za granulacijo PVC-plastike in talilnike za parafin.

Dolgoročno je naša želja tudi predelava ostale odpadne plastike iz PVC. Kakšne so zmogljivosti obrata in ali boste usmerjeni le na zbrane količine ONS na slovenskem trgu? V našem primeru gre za strojno opremo za predelavo polivinilkloridnih odpadnih sveč s kapaciteto 1000 kg/h, kar pomeni, da bomo lahko z eno izmeno letno predelali okrog 1.500 ton teh sveč. Trenutno imamo pogodbo samo s shemo PRONS, ki nam bo v predelavo namenila približno polovico od vseh 2.500 ton odpadnih sveč, ki se zberejo na našem trgu v enem letu. V nadaljevanju pričakujemo, da bomo zaključili že pričete dogovore v tujini, kjer ločeno zbiranje sveč že poteka, nimajo pa še takšne predelave, da bi pridobili kakovostne proizvode. S predelavo sveč ste že začeli. Kakšna je vaša tehnološka oprema, saj je znano, da je pri predelavi sveč bistveno zagotoviti kakovostne izhodne surovine? Ali imate urejeno tudi sortiranje odpadnih nagrobnih sveč glede na to, da so na trgu različne vrste sveč? Tehnološka oprema je plod lastnega razvoja, pri izdelavi pa smo sodelovali skupaj z našim partnerjem iz Nemčije. Gre za novost na področju predelave sveč. Oprema je popolnoma avtomatizirana, predelava je okolju prijazna, brez negativnih vplivov na okolje.

Stopnja naše predelave je preko 90 odstotkov bruto prevzetih količin odpadnih sveč. Prodali bomo lahko predelano PVC-plastiko in parafin, kovine, to so kovinski pokrovčki na svečah, ter ostale izločene plastične sveče iz PET in PP. Največ zanimanja na trgu je za dobro očiščen parafin, ki ga bodo uporabljali svečarji pri proizvodnji sveč, in PVC, ki se uporablja v industriji za različne namene. Kaj je pokazal izračun rentabilnosti naložbe? Pri trenutnih cenovnih razmerjih ocenjujemo, da se bo dosedanja naložba povrnila v petih letih. Koliko nečistoč in ostalega materiala boste morali odložiti in kako boste zagotovili popolno čistočo posamezne frakcije? Predvidevamo, da bomo morali pooblaščenim zbiralcem ustrezno predati okrog pet odstotkov nečistoč, saj se na pokopališčih v zabojnike, namenjene samo za odpadne nagrobne sveče, odlagajo tudi drugi odpadki. Kljub temu pa je zavedanje obiskovalcev pokopališč o ločenem zbiranju nagrobnih sveč boljše glede na pretekla leta. Ali boste zagotovili tudi reciklažo elektronskih nagrobnih sveč? Velika večina slovenskih proizvajalcev elektronskih sveč že proizvaja ekološke elektronske sveče, ki so lahko razstavljive in jih je mogoče reciklirati. Pri nas te sveče izločimo in jih ročno razstavimo. Elektronske module in baterije predamo ustreznim zbiralcem za nadaljnjo predelavo, PVC-plastika pa gre v našo strojno predelavo.

2. Kdo spremlja transparentnost delovanja obeh shem in kaj kažejo podatki o zbranih količinah v letu 2011 in prvem polletju 2012?

Plastkom obratuje pozitivno, čistost materiala dobra Plastkom je v Sloveniji prvi začel predelovati odpadne nagrobne sveče in v začetku ni bilo lahko. Po pridobitvi vseh dovoljenj za reciklažo ovir ni več in tudi problem sortiranja je odpravljen. Direktorica Plastkoma Mojca Korbar je povedala: Predelava ONS poteka brez problema. Vse količine, ki nam jih pripeljejo, se sproti predelajo. Čistost materialov je dobra, pri PVC plastiki je 98 %, pri ostalih materialih pa 100 %. Vhodne in izhodne cene zagotavljajo rentabilnost obrata. Poslovanje je pozitivno, tako naj bi bilo do konca leta, vse pa je odvisno od prodanih količin sveč. Po delni spremembi tehnološke opreme smo dosegli zadovoljivo čistost materiala, tako da sortiranje ne predstavlja ozkega grla. Res pa je, da je čistost odvisna od ustreznega ali neustreznega skladiščenja odpadnih sveč v komunalnih podjetjih. Nekatere komunale zagotavljajo čistost, nekatere pa ne. To predvsem vpliva na kakovost PVC materiala. Komunale bi morale imeti zabojnike za skladiščenje sveč in jih ne skladiščiti na pesku. Poleg parafinskih sveč se izločajo elektronske sveče. Elektronske sveče se sortirajo in pripravijo za nadaljnjo predelavo, kar dela pooblaščeno podjetje. Pri PET plastiki, ki se pojavlja pri elektronskih svečah, nastaja problem, ker se jo vsi izogibajo zaradi rdeče barve. V šestih mesecih smo izločili 25 ton baterij, celotno količino predelave ONS zagotavljamo v sodelovanju z Interserohom in imamo še proste kapacitete. Mesečno predelamo od 170 – 180 ton sveč.

Okoljski cilji pri predelavi ONS niso določeni Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo postavili tri vprašanja o ravnanju z nagrobnimi svečami v Sloveniji: 1. K ako uspešni sta glede na izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami shemi Interseroh

okolje

Odpadne nagrobne sveče niso več breme za okolje. Za to vrsto odpadka je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno, predvsem za sveče iz PVC, saj jih vse predelamo, zato pričakujem od naših državnih in ostalih institucij ter javnosti, da bodo od sedaj naprej širili pozitivno medijsko kampanjo o odpadnih svečah.

71/72

67 Kakšna bo dejanska stopnja reciklaže in katere materiale boste lahko prodali kot odpadne surovine? Za katere frakcije je največ zanimanja?

in Prons posebej z vidika predelave in reciklaže?

3. Kdo zagotavlja predelavo za obe shemi in ali so znani podatki, koliko odpadnih nagrobnih sveč mora v predelavo v izvoz? Družba Prons ni zagotovila recikliranja

Na družbo Prons je bilo v letu 2011 preneseno ravnanje za 3.102.055 kg nagrobnih sveč, danih na trg v letu 2011. Njihov zbiralec, podjetje Saubermacher, je za njihov skupni načrt zbral 1.265.510 kg odpadnih nagrobnih sveč (40,8 %). Za zbrane odpadne nagrobne sveče je družba Prons zagotovila predobdelavo teh sveč, in sicer v podjetju CRO Vrhnika in v podjetju Saubermacher Slovenija PE Lenart, pri čemer je bilo izločenih 1.076 kg odpadnih elektronskih modulov in 3.550 kg nečistoč, ki se jih je odložilo. Recikliranje predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč v letu 2011 ni bilo zagotovljeno. Družba Intereseroh ima za reciklažo dva partnerja Na Družbo Interseroh je bilo v letu 2011 preneseno ravnanje za 3.197.142 kg nagrobnih sveč, danih na trg v tem letu. Njihov zbiralec, podjetje Saubermacher, je za njihov skupni načrt zbral 1.394.660 kg odpadnih nagrobnih sveč (43,6 %). Zbrane odpadne nagrobne sveče so se predhodno obdelale. V letu 2011 je bilo pri postopkih predhodne obdelave izločenih skupno še 26.942 kg odpadnih elektronskih modulov, izločenih pa je bilo tudi 121.187 kg odpadnih kovin ter 86.906 kg nečistoč, ki se jih je odložilo. Predhodno obdelane odpadne nagrobne sveče so se 29. 2. 2012 oddale v predelavo predelovalcema: podjetju Plastkom (776.530 kg odpadnih nagrobnih sveč) in podjetju Navodnik (135.440 kg odpadnih nagrobnih sveč), predelane naj bi bile do konca aprila 2012. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ne določa okoljskih ciljev glede zbiranja ali predelave oziroma recikliranja. Nadzor nad izvajanjem Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami izvaja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje – Inšpekcija za okolje in naravo. Po podatkih Carinske uprave RS je bilo v letu 2011 dano na trg v Sloveniji 6.339.997,3 kg nagrobnih sveč, od tega je bilo za 6.299.197 kg nagrobnih sveč ravnanje zagotovljeno preko obeh nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Skupno je bilo zbranih 2.660.170 kg odpadnih nagrobnih sveč in vse so bile predhodno obdelane.

september 2012

foto: arhiv podjetja

Sebastjan Kolednik

foto: arhiv podjetja

Prav gotovo brez sortiranja zaradi zelo različnih vrst sveč ne gre. V ta namen imamo urejeno sortirnico, ki je eden od pomembnejših elementov naše predelave. V njej izločimo sveče iz stekla in keramike, sveče iz PP, PET, embalažo od svetilnega olja ter papirnate sveče, ki za našo strojno predelavo niso primerne. Izločijo se tudi elektronske sveče, ki jih ročno razstavimo. Pridobljene frakcije, tj. elektronske module, baterije, predamo ustreznim zbiralcem v nadaljnjo predelavo.

Kaj svetujete okoljski politiki pri ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami?

• nosilec skupnega načrta Prons načrtuje, da bo reciklažo zagotovil pri podjetju EKO Plastkom.

Nadzor, nadzor in še enkrat nadzor Poleg Interseroha je nosilec skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami družba Prons, ki je najprej reciklažo organizirala na Hrvaškem. MKO je v izjavi ugotovila, da je Prons lani uspel zagotoviti le predobdelavo, zato smo o tem povprašali direktorja Pronsa, Marjana Guliča.

Bralcem revije prepuščam, naj si sami ustvarijo mnenje o takšni »ažurnosti« ARSO. Prons je bil zato prisiljen zbrane ONS skladiščiti v skladu s potrjenim načrtom. Kam ste odložili material?

V izjavi MKO o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je zapisano, da družba Prons ni zagotovila recikliranja, pač pa samo predobdelavo. Zakaj niste zagotovili reciklaže?

Vse ONS smo v skladu s potrjenim načrtom skladiščili pri zbiralcu Saubermacher Slovenija, d. o. o., in sicer v večjem delu na lokaciji Saubermacher Slovenija, d. o. o., Lenart s kapaciteto skladiščenja 2.500 ton in manjšem delu na CRO Vrhnika, Vrhnika.

Z izjavo MKO sicer nismo seznanjeni. Takšna izjava načeloma sicer drži, a je izrazito

Ker je v avgustu 2012 začela delovati predelava v podjetju EKO PLASTKOM, d. o. o., Ljutomer, s

Marjan Gulič

• nosilec skupnega načrta Interseroh pri podjetjih Plastkom in Navodnik,

enostranska in zahteva dodatna pojasnila. Kot smo že navedli v oktobrski številki revije EOL, je imela družba Prons v letu 2010 zagotovljeno predelavo v tujini, kjer je bilo predelano okrog 47 odstotkov vseh zbranih ONS v letu 2010. Ker je v drugi polovici leta 2010 EKO P.U.T. na Hrvaškem prenehal s predelavo, je družba Prons meseca septembra 2010 na ARSO vložila nov načrt ravnanja z ONS, po katerem bi predelavo ONS izvajali v Avstriji. Načrt je bil dopolnjen maja 2011. Kljub številnim urgencam Pronsa nismo od organa ARSO v sestavi MKO do maja 2012, torej v času nekaj manj kot dveh let, prejeli nobenega odgovora.

foto: arhiv podjetja

68 Recikliranje predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč zagotavljata:

okolje

71/72

Za prvo polletje 2012 še ni obdelanih podatkov.

katerim smo sklenili pogodbo o predelavi ONS, smo postopoma začeli prazniti omenjeno zalogo in sproti reciklirati zbrane ONS. S katerimi težavami se srečujete kot nosilec skupnega načrta? Težave na tem področju niso nove. Predvsem si želimo nadzor, nadzor in še enkrat nadzor IRSKGHO nad zavezanci in sivo ekonomijo na tem področju. Podatki od začetka uveljavitve Uredbe o ravnanju z ONS namreč kažejo, da deleži ONS glede na količino NS, ki jih na trg RS dajejo zavezanci shem od leta 2010, nenehno naraščajo, in sicer s 35 odstotkov v letu 2010 na 42 odstotkov leta 2011 in celo na 62 odstotkov

Promocija

sveče

plastika kovine

V podjetju EKO PLASTKOM iz Ljutomera ponujamo celovite storitve sortiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč. S pomočjo najsodobnejše tehnologije na tem področju, strokovno in okolju prijazno poskrbimo za predelavo plastičnih odpadnih nagrobnih sveč, ostale vrste sveč pa ustrezno izločimo in predamo zbiralcem za nadaljnjo predelavo. Odpadne nagrobne sveče predelamo v uporabno surovino in uredimo, da se pridobljeni materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo. Tržimo naslednje materiale: • • Predelana pvc plastika • Odpadne kovine

september 2012

www.ekoplastkom.si • info@ekoplastkom.si Tel. in Fax: 02 58 51 230

Ulica Rada Pušenjaka 1, 9240 Ljutomer, Slovenija

Naj ponovim: nadzor, nadzor, saj ima IRSKGHO v rokah škarje in platno. Sheme so pri nadzoru popolnoma nemočne.

Razlike med poročili shemam in carinski upravi

d vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč (ONS) je minilo že skoraj dve leti in pol. Rezultati zbiranja ONS so po tem preteklem obdobju dobri. Sistem ločenega zbiranja ONS je vzpostavljen pri vseh izvajalcih javne službe po Sloveniji. Izjemno pomembni dejavniki glede kvalitete ONS, ki nam jih oddajo izvajalci javne službe, pa so način zbiranja (ali je na pokopališčih nameščeno dovolj zabojnikov za ločeno zbiranje, ali so ustrezno označeni, ali je frekvenca odvozov dovolj pogosta ipd.), ustreznost skladiščnega prostora (ali se skladišči na asfaltu, v betonskem boksu, zabojniku ali na peščeni podlagi, ali so ONS pokrite ali na prostem ipd.) in manipulacija ONS v skladišču. V teh letih je kvaliteta storitev izvajalcev javne službe naraščala. Enakovreden dejavnik glede kakovosti pa so tudi obiskovalci pokopališč, ki so v zadnjem času dobro osveščeni ter ONS v večini primerov odlagajo ločeno od ostalih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih. Dokaz za to je izredno visoka stopnja zbiranja, ki je bila v letu 2011 42-odstotna, v prvem poletju 2012 pa celo 62-odstotna. V manjšem deležu se v ločenih zabojnikih poleg ONS še vedno pojavljajo tudi drugi odpadki. V teh letih smo uspeli z obveščanjem in osveščanjem odstotek nečistoč, po podatkih našega glavnega predelovalca Plastkoma z Jesenic, zmanjšati z dobrih 13 odstotkov na slabih 7 odstotkov.

ružba Interseroh, d. o. o., se je skupaj s svojima predelovalcema, Plastkomom z Jesenic in Navodnikom, d. o. o., iz Celja, lotila izziva reciklaže ONS celovito. Ker smo Slovenci med prvimi v svetu, ki smo se lotili predelave ONS, se nismo mogli opreti na nobene tuje

redba nalaga, da moramo za nagrobne sveče, ki so dane v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje ONS od IJS in za zbrane ONS na svoje stroške zagotoviti predelavo. Tu prihaja v praksi do različnega tolmačenje uredbe. Družba Interseroh se zaveda, da je obveza skupnih načrtov od IJS prevzeti vse ONS, nastale glede na tržni delež, ki ga posamezni nosilec skupnega načrta dosega. Zapisano pa si nekateri razlagajo tudi drugače. Uredba nam namreč nalaga, da moramo poskrbeti samo za tiste nagrobne sveče, ki smo jih dali v promet. To pomeni, da zbirna kvota ne bi smela biti višja kot 40-odstotna, saj je teža pogorele sveče veliko nižja kot teža nove nagrobne sveče. Tako se lahko tolmači, da je obveza po uredbi le do določene stopnje zbiranja. Izredno visoka zbirna kvota je posledica količin nagrobnih sveč, ki niso evidentirane v nobeni shemi. Družbe ob zadnjih intervalih poročanja ugotavljamo, da prihaja v poročilih zavezancev za poročanje okoljske dajatve do velikih razlik med poročanjem družbam in poročanjem Carinski upravi RS Jesenice. Zbirno kvoto zvišujejo še količine nagrobnih sveč svečarjev, ki niso pristopili k nobenemu skupnemu načrtu, in črni trg. Z izredno visoko zbirno kvoto (okoli 62 odstotkov v prvem polletju 2012) se stroški prav tako izjemno povečajo. Da bi se stanje uredilo, je potrebna uvedba revizij pri zavezancih, ki so vključeni v sheme ravnanja z ONS, prijava zavezancev po Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki kršijo ali

71/72

okolje

foto: arhiv podjetja

69 Kaj bi morala upoštevati okoljska politika za zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja s svečami?

ne izpolnjujejo svojih obveznosti po tej uredbi, in dvig cen, to je svečarin za nagrobno svečo, dano na trg. Z dvigom svečarin pa že imamo probleme konkurenčnosti na trgu, če ostale sheme tolmačijo uredbo drugače.

ružba Interseroh je svoje obveznosti vedno izpolnjevala do višine tržnega deleža, ki ga imajo zavezanci znotraj skupnega načrta družbe Interseroh, in ta tržni delež celo presegamo. V poročilu se nazorno vidi, da smo v letu 2010 prevzeli približno 25 ton in v preteklem letu 46 ton ONS več, kot bi jih po svojem tržnem deležu morali. V tretjem kvartalu 2012 bomo po zadnjih simulacijah prevzeli 100 ton več ONS, kot znaša naš tržni delež. S tem smo dokazali, da odgovorno pristopamo k problemu oziroma različnemu tolmačenju zapisane uredbe. Vsekakor ne želimo, da imajo IJS problem s kopičenjem ONS na njihovih zbirnih centrih, in še posebej ne želimo, da to eksistenčno vpliva na naše predelovalce, saj jim z ustavitvijo zbiranja prekinemo dotok materiala in posledično ustavitev linije.

e glede na izjemne rezultate, ki jih pri predelavi ONS dosega družba Interseroh, nas pestijo različne težave. Nesposobnost sodelovanja na vseh nivojih je ključni problem, ki bi ga morali reševati prednostno. Pri delovanju sistema ravnanja z ONS sta namreč potrebna sodelovanje z vseh strani in dolgoročni pogled. Naše izkušnje kažejo, da se ključni sodelujoči v procesu tega ne zavedajo. Proizvajalci nagrobnih sveč se ne zavedajo, da je vzpostavitev kakršnegakoli sistema ekstremno zapleten proces, ki terja čas in odgovornost vseh. Zavedamo se, da višina svečarine vpliva na končno ceno nagrobne sveče na prodajnih policah, zato se trudimo zmanjšati stroške zbiranja in predelave. Dandanes vse preveč ljudi pričakuje pozitivne rezultate nemudoma, čeprav iz prakse vemo, da so hitre in začasne rešitve v večini primerov dražje. Od državnih organov pričakujemo, da nas na konstruktivnih delovnih sestankih usmerijo na pravo pot in disciplinirajo kršitelje uredbe. Žal pa ni z njihove strani nikakršne odzivnosti in pripravljenosti na sodelovanje. Trud za odgovorno predelavo ONS nas vse bolj spominja na boj z mlini na veter – bojimo se, da ga počasi izgubljamo. Nina Durini, Interseroh

september 2012

Predvsem na sivo ekonomijo na tem področju, saj opažajo številne nelegalne prodajalce NS na pokopališčih in od vrat do vrat v svojih okoljih, ki ne spoštujejo določil uredbe.

Nina Durini

Na kaj opozarjajo zavezanci?

izkušnje in nasvete. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da smo pri razvoju reciklaže ONS potrpežljivi in odprti za več možnosti. Interseroh, d. o. o., ravno zato podpira dva predelovalca, saj imata različne postopke pri predelavi. Rezultati pri reciklaži so se prav tako močno izboljšali, vendar ostaja še veliko možnosti za nadgradnjo. Trenutno je kakovost izhodnih recikliranih materialov pri enem od predelovalcev veliko boljša, vendar pa je zmogljivost predelovalne linije premajhna. Od začetnih izzivov, ki smo jih imeli s postavitvijo predelave, sedaj vso svojo energijo usmerjamo v povišanje dodane vrednosti izhodnih recikliranih materialov. Naš cilj je trajna ekološka naravnanost svečarjev oziroma večanje deleža recikliranih materialov v novih svečah ali drugih izdelkih. Naša prioriteta je, da surovine ostanejo v Sloveniji. To se sicer sliši enostavno, vendar zaradi majhnih količin materialov, ki nastanejo v Sloveniji, ni ekonomske upravičenosti dragih predelovalnih linij. Za tehnološko uspešno pilotno linijo sta potrebna čas in potrpežljivost. Pri recikliranem parafinu smo to že dosegli, saj ga v večini uporabijo slovenski svečarji, sedaj pa se usmerjamo na granulacijo različnih vrst plastike. Da smo kos izzivom in rezultatom na področju predelave ONS, kažejo tudi zanimanja iz tujine za tovrstne procese, saj v tujini ni vzpostavljenega ločenega zbiranja ONS in je večina sežgana v sežigalnicah, ker večinoma nagrobne sveče niso iz PVC-plastike.

foto: arhiv podjetja

v prvem polletju 2012. Pri tem pa količine, ki so jih dali na trg RS zavezanci v prvem polletju 2012, padajo za okrog 20 odstotkov. Če se bo takšen trend nadaljeval, bomo do konca leta 2012 pobrali več sveč, kot jih zavezanci dajo na trg v RS, kar kaže, da je na tem področju nekaj hudo narobe.

Okoljski monitoring za vsako odločitev organizatorja Ne le po rezultatih, tudi po občutljivosti do okolja so se odlikovale letošnje olimpijske igre. Zakaj? Ker so v Londonu 2012 naredili velik skok pri trajnostni zasnovi in izvedbi športnih dogodkov. Letošnje igre so prve, ki so v svoj koncept načrtovanja in izvedbe vnesle trajnostno komponento. Zunanja komisija za trajnostnost je ves čas spremljala trajnostnost iger in bo svoje zaključno poročilo o učinkovitosti iger na podlagi opravljenih monitoringov objavila do konca leta 2012. Velik del prvotno načrtovanih ciljev so organizatorji dosegli že do začetka iger, kako trajnostne pa so igre zares bile, bodo pokazali vplivi po končanih igrah. Eden ključnih ciljev je namreč vplivati na spremembo vedenja udeležencev iger in prebivalcev Londona. Vpetost trajnostnosti v olimpijsko vas in olimpijski park je občutila tudi slovenska olimpijska ekipa, ki je trajnostnost organizatorjev ocenila z 9 (10 je najvišja ocena).

a čas od načrtovanja do zaključka letošnjih olimpijskih iger in še nekaj časa po zaključku iger je Komisija za trajnostnost izvajala monitoringe za preverjanje trajnostnosti OI. Svoje delo je začela januarja 2007, zaključila pa ga bo marca 2013. Namen komisije je predvsem, da deluje kot kritični prijatelj organizatorjem iger, zagotavlja nasvete in sodeluje s širše vključenimi deležniki. Komisija je vizijo trajnostnosti razdelila na nekaj glavnih področij: trajnostna gradnja, trajnostna infrastruktura, trajnostni dogodki, razvij trajnostne skupnosti in ustvarjanje razlike (predstavlja vpliv, ki ga bodo igre imele na širšo skupnost v državi in po svetu).

Trajnostnost od zasnove do izvedbe in naprej

zvedba kakovostnih in obenem trajnostnih OI je bila za organizatorje velik izziv, smer k trajnostnosti že od samega začetka pa velika priložnost za nadaljnji trajnostni razvoj Londona in za dosego ali celo presežek ciljev evropskih direktiv. Na letošnjih OI je sodelovalo več kot 200 držav sveta, več kot 10.500 športnikov in 4.200 paraolimpijskih športnikov, več kot 14.000 uradnikov. Športniki so tekmovali na 34 prizoriščih, paraolimpijci na 21 prizoriščih. Nekatera prizorišča so bila zgrajena popolnoma na novo in z namenom, da se uporabljajo tudi po igrah, druga so bila zgrajena samo začasno. Že ob pričetku organizacije iger so v

foto: Olimpijski komite Slovenije

Tanja Pangerl

Prve trajnostne olimpijske igre

70 71/72

okolje september 2012

Prve trajnostne olimpijske igre

Londonu razmišljali trajnostno. Trajnostnost so zato vključili v vse vidike organizacije in zasnove: od gradnje energetsko učinkovitih športnih prizorišč in olimpijske vasi, prave izbire materialov za gradnjo, kjer so se uporabljali predvsem sekundarni materiali, zdravi materiali z minimalnim vplivom na okolje, do zagotavljanja prehrane, kjer se je spodbujalo k porabi lokalne, sezonske in organske proizvodnje z zmanjšanimi količinami embalaže. Trajno zgrajena prizorišča tako za 15 odstotkov presegajo energetske standarde za gradnjo iz leta 2006. V nadaljevanju bo olimpijska vas predstavljala okoli 2.800 trajnostnih domov.

omembno področje so bili tudi odpadki. Olimpijski London je celovito razdelal infrastrukturo za ravnanje z odpadki na področju večjih dogodkov. Prav pri tem pa je imel pomembno vlogo tudi vsak udeleženec, vsak obiskovalec iger. 20 odstotkov potreb po energiji v olimpijskem parku je bilo zagotovljene z novimi lokalnimi energetskimi viri, kot je proizvodnja energije iz odpadkov, s pomočjo sončnih panelov, malih vetrnih turbin, biodizelskih generatorjev in mikroenergije za javno razsvetljavo ter drugo. Pomembno področje, kjer OI London izstopajo, je ureditev javnega prometa za dostop do olimpijske vasi in olimpijskih prizorišč. Prevoz je bil za vse zagotovljen z avtobusom, zaradi manjših razdalj med posameznimi prizorišči in olimpijsko vasjo pa je bilo mogoče pot prehoditi kar peš. Za tiste, ki so iz kakršnihkoli razlogov potrebovali avtomobilski prevoz, je bil zagotovljen vozni park s 4.000 vozili, z nekaj motornimi kolesi in sedemsedežnimi vozili in 200 vozili na električni pogon, ki so se lahko

71 Slovenija podelila Londonu devetico

rganizatorji so si prizadevali, da bi bili tudi športniki in posamezne ekipe seznanjeni s pomenom trajnostnega razvoja, zato so znotraj olimpijske vasi postavili center En planet, ki je omogočal izobraževanje s področja trajnostnega razvoja. V Olimpijskem komiteju Slovenije so povedali, da je bila skrb za okolje ena primarnih skrbi organizatorjev. V vsaki pisarni so imeli različne odpadne koše za ločevanje papirja, plastike in organskih odpadkov. Enako je bilo v jedilnici, kjer je bilo vse, razen jedilnega pribora, iz materialov, ki se lahko reciklirajo. Organizatorji so vse olimpijske ekipe pozivali k čim manjši porabi papirja, čemur se je slovenska ekipa pridružila tako, da so letos prvič namesto tiskane izdelali mobilno predstavitveno aplikacijo Team Slovenia. V slovenski ekipi so izpostavili prizadevanje organizatorjev k pozivanju obiskovalcev za uporabo javnega prevoza, prebivalcev Londona, naj se na tekmovanja vozijo s kolesi, veliko je bilo tudi oglasnih sporočil, ki so pozivali k skrbi za okolje, veliko zelenih javnih površin in električnih vozil, ki so se vozila po olimpijski vasi. Slovenska ekipa je tako organizatorju glede skrbi za okolje, udeležencev in obiskovalcev namenila oceno 9 (10 je najvišja ocena), kar je velik dosežek za London, saj so na tem področju prebili led. Že pred igrami pa je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Kakovost zraka in učinkovit prometni načrt

ed ključnimi problemi, s katerimi so se organizatorji soočili, je bila kakovost zraka v Londonu. Ta že pred organizacijo OI ni dosegala nekaterih mejnih vrednosti, prisotnost več milijonov obiskovalcev v Londonu med igrami in izvedba iger pa bi lahko to le še poslabšala. Slaba kakovost zraka bi lahko vplivala na zdravje povečanega števila obiskovalcev Londona v času iger, zato se je ta problem skušal rešiti ali omiliti z natančnim in učinkovitim prometnim načrtom. Javni promet tako niso uporabljali le udeleženci iger, ampak so oblasti k alternativnim uporabam spodbujale tudi prebivalce Londona, ki so kljub igram morali opravljati svoje delo, njihova pot do delovnega mesta pa je bila marsikdaj ovirana zaradi prireditev, ki so se dogajale po

Vpliv trajnostnih OI

71/72

ulicah Londona. Nekateri so svoje delo opravljali od doma, druge so spodbujali k uporabi javno dostopnih prevoznih sredstev, hoji ali kolesarjenju. Za tem ostaja prizadevanje, da se spremeni tudi vsakodnevno migracijsko obnašanje prebivalcev Londona in bližnjih mest, ki ni omejeno le na čas iger, ampak sega mnogo dlje.

okolje

sprejel okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks, ki opredeljuje skrb za okolje za športnike in izvedbo športnih dogodkov na nacionalni ravni, predvsem zaradi dejstva, da so športniki v večini primerov gostje v naravnem okolju in lahko z odgovornim ravnanjem prispevajo h krepitvi sonaravnega razvoja športa.

eprav organizatorjem ni uspelo realizirati vseh predvidenih trajnostnih načrtov, je bil po mnenju komisije za tako velik dogodek, kot so OI, dosežen velik uspeh. Področja, ki jim jih ni uspelo realizirati do iger, bo potrebno razrešiti in nadgraditi v nadaljevanju. Olimpijada je po besedah komisije lahko pojmovana kot trajnostna le, če lahko svojo trajnostnost nadaljuje tudi po igrah in vpliva na še bolj trajnostno vedenje po izvedenih igrah. Pomembna sta torej zgled in vpliv na vedenje ljudi. Kljub temu pa pokazatelji okoljskih, socialnih in ekonomskih prednosti letošnjih OI presegajo negativne vplive. Bo pa monitoring obdobja po igrah verjetno odkril nekatere problematike, ki pri načrtovanju niso bile vidne. To pa je lahko dobra učna ura tako za organizatorje kot za njihove naslednike.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Odgovarja Ministrstva za okolje in prostor

Na področju izdelave ocen odpadkov manjka področje, ki ga je opredeljevala prejšnja zakonodaja o odpadkih, ki sedaj ne velja več. V sedanji uredbi o odpadkih oz v uredbi o odlaganju odpadkov niso opredeljeni pogoji za pooblaščene osebe, ki lahko izdelujejo ocene odpadkov. Zaradi tega se pojavlja problem pri izbiri izvajalcev - izdelovalcev ocen odpadkov. Kdaj bo na voljo predpis oz ali bo v javni obravnavi osnutek predpisa, ki bo urejeval to področje?

Na Gospodarski zbornici je bil že predstavljen osnutek spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov s strani predstavnika MKO. Kdaj bo dan osnutek v javno obravnavo?

Odgovora:

Osnutek Pravilnika o izdelovanju ocene odpadkov in sortirni analizi je že bil v javni in medresorski obravnavi.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je iz medresorske obravnave dobilo nekatere pripombe, ki jih še usklajujemo. Pričakujemo, da bo pravilnik lahko uveljavljen jeseni 2012.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je po predstavitvi osnutka Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja na Gospodarski zbornici Slovenije nadaljevalo z delom in pripravilo predlog dokončnega besedila uredbe, s katero bi bila nadomeščena veljavna uredba. Ministrstvo je v skladu s programom Vlade RS za zmanjševanje administrativnih ovir zavezano k zmanjševanju administrativnih ovir in bremen. Trenutno proučujemo možnost, da bi tudi v primeru urejanja emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja popravili nekatera določila in popravke vnesti v besedilo nove uredbe.

september 2012

napolnila na 160 električnih polnilnih postajah. Zagotovljena so bila tudi vozila za ljudi s posebnimi potrebami. Ureditev javnega prevoza na OI je zahtevala več kot 5 milijard vredne investicije v novo prometno infrastrukturo in nadgradnjo že obstoječe. Kljub poudarjanju uporabe urejenega javnega prevoza je bila komisija razočarana zaradi pomanjkanja alternativnih goriv za pogon vozil in zelo majhnega odstotka zagotovljenih naprednih biogoriv. Skrbnost je bila vidna tudi pri ravnanju z vodo. V vodnem središču se je zmanjšala poraba pitne vode za 30 odstotkov, že uporabljena pitna voda pa se je preko posebnega sistema filtracije ponovno uporabila za nepitne namene. V ozadju ni ostala niti biodiverziteta – na 45 hektarjih je bil ustvarjen habitat z bogato biodiverziteto, ki bo v prihodnje učni poligon za otroke in mladino. Ohranjanje habitata se bo nadaljevalo v skladu z 10-letnim projektnim načrtom za razvoj parka, ki so ga organizatorji že zasnovali. Poliklinika, postavljena za čas trajanja OI, bo v nadaljevanju preoblikovana v zdravstveni center. Z organizacijo trajnostnih OI ni pridobil le London, ampak tudi okoliška mesta, saj so se ob tem povečale možnosti za zaposlitev. Po predvidevanjih naj bi se ohranilo 60.000 zaposlitev za daljši čas, kar je v času mnogih zaposlitvenih pretresov zelo dobrodošlo.

Prihaja čas logistike hladne verige foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Specializacija v logistiki

72 71/72

logistika

Specializacija v logistiki

Tomaž Deželak, novi direktor

logistične družbe Frigologo, ima za sabo izkušnje v trgovini in avtomobilski industriji.

Menedžerska vloga v podjetju,

ki je del mednarodne skupine in ima družbe ne le v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji, Srbiji ter

Tomaž Deželak

na Madžarskem in Hrvaškem, ni majhen izziv. Družba je v mešani, avstrijsko-slovenski lasti, specializacija za hladno

logistiko pa podjetju odpira možnosti razvoja. Ponudba prehrane, ki zahteva poseben

hladni režim, je raznovrstna

in raste. In če ponuja logist celovite rešitve hladne verige,

september 2012

je to konkurenčna prednost.

Kot specializirani vodilni ponudnik hladne logistike v Sloveniji morate upoštevati najvišje standarde, ki jih zahteva varstvo živilskih izdelkov pri prevozu, hkrati pa zagotavljati določene posebnosti pri prevozu – od kratkih odzivnih rokov do optimalnih hladilnih režimov. Kaj zmorete ponuditi v primerjavi z mednarodno konkurenco? Pri svojem delu uporabljamo standarde HACCP, IFS in AIB. HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) je zakonsko predpisan sistem za vse, ki delujejo v prehranski verigi. Nanaša se na izvajanje higienskih programov ter na nadzor in obvladovanje kritičnih kontrolnih točk v procesu. IFS (International Food Standard) pa je standard za ocenjevanje dobaviteljev živilskih proizvodov, ki zagotavlja sposobnost dobavitelja za izpolnjevanje kriterijev kakovosti in varnosti živil. Po ocenjevanju slednjega je Frigologo krepko nad evropskim povprečjem. Dodatno smo na zahtevo enega od multinacionalnih partnerjev pridobili še standard AIB (Associates of Issuing Bodies).

V Evropi trend prepuščanja izvedbe logističnih rešitev zunanjim izvajalcem, t. i. logistični outsourcing, nenehno raste. Svojo storitev merimo in neprestano izboljšujemo tudi s sistemom notranjih kazalnikov. S tem dokazujemo, da smo primerljivi po nivoju in kvaliteti storitve s katerimkoli konkurentom. Kaj torej konkretno ponujate naročniku? Storitev, ki je celovita. Zajema prevoz blaga, skladiščenje in manipulacijo, komisioniranje, vodenje zalog, deklariranje izdelkov, sprejem in obdelavo naročil, izdajo dokumentacije, pospeševanje prodaje in kontrolo naročil iz klicnega centra. A ne le to. Preko sestrske družbe tudi pospeševanje prodaje na prodajnih mestih. Slovensko tržišče pokrivamo v celoti, saj smo na vsakem koščku Slovenije vsaj dvakrat tedensko, pri čemer skrbimo tudi za dobre odnose

73 Predvsem se nadaljuje profesionalizacija vseh členov v oskrbni verigi. Čeprav ste majhni, morate sprejemati novosti v razvoju hladne logistike, ki so v zadnjem obdobju najbolj očitne na trgu EU? Brez tega ne gre. Predvsem se nadaljuje profesionalizacija vseh členov v oskrbni verigi. Cilj je, da pride pravo blago čim prej in v najboljšem stanju do potrošnika. Obenem se storitve vse bolj centralizirajo, saj se išče ekonomija obsega, ki zagotavlja stroškovno učinkovitost, pomembno pri končni ceni blaga na polici. To v primeru hladne logistike pomeni, da vse več proizvajalcev to funkcijo prepušča zunanjim izvajalcem, torej nam, hladnim logistom. V Evropi trend prepuščanja izvedbe logističnih rešitev zunanjim izvajalcem, t. i. logistični outsourcing, nenehno raste. V Sloveniji za tem trendom nekoliko zaostajamo, vendar smo v zadnjem obdobju, tudi kot posledico težkih časov, že sprejeli, da ni taka nevarnost, če so pravila igre jasno določena vnaprej. V teh procesih je zelo pomembno, da vsi udeleženci upoštevajo pravila fair playa. V Frigologu jemljemo logistični outsourcing kot zaupanje naših strank in željo po dolgoročnem partnerstvu. Posledično vedno stremimo k optimalni izvedbi naših storitev. V logistiki, še posebej je to pomembno pri živilskih proizvodih, je sledljivost artikla že dolgo ena izmed temeljnih zahtev. Kako to zagotavljate v sodelovanju s proizvajalci oziroma naročniki? V standardih je predpisan postopek sledljivosti, umika in odpoklica. To pomeni, da vemo v vsakem trenutku za vsak posamezni proizvod z določenim rokom uporabe, na katero

Omenili ste standard IFS. V koliki meri ste pri tem upoštevali smernice pri varovanju okolja? Razen pri transportu pri našem poslovanju ne pride do velikega onesnaževanja okolja. Ključna sta ločevanje odpadkov in možnost recikliranja. Ostanimo pri okolju. Kot poseben dosežek v razvoju vaše družbe omenjate visoke prihranke v energiji. Kako ste jih dosegli, s katerimi ukrepi? Glavni potrošniki energentov pri našem delu so vozila in hladilni sistemi na vozilih ter seveda v hladilnici. Poleg uporabe sodobnih motorjev in hladilnih agregatov je tudi pri porabi energije pomembno, da je proces hladne verige neprekinjen in poteka brez prevelikih nihanj v temperaturi. Slednje poleg neoporečnosti prehrambnih izdelkov za potrošnika, kar je primarni cilj naše dejavnosti, zagotavlja tudi energetsko učinkovitost. Ali ste morda izračunali, koliko z vašimi prevozi onesnažujete zrak in kakšen bo vaš vozni park čez deset let (glede uporabe novih energentov)? Teh izračunov nimamo. Vozni park stalno posodabljamo. Še naprej bomo pozorno spremljali tehnološki razvoj dizelskih motorjev in vozil na pogon z alternativnimi viri, kot je na primer plin ali elektrika, ter se zavzemali za čim manjši ogljični odtis. Ekonomski položaj logističnih podjetij ni rožnat. Kakšno je vaše poslovanje v tem letu in kakšna so vaša poslovna pričakovanja do konca leta? Seveda se tudi nam pozna trenutna situacija. Poenostavljeno povedano: kolikor manj izdelkov kupci pokupijo v trgovinah, toliko manj jih mi pripeljemo, kar posledično pomeni tudi manj prihodka za Frigologo. Prizadevamo si vstopiti oziroma okrepiti našo vlogo še v kakšnem drugem tržnem segmentu. Zgodovinsko smo močno prisotni v segmentu mlečnih izdelkov, sedaj pa širimo našo dejavnost še na druga področja. Dejstvo je, da nas ritem življenja prisiljuje k vedno večjemu nakupovanju že pripravljene hrane, ki zahteva temperaturni režim. Za primerjavo naj povem: v Sloveniji ocenjujemo, da se na prebivalca generira 5 evrov na leto za logistiko hladne verige v našem segmentu, v

71/72

Franciji pa več kot 20 evrov. Seveda to delno pripisujemo tudi gurmanski kulturi Francozov. Pa vendar smo dolgoročno gledano optimisti, kratkoročno bomo pa preživeli.

logistika

prodajno mesto smo ga dostavili. V primeru potrebe po umiku izdelka prodajna mesta obvestimo v roku dveh ur po prejemu obvestila. Ta izdelek je zato lahko zelo hitro umaknjen s polic. Pooblaščena organizacija pa poskrbi, da se izdelek ustrezno umakne iz skladišč in primerno uniči.

S prevozi dosegate 1.800 prodajnih mest. Katere razdalje so z vidika rentabilnosti poslovanja optimalne? Ali se odločate tudi za kombinirane prevoze?

V standardih je predpisan postopek sledljivosti, umika in odpoklica.

V Frigologu imamo razdelan vozni načrt, ki pove, katera prodajna mesta pokrijemo s posameznimi rutami in s kakšno frekvenco. Rute so sestavljene glede na različne parametre, kot so teža in volumen blaga, število in dostopnost dostavnih mest, razdalja, čas poteka ene rute ipd. Težko je reči, katere razdalje so optimalne. Dejstvo pa je, da poskušamo vozni red stalno prilagajati potrebam naših strank in ga stroškovno optimirati, zato smo nedvomno za pokrivanje celotne Slovenije učinkoviti in zanesljivi, kar je za vse deležnike najpomembnejše. Pri prevozih uporabljamo interne zbirnike, kjer za različne relacije v zbirnem skladišču v Ljubljani naložimo blago na večje transportno vozilo. V smeri prevoza pa v specializiranih pretovornih postajah to blago raztovorimo in preložimo na manjša vozila, ki ga dostavijo do končnega prejemnika. Ponujate celostne logistične rešitve – od prevzema blaga, skladiščenja in prevozov do kontrolinga in klicnega centra. Je zanimanje za ta produkt? Naša logistična rešitev je zgrajena tako, da se po modulih dograjuje ali odvzema skladno s potrebami in željami našega partnerja. Naš cilj je olajšati naročniku njegovo poslovanje tako, da zanj opravimo kar se da celovito logistično storitev. Želimo mu omogočiti še večje osredotočanje na razvoj, proizvodnjo, marketing in prodajo. Če se temperaturni režim med prevozom izdelkov podre, kdaj se hrana pokvari? Kot dober gospodar mora vsa veriga od proizvajalca do prodajnega mesta poskrbeti, da se to pred iztekom roka uporabe ne zgodi. Pa vendarle. V primeru suma, torej če živilo nima pričakovanih organoleptičnih lastnosti, videza, vonja in okusa, seveda svetujemo, da ga potrošnik vrne na prodajno mesto, kjer ga je kupil. Pri mlečnih izdelkih (jogurt, mleko, mlečni napitki, kefir ipd.) je lahko merilo napihnjenost embalaže izdelka.

september 2012

tako na strani naših dostavnih mest kot tudi dobaviteljev. Poleg tega preko sestrskih in hčerinskih družb skupine Frigologo hladno logistiko izvajamo še na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji in na Madžarskem. Tako lahko našim strankam ponudimo različne logistične rešitve povsod v regiji in jim tako poskusimo olajšati njihov prodor na te trge. Seveda moramo priznati, da je konkurence veliko. Globalno gledano smo v hladni logistiki majhen ponudnik in se po tej plati ne moremo primerjati z največjimi evropskimi družbami, kot so STEF-TFE, Nagel, Dachser in druge. Po drugi strani pa smo regionalno usmerjeni na Balkan in operativni v »kapilarni distribuciji«, tako da konkurente v naši regiji lahko preštejemo na prste ene roke.

Računalnik je lahko potrata Računalnik je v gospodinjstvu postal že nujna oprema. Uporabljamo ga za službene potrebe, za potrebe v šoli, na fakulteti in, seveda, za iskanje informacij, zabavo, igre. Pogosto ga pustimo prižganega čez cel dan, saj ga običajno uporabimo tudi večkrat na dan, ker se nam ne zdi smiselno, da ga ugašamo. Nekateri ga pustijo prižganega celo čez noč. Vse to pa zelo troši energijo. Računalnik, ki je prižgan 24 ur na dan, je največji porabnik energije v gospodinjstvu. Računalnik troši energijo tudi v stanju mirovanja in ob vklopljenem zaslonu. Povprečen računalnik v mirovanju in pri ugasnjenem zaslonu naj bi trošil 130 W energije, letno pa povprečen računalnik in zaslon potrošita več kot 100 evrov električne energije. Prižgan računalnik prav tako vpliva na to, da je prostor toplejši in je v prostoru več ionizirajočega sevanja. Zato je dobro upoštevati nasvete za energetsko bolj varčno uporabo računalnika. Zato računalnik čez noč ugašajmo. Prav tako ugašajmo zaslon, ko ga ne uporabljamo. Računalnik lahko nastavimo tako, da se avtomatsko prestavi v stanje spanja, če ga ne uporabljamo več kot 10 minut, prav tako pa lahko ob večji dnevni svetlobi svetlost zaslona nastavimo na nižjo točko, saj tudi to vpliva na porabo energije. Pri prenosnem računalniku pa je dobro, da izklopimo brezžično omrežje wi-fi in bluetooth, kadar ju ne potrebujemo. Nekaj drobnih dejanj lahko združeno prispeva k večji energetski varčnosti računalnikov. Kdo mi je ugasnil računalnik??

BIOLO ŠKI ODPAD KI

september 2012

Če sem naložil film.

Računalnik troši energijo tudi v stanju mirovanja in ob vklopljenem zaslonu. Oddaja tudi toploto, ti pa se ponoči prekomerno potiš. Jaz že ne bom tega vohal. Včeraj sem se skoraj zadušil!

stroka odgovarja Vprašujejo dijaki ŠC Novo mesto, Srednja strojna šola, pod mentorstvom profesorice Sanje Radosević. Vsi se zavedamo pomembnosti zmanjševanja odpadkov in ločevanja. Zanima nas, kako poteka odvoz ločenih odpadkov in kako jih razvrščajo oziroma kako jih pripravijo za nadaljnjo predelavo? Opažamo, da odpadke iz različnih zabojnikov odpeljejo istočasno z istim vozilom. Zato se nam zdi ločevanje odpadkov nesmiselno. Zanima nas, zakaj odpadke odpeljejo na tak način in kaj potem z njimi naredijo? Za nas je trenutno pereča tematika zaprtje deponij in se sprašujemo, kakšen vpliv bo to imelo na kakovost našega življenja?

ki določa prednostno ravnanje z odpadki, je zaveza, da je odlaganje odpadkov najmanj zaželeno (prednost pred tem imajo termična obdelava, reciklaža, ponovna uporaba in zmanjšanje odpadkov na izvoru). To pa

foto: ŠC Novo mesto, Srednja strojna šola

74 71/72

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade

Odgovarja Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala pri Komunali Novo mesto: Ugotovitev, da se ločeno zbrane odpadke odvaža z istimi vozili, je sicer pravilna, zagotovo pa ne ob istem prevzemu. Ločene frakcije se zbirajo ob drugih terminih in se odpeljejo v zbirni center, od koder jih potem prevzemajo pooblaščeni prevzemniki posameznih družb za ravnanje s posamezno vrsto odpadkov, ki tudi poskrbijo za nadaljnjo predelavo ter reciklažo surovin. Mešanje odpadkov ob prevzemih bi bilo nerazumno, povsem nesmiselno in tudi nedovoljeno ravnanje. Z vso odgovornostjo lahko torej potrdimo, da ima vsaka ločena frakcija svojo pot in pravi cilj. Kot ponazoritev: v mesecu juliju smo z ločenim zbiranjem in razvrščanjem zbrali 658 ton ločenih frakcij, kar pomeni skoraj 40 % od vseh zbranih odpadkov v tem mesecu. Vabimo vse tiste dijake, ki so očitno dobili nekoliko napačno predstavo o izvajanju odvoza, v naš zbirni center, kjer jim bomo zelo natančno razložili faze zbiranja in razvrščanja odpadkov. Glede vprašanja zaprtja deponij naj povem, da je dejstvo, da v prihodnji perspektivi nekaj deponij ne bo imelo pogojev za obratovanje. Tudi upoštevaje pet stopenjsko hierarhijo,

pomeni, da bo v Sloveniji vse manj odpadkov za odlaganje in ne bo potrebno zagotavljati toliko deponijskega prostora. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Republika Slovenija je na področju delovanja odlagališč zavezana spoštovati zakonodajo EU (npr. direktive) in slovenske predpise. Za obratovanje odlagališča je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), v katerem so med drugim opredeljene tudi zahteve v zvezi z zapiranjem odlagališča in ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov po njegovem zaprtju. Odlagališče se lahko zapre bodisi zaradi poteka OVD, neizpolnjenih pogojev v OVD ali pa zaradi zahtev pristojnega inšpektorata. Po zaprtju je odlagališčne površine potrebno sanirati in jih pokušati kar najbolje vrniti v okolje oziroma zagotoviti najprimernejšo nadaljnjo rabo, preprečiti škodljive vplive, ki izhajajo iz odlagališčnega telesa, in omogočiti odpadkom razgrajevanje. S tem zagotovimo raven emisij, ki niso več nevarne za okolje ter prebivalstvo. Tudi potem, ko je odlagališče že zaprto, mora upravljavec zagotavljati vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, izvajati meritve ter redne preglede stanja.

. . . v e t i 탑 e v Os

PIVOVARNA UNION D.D. | WWW.PIVO-UNION.SI | CIRKUS Promocija

Promocija