Revija EOL 64-65 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

embalaža okolje logistika

64/65 december 2011

Odpadkarska mafija in sistemska korupcija

Andrej Božič: Takšnih, kot smo mi, ni na svetu Dr. Milan Medved: Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična (Ne)prevzemanje odpadne embalaže: Sistem je na prepihu Milka Leskošek: Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje

Zelo zeleno 2012!

Promocija

Zelena Slovenija® je registrirana blagovna znamka podjetja Fit media d.o.o.

Promocija

V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno. Zeleno 2012!

3 EOL

64/65

Uvodnik

foto: Rok Tržan

Papir servis, Slopak, MOP …. in še enkrat MOP (ali Odpadkarska mafija in sistemska korupcija)

odpadki se javnost ukvarja le toliko, kot je točno, da je odpadkarska mafija vse močje nujno potrebno. Daleč od njenih oči pa nejša in da ji štango drži sistemska korupcija? se lahko razraščajo rakaste interesne tvorbe. Takšne so ocene poznavalcev, ki so del trga in obenem nemočni, da bi obrzdali prepohlePoglejmo zgodbo. pne igralce. Potajijo se tudi takrat, ko reagira Ali je scenarij s Slopakom spodletel ali pa za- inšpekcija ali ko se končno z nekaj grožnjami dnji prizor še ni odigran? premakne MOP, čeprav v resnici več mesecev e se veliko in hkrati še ne vse. A znano je, daje vtis, kot da v tej državi za odpadno emda je Slopak povsem na začetku, takrat je balažo ni odgovoren in da se najbolje počuti v bila direktorica Barbara Avčin Tržan, sedanja vlogi gasilca. Dialoga ne mara preveč.

artin Odlazek iz družbe Krater, kamor sodi Papir servis, ni želel pojasnjevati zapletov, enako Barbara Avčin Tržan kljub večkratnim urgencam in obljubam z njene strani. Druge izjave v reviji objavljamo. Načrtovan je bil prevzem oziroma mrk Slopaka. Papir servis v tem času ni skrival dobrih kontaktov z Direktoratom za okolje in prostor, revizija poslovanja Slopaka pa je odkrila zelo poučen primer, kakšne ne smejo biti pogodbe med dvema poslovnima partnerjema, če hočeta biti pri poslu zmagovalca.

eveda si vseh črnih pik ne zaslužita samo Direktorat za okolje in MOP. Čeprav je kajpak res, da se dobro ve, kakšna so bila stališča Računskega in Upravnega sodišča, kdo daje okoljevarstvena dovoljenja in koncesije, kdo je zakonodajalec in kdo je koordinator interesov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Ali bi moral biti. In če ni koordinator, potem naj postane predvsem kraj pogovorov in dogodkov z vsemi, ki so odgovorni, da bo sistem učinkovitejši, predvsem pa zelo pregleden. Brez skrivalnic. Kajti interesov, več ekonomskih kot okoljskih, bo pri odpadkih kot surovini vse več. Ne manj.

e ne bo ravnal drugače, se bo MOP še bolj utapljal v vse bolj vrelem loncu upravičenih kritik (v reviji objavljamo precej pobud za spremembo odnosov med akterji), da ne igra z odprtimi kartami na mizi in da se nekateri posamezniki, državni uradniki pustijo zvleči v mrežo zasebnih interesov. Včasih celo presenetljivo očitno. Če se MOP res želi dokazati kot strokovni servis tistih, ki jim predpisuje pravila igre in ravnanj, potem se mora najprej sam pogledati v zrcalo. Kaj namreč stori za to, da povezuje vse, ki so lahko partnerji in zavezniki za zeleno Slovenijo? Če tega ne bo Torej. storil pod novim ministrom, se bodo v njem li je še vedno nedokončana mala drama o porazgubili še tisti posamezni uradniki, ki Slopaku povezana s poskusi demontaže vedo, kaj je treba spremeniti, in ki to hočejo. sistema ravnanja z odpadno embalažo in s rez močnega prepiha pa se bodo podobne poslovnimi ambicijami, kdo si bo v Sloveniji zgodbe o neprevzemanju odpadne embaodrezal največji kos pogače pri surovinskih laže ali o Slopaku ponavljale. virih odpadne embalaže, je pravzaprav vseeno, saj gre za mnogo več. Režiserjev odpadkarskih reveč je besed, ki rastejo le na jeziku. in embalažnih zgodb je več. Bistveno je – ali

B P

Jože Volfand, glavni urednik

december 2011

Uvodnik

direktorica Direktorata za okolje in prostor na MOP-u, podpisal pogodbo s Papir servisom kot dobaviteljem in izvajalcem storitev. Tako kot z drugimi. No, to ni res. Pogodba je dajala Papir servisu vrsto enostranskih klavzul, takšne, da so Slopaku povzročili poslovno škodo in ga končno pahnili v izgubo. Kajpak ne le zaradi tega. A to še ni vse. Z aneksi so takšno pogodbo Papir servisu podaljšali, podpisal jo je Andrej Sotelšek, kar do leta 2022, čeprav je bilo igralcem v zgodbi znano, da je za Slopak škodljiva. Ne le škodljiva. Pravno je skoraj zacementirana, tako da je Slopak več mesecev iskal izhod iz spretne pravne zanke.

Gregor Veselko Slavko Raspotnik

Jože Ceglar Bojan Štalekar David Jurkovič Emil Nanut

foto: arhiv Fit media

december 2011

foto: arhiv Fit media

EOL

64/65

2012 Poslovna pričakovanja

Nobena ekonomska prognoza za prihodnje leto, tudi napoved OECD je zelo previdna in skromna, kar zadeva oživitev gospodarske rasti, ne sadi rožic. Prej nasprotno. Morda je celo preveč črnogleda, a res je, da je EU še največja neznanka. Tudi scenarijev je več. A kako razmišljajo o prihodnjem letu menedžerji v embalažni panogi, na okoljskem področju in v logistiki? Postavili smo jim dve vprašanji, pri čemer se je eno nanašalo na novo vlado in njene prednostne ukrepe:

. Kako boste končali poslovno leto in kaj je v letu 2011 najbolj vplivalo na poslovanje (negativno, pozitivno). Kaj pričakujete v letu 2012 glede na trende v povpraševanju in vaše potenciale? Imate kakšne posebne načrte?

. Katere prednostne ukrepe ali spodbude bi morala sprejeti nova vlada, da bi oživila gospodarstvo v Sloveniji? Kaj najbolj pogrešate od ekonomske politike?

Prednost ima drugi železniški tir Gregor Veselko, Luka Koper:

. Poslovno leto bomo končali nad pričakovanjem. Presegli bomo namreč letni plan pretovora, medtem ko je za napoved poslovnih rezultatov še prezgodaj. Predvsem smo zadovoljni, da smo v letu 2011 znatno povečali blagovne skupine, ki so za nas strateškega pomena, kot so kontejnerji, avtomobili in hitro pokvarljivo blago. V negativnem smislu je poslovno leto 2011 zagotovo najbolj zaznamovala osemdnevna stavka. Še posebej zato, ker je to bila prva stavka v novejši (poosamosvojitveni) zgodovini Luke Koper. V letu 2012 pričakujemo nadaljevanje povečanja pretovora na večini terminalov in pri večini blagovnih skupin. Naši načrti za prihodnost, ki torej presegajo zgolj leto 2012, so predvsem usmerjeni k uresničevanju državnega prostorskega načrta, se pravi na podaljšanje obeh obstoječih pomolov, gradnjo tretjega in ureditev površin v zaledju pristanišča.

. Za koprsko pristanišče je predvsem pomemben začetek gradnje drugega

železniškega tira med Koprom in Divačo ter premostitev kreditnega krča.

Gopodarstvo pričakuje, da vlada ukrepa Slavko Raspotnik, Rotoprint:

. Poslovanje v letu 2011 bo po prometu najbolj uspešno leto, odkar obstaja Rotoprint. Naredili bomo ca 1.7 mio prometa. Pozitiven vpliv na rezultat je imel projekt nove embalaže za sladoled v izvedbi IML. Negativni vpliv pa je bil strahovit skok cen PP-ja na svetovnem trgu kot tudi pomanjkanje barvil in plastičnih materialov. V letu 2012 pričakujemo za spoznanje povečano prodajo. Načrte seveda imamo, vendar jih v tem trenutku še ne bomo razkrili.

. Od nove vlade pričakujemo tisto, kar smo vsa leta pričakovali od vseh vlad, pa se nobena vlada do sedaj NI odzvala. Samo obljubljali so. Mislim na več stvari: - Sprememba dohodninskih razredov (iz treh dohodninskih razredov na pet dohodninskih razredov); - Sprememba davka od dohodka pravnih oseb (iz 20 % na 15 %). Pri taki obdavčitvi bi država več pobrala v svojo malho, ker bi bilo manj davčnih utaj; - Manjša obdavčenost dela (socialni prispevki); - Olajšave za investiranje; - Absolutno zmanjšati papirologijo (razna dovoljenja, potrdila ...), saj končno živimo v dobi računalništva; - Kreditiranje drobnega gospodarstva ali pa TAKOJŠNJE zaprtje ali prodaja NLB, ki je s tajkunskimi krediti spravila celo državo na kolena. Njeni lastniki (država) pa nimajo korajže, da bi to agonijo prekinili. Vsak dober gospodar ve, kaj mora narediti, da se bosta povečala proizvodnja in produktivnost neke države, kar v končni fazi prinaša nova delovna mesta in boljše življenje za mlade ljudi; - Podjetjem omogočiti gradnjo proizvodnih prostorov s TAKOJŠNJO izdajo vseh potrebnih dovoljenj, po potrebi tudi pomagati s financiranjem, ne pa, da nam podjetja, kot na primer Pipistrel, bežijo v tujino zaradi naše neumne birokracije.

5 Sliko nekoliko kvari položaj na domačem - slovenskem trgu. Nizka gospodarska aktivnost, podprta s strukturnimi težavami (krizo gradbenega in finančnega sektorja) in sorazmerno neučinkovitim pravnim okvirom zaostruje pogoje in onemogoča normalno poslovanje. Likvidnostne težave gospodarstva in s tem povezana plačilna nedisciplina na slovenskem trgu dobivata neželene razsežnosti. Ne glede na omenjene težave bomo cilje, zastavljene s poslovnim načrtom 2011, dosegli. Globalno poslovno okolje je bilo v tem obdobju zadovoljivo. Indikatorji stanj in pričakovanj kažejo, da sta gospodarska aktivnost in perspektiva v nosilnih gospodarstvih EU v naši dejavnosti še vedno na sorazmerno visoki ravni. Opazna so precejšnja nihanja in težave posameznih gospodarstev znotraj EU, vendarle so splošne razmere v povprečju dobre. Razmere na mednarodnem trgu papirne surovine so se v določeni meri stabilizirale, še vedno pa je prisoten precejšen primanjkljaj, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo občutno povečanje nabavnih cen. V letu 2012 pričakujemo poslovanje, ki bo dosegalo pričakovano rast.

Gospodarstvo želi drugačno zakonodajo Jože Ceglar, Termoplasti Plama:

. Poslovno leto 2011 bomo končali 10 – 15 % boljše kot leto 2010. Rast smo dosegli z uvajanjem novih proizvodov in odpiranjem novih trgov. Na rast proizvodnje je vsekakor delno vplivala oživitev evropskega in svetovnega trga. Leto 2011 je popolna neznanka in je jasno, da nam bo svetovna situacija rezala debelino rezine. Tudi v črnem scenariju bomo storili vse, da bomo vsaj zadržali količine ali pa jih malenkost povečali glede na letošnje leto.

. Glede ekonomske politike in nove vlade pa ponavljam, kar sem že neštetokrat izjavil. Otresimo se preteklosti, posodobimo sistemske zakone, skupaj z delovno zakonodajo, postavimo javno upravo v okvir, ki ga je možno financirati brez dodatnega zadolževanja, in pustimo gospodarstvu, da se bori na trgu s primerljivo zakonodajo, ki jo imajo napredne države. Skratka, čas je, da se vsi akterji zavedo, da smo v letu 2011 in ne leta 1980.

. Vsekakor bo morala nova vlada za dobro stanje v državi spodbuditi in podpreti domača proizvodna in izvozna podjetja. To pa pomeni, da bo morala dejansko podpreti razvojno-investicijske projekte, sofinancirati nakupe nove tehnološke opreme, zvišati olajšave za tehnološko opremo in olajšati dostop do finančnih sredstev predvsem v proizvodno-izvoznem segmentu gospodarstva.

Govori se o davkih, o razvojni viziji pa ne

Vlada naj podpre izvozna podjetja

David Jurkovič, Svečarstvo Jurkovič:

Bojan Štalekar, GEP Štalekar:

. Poslovanje v letu 2011 je bilo dobro. Strategija osredotočenja na povečevanje tržnega deleža, koncentracija aktivnosti na najdonosnejših trgih, razvoj dolgoročnih trženjskih partnerstev, optimiranje surovinskih virov in dvig produktivnosti so se kljub konzervativni (zadržani) politiki financiranja pozitivno pokazala v pričakovanem donosu. Bruto prodaja in čisti poslovni izid sta podobna lanskemu. V tem obdobju smo se še posebej usmerjali v dvig

. Poslovno leto bomo končali z manjšo domačo realizacijo kot lani.Žal pozitivnih vplivov ne morem našteti, je bil pa poleg upadanja kupne moči glavni negativni vpliv akcija Ministrstva za okolje in prostor »Prižgite svečo manj!«. To se je dogajalo ravno v prodajno najintenzivnejšem času, v obdobju pred 1. novembrom. Ob kopici mnogo bolj perečih okoljevarstvenih problemov je izbralo ravno našo panogo za paradni primer zmanjševanja odpadkov. Mislim, da je prav, da se pokaže na nekompetentnost ministrstva in na stihijsko naravo oblikovanja te akcije, ki je

64/65

Najbolj pa si želim od nove vlade, da bi vsaj enkrat v življenju slišal in doživel, da je tisti, ki je pokradel toliko denarja (razni Šroti, Bavčarji, Hilde in Zidarji), tudi kazensko odgovarjali in da bi se mu vzelo kompletno premoženje. Ne prenesem kot človek in podjetnik, ko vidim delavca, kako joka, ker nima denarja, da kupi kruh. A je delal in bi moral dobiti plačo. Mi pa gledamo Hildo Tovšak, kako se v BMW-ju ali Audiju odpelje brez slabe vesti.

bila prvotno osnovana na opozorilu porabnikom »..., da se s sežiganjem odpadnih sveč sproščajo strupeni plini (klor) ...«. Ministrstvo je samo z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami tako ravnanje eksplicitno prepovedalo in se ne izvaja.

EOL

produktivnosti. Investicija v nove poslovne objekte (skladišče, proizvodnja, upravna stavba, parkirišče) poteka po načrtu. Obseg prodaje je na področju naših ključnih programov še vedno pod razpoložljivimi proizvodnimi zmogljivostmi. Prodajne cene so v prvi polovici leta hitro padale, prosti denarni tok se zmanjšuje in onemogoča nadaljevanje hitrega zniževanja zadolženosti. Poslovni sistem je trenutno stabilen in dobičkonosen.

Vsekakor mora biti načrt za naslednje leto preventivno obveščanje porabnikov, da je za odpadne nagrobne sveče strokovno poskrbljeno, kar velja tudi skomunicirati. Odpadne nagrobne sveče predstavljajo izredno majhen delež v bilanci vseh odpadkov v Sloveniji.

. Kljub rednemu spremljanju gospodarske politike se v tem trenutku ne morem spomniti niti enega ukrepa, ki bi v zadnjem času učinkoval konkretno stimulativno na delovanje večinskega dela gospodarstva, t.j. malih podjetij. Vsekakor pogrešamo občutek, da bi na državni ravni obstajala neka razvojna vizija. Večinoma se govori le o novih davkih in drugih restrikcijah.

Pri odpadkih ne bodimo bolj papeški od papeža Emil Nanut, Kemis:

. Poslovno leto bomo zaključili bolje, kot smo načrtovali. Obseg poslovanja bo za nekaj % večji od lanskega, dobiček pa bo na lanskem nivoju. Močno nas bremenijo krediti, povezani z investicijo v Reciklažni center na Vrhniki. Na osnovi pogovorov z večjimi poslovnimi partnerji pričakujemo v letu 2012 nekoliko manjši obseg poslovanja, kar se predvideva na osnovi napovedovanega drugega vala recesije. Naša zadolženost ne omogoča večjega investiranja. Usmerili se bomo predvsem v racionalizacije v logistiki in obdelavi odpadkov, kar bo prispevalo k večji stroškovni učinkovitosti podjetja.

. Kar se gospodarske politike tiče, je potrebno poskrbeti za odpravo kreditnega krča, ki duši gospodarstvo in otežkoča delovanje še tistim podjetjem, ki imajo naročila. Manjši obseg proizvodnje v lesnopredelovalni in kovinskopredelovalni industriji se že naposredno odraža tudi na manjši količini nevarnih odpadkov, ki so naš osnovni posel. Za nas je zelo pomembno, da ostanejo kemija, farmacija in gumarstvo v čim boljši kondiciji. Poleg zmanjševanja stroškov dela in drugih s strani gospodarstva pričakovanih ukrepov moram izpostaviti področje ravnanje z odpadki. Naša želja je, da država poenostavi predpise, jih naredi bolj pregledne ter s tem prispeva k njihovi uporabnosti. To bo olajšalo delo v celi verigi (imetniki, predelovaci, inšpekcije, obdelovalci podatkov ...) in povečalo učinkovitost vseh, kar mora biti prednostni cilj tako podjetij kot državne uprave. Ponovno bi izpostavil, da si slovensko gospodarstvo ne more privoščiti, da bomo na področju ravnanja z odpadki bolj papeški od papeža, kajti to pomembno vpliva na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva.

december 2011

Če bi jaz vodil državo bi takim podjetjem iz državnih virov zgradil proizvodne prostore samo zato, da bi ostali v tej lepi Sloveniji in davke plačevali nam, ne pa Italijanom. Ivo Boscarol je požel in dobil vsa možna odlikovanja in nagrade v Ameriki, vsepovsod po svetu, naš predsednik pa ga odlikuje z "Zlatim redom za zasluge", namesto da bi ga odlikoval z odprtjem novih proizvodnih prostorov, ki mu jih je pomagala postaviti naša država.

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2011 Naklada 3.000 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

december 2011

• Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

Vsebina 4 Poslovna pričakovanja 9 Novosti 10 Takšnih, kot smo mi, ni na svetu 13 Obremenjenost gospodarstva je previsoka 14 »V korak z branžo, korak pred branžo« 16 Prehrana bo predvsem v plastični embalaži 18 Omogočajo več prostora za predstavitev blagovne znamke 21 »Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična« 24 Durban je za Slovenijo izziv 26 Sistem na prepihu 31 Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi 32 Sheme v letu 2012: Karte se mešajo na novo 38 Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice 40 Na Goriškem pripravljajo razpisno dokumentacijo 41 Okolju prijazne ptičje hišice 42 Čistilna naprava že prihodnje leto 44 Korošci bodo plačevali enotno ceno 46 Vsak na svoji strani, stroka predlaga rešitve 48 Samooskrba s hrano nima nič skupnega z bioplinskimi napravami 52 Ali je papir sploh lahko eko? 54 Okoljska marjetica: V Sloveniji še premalo uveljavljena 56 Nepotrebni spori med podjetji in krajani 58 Vsaka vlada spreminja program ravnanja z odpadki 60 Kaj je in kaj ni v zeleni obleki 63 Premik k zelenemu tudi pri študentskih domovih 64 Poslovati trajnostno, poslovati uspešno 66 Podpira gradnjo šoštanjskega bloka 68 V proizvodnji vse več prijaznih materialov 70 Z Odprto hišo do metod trajnostne gradnje 73 Tudi fotovoltaika potrebuje varovalne sisteme 74 Ergonomija v procesu paletizacije 76 Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta 79 Standardi visoki, Slovenija ni zamudnica 82 (Ne)zelene navade 82 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

sebina

6 64/65

EOL

Impresum

Vsaka kapljica redkega medu De hortus skriva čudovit okus različnih rož z različnih koncev sveta. Zato so ta izjemen izvleček pri podjetju PH Ontwerp želeli ujeti v grafični vizualizaciji kapljice medu. Zunanja oblika se zliva v notranjo, kjer se skriva med v embalaži, ki ima obliko žogice. Vsako leto se barva in prosojnost medu spreminjata, zato je embalaža oblikovana tako, da lahko svetloba pronica skozi med z obeh strani.

5. mednarodna konferenca Logistika v kmetijstvu

Šampanjec z osebno noto

V Novem mestu je oktobra letos potekala že 5. mednarodna konferenca Logistika v kmetijstvu, ki so jo organizirali Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma in Občina Sevnica.

Za konec leta 2011 je proizvajalec šampanjca Moët & Chandon tako kot vsako leto predstavil posebno praznično steklenico Golden Premium Jeroboam. Svojo Imperial Bottle so spremenili v spominek, ki bo na voljo v omejeni izdaji in poveličuje dediščino znamke, obenem pa omogoča ljubiteljem šampanjca, da dodajo embalaži osebno noto. S posebno oblikovanim kemičnim svinčnikom lahko uživalci šampanjca ustvarijo oziroma okrasijo svojo personalizirano steklenico. Tako je vsaka zbirateljska steklenica s posebnim sporočilom unikat.

Nova stara kolonjska Tudi plastika je lahko elegantna Embalaža za dišavo Antonio Banderas Secret podjetja MeadWestvaco je prejela nagrado bralcev revije Formes de Luxe. Njihova črpalka MWV Melodie Clikit IP je bila nagrajena kot najboljša inovacija na sejmu Luxe Pack Monaco 2011. Nagrade so podeljevali za najbolj izstopajoče in inovativne embalaže za luksuzne izdelke, ki so bili dani na trg v zadnjih dvanajstih mesecih. Črpalka Melodie Clikit IP je oblikovana tako, da lahko prestižnim znamkam ponudi boljšo zmogljivost in stroškovno učinkovit dizajn, ki ohranja videz luksuzne embalaže. Tako predstavlja

Obrtniški izdelovalci parfumov Askett & English iz angleškega mesteca Buckinghamshire so predstavili izvrstne dišave v duhu klasične kolonjske, tradiciji primerna je tudi embalaža. Zelo angleški v svoji kreaciji, stilu in izražanju kolonjske Askett & English vsebujejo le najboljše

Osrednja tema letošnje konference je bilo grozdenje (panožno povezovanje). Slovensko kmetijstvo namreč plačuje davek nepovezanosti pridelovalcev s celotno oskrbno verigo, kar se kaže v nizkih prodajnih cenah, neprodanih proizvodih in celo prenehanju s kmetijsko dejavnostjo na marsikateri kmetiji. Povezovanje pridelovalcev z vsemi deležniki v verigi vrednosti proizvoda lahko prinese tržne prednosti vsem sodelujočim partnerjem kot potrošnikom, ki bodo s slovensko hrano pridobili na kakovosti in varnosti. Udeleženci konference, med njimi je bil dr. Alfonz Antoni, podpredsednik Evropskega logističnega združenja, so poudarili, da je logistika interdisciplinarna veda. Zato jo je potrebno nenehno raziskovati, razvijati, integrirati in implementirati v oskrbne verige. Tudi na področju kmetijstva, embalaže in oskrbe s prehrano je implementacija ter aplikacija logističnih znanj in vedenj zelo pomembna. Letošnja mednarodna konferenca je imela tudi ogled primera iz prakse – Vinski dvor Deu na Malkovcu. A.L.

FAO opozarja na lakoto

sestavine, da dišave ostanejo subtilne in hkrati sporočajo kakovost in okus. Dišave za moške in ženske so nastale kot spomin na poletja v Italiji in Franciji in odsevajo dediščino originalnih kolonjskih vodic.

Plastična alternativa za konzervirana živila Podjetje Weidenhammer Packaging Group (WPG) je prejelo nemško nagrado za embalažo 2011 v kategoriji prodajne embalaže. Podeljuje jih nemški inštitut za embalažo, nagrado pa so si pri WPG zaslužili za svoj izdelek Permasafe, embalažo, ki je bila izdelana za pakiranje morske hrane proizvajalca Appfel Feinkast. Sodniki so embalažo ocenili kot izjemno inovativno, s Fotografije: arhiv proizvajalcev

64/65

prilagodljivo in vsestransko alternativo kovinskim črpalkam brez izgube estetske vrednosti ali tehničnih zmogljivosti.

FAO je predstavil novo poročilo o stanju in razpoložljivosti dveh resursov, ki sta ključnega pomena za pridelavo hrane: voda in prst. V poročilu SOLAW (State of the World's Land and Water Resources ofr Food and Acriculture) navajajo, da je znatno povečevanje proizvodnje hrane pred novimi izzivi. Po projekcijah naj bi se število svetovne populacije do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Povečanje pridelave je z intenzivnimi tehnikami pridelave resno ogrozilo vodne sisteme in kakovost prsti. Dodatno se bo povečalo povpraševanje po vodi in obdelovalni površini. Ustvarjajo se namreč konflikti med urbanimi in industrijskimi porabniki na eni strani in ruralnimi skupnostmi na drugi strani, prav tako pa znotraj kmetijskega sektorja (pridelava za prehrano ljudi, živali, energetske rastline za biogoriva). Klimatske spremembe bodo dodatno vplivale na temperaturna gibanja, padavinske sisteme in vodne tokove. SOLAW navaja, da so najbolj ranljiva območja zahodna obala ZDA, Sredozemlje, S Afrika in predeli Azije. Tam se pričakuje največja izguba

december 2011

Med iz rož z različnih koncev sveta

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

številnimi funkcijskimi prednostmi. Permasafe so razvili izključno za pakiranje sterilizirane in pasterizirane hrane. Plastična »konzerva« prinaša prednosti plastični embalaži na trgu konzerviranih živil, kjer prevladujejo steklena embalaža in konzerve.

Velenje med prvimi pri trajnostni mobilnosti

Naravni napitek z ginsengom

Tudi rezultati raziskovalne naloge Identifikacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah, nalogo je naročilo Ministrstvo za promet, so Mestno občino Velenje uvrstili med najuspešnejše pri približevanju trajnostne mobilnosti. Meril za oceno razmer v javnem potniškem prometu je bilo več: raznolikost ponudbe, trend prevozov, cenovna politika, kakovost voznega parka, opremljenost postajališč, intermodalnost in načrtovalski vidik. Mestna občina Velenje ima brezplačen mestni potniški promet in sodeluje v dveh evropskih projektih, povezanih s trajnostno mobilnostjo: Cities and Regions of Bicycles in Green Urban Transport Systems. V projektu BICY sodeluje 11 mest in regij iz 8 srednjeevropskih držav, v projektu GUTS pa se je združilo 8 znanstvenih inštitucij, lokalnih skupnosti in operaterjev javnega transporta iz 7 srednjeevropskih držav.

Znamka The Hain Celestial Group Inc. je predstavila naravne napitke z bogatim okusom, ki bodo po njihovem mnenju zapolnili praznino med energijskimi napitki in ostalimi pijačami. Napitek združuje vitamine B z energijskimi rastlinskimi dodatki, kot sta ginseng in kofein iz guarane z dodanimi revitalizacijskimi učinki črnega čaja. Zapakiran v priročni steklenički, ki vsebuje enojni odmerek, je Celestial Seasonings Kombucha Energy Shot na voljo v treh okusih – agrumi, jagodičevje in granatno jabolko.

Luka Koper med finalisti za nagrado ESPO Luka Koper je s projektom Živeti s pristaniščem drugo leto zapored sodelovala na tekmovanju za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč (ESPO) in se ponovno uvrstila med finaliste. Združenje evropskih pomorskih pristanišč s to nagrado spodbuja pristanišča na stari celini, teh pa je več kot 1200, da postanejo okoljsko bolj prijazna in odprta do lokalnih prebivalcev. Luka Koper se zadnje desetletje intenzivno odpira navzven in na različne načine povezuje z lokalnim okoljem. Med najvidnejšimi dogodki so tradicionalni Pristaniški dan, spletni portal www.zivetispristaniscem.si; knjižica Luka Koper, okno v svet, zgibanka, za odrasle obiskovalce z zanimivostmi in manj znanimi informacijami o pristanišču, preko facebooka pa lahko ljudje spremljajo pristanišče »na daljavo«. Finančno podpirajo številne lokalne in regionalne projekte, skrbijo za čistost in ozelenitev pristanišča ter proizvajajo lastno oljčno olje. Investirajo v zelene tehnologije in zmanjšujejo vplive na okolje, poleg španske Valencije pa imajo le še v Kopru evropski okoljski certifikat EMAS. december 2011

Novosti

kakovosti prsti, biodiverzitete in izčrpavanje vodnih virov. Ocenjujejo, da bo do leta 2050 potrebno povečati globalno proizvodnjo hrane za 70 %, kar pomeni dodatno milijardo ton žit in 200 milijonov ton živinorejskih proizvodov vsako leto.

EOL

64/65

Kratko, zanimivo

Tekmovanja za nagrado ESPO se je letos udeležilo kar 17 evropskih pristanišč, med finaliste pa so se uvrstila le tri, poleg Kopra še švedsko pristanišče Stockholm in grška luka Thessaloniki.

Nagrajena zbirateljska steklenička Podjetje Sleever International je že tretje leto zapored oblikovalo zbirateljsko stekleničko za Heineken, tokrat za Jammin' rock festival, ki je potekal letos junija v Benetkah. Steklenica je bila tudi nagrajena. Nagradilo jo je združenje ProHelio, ki podeljuje nagrade za najboljši rotacijski tisk. Zbirateljska steklenička je doživela velik uspeh med uporabniki in vse tri verzije (črna, zelena in bela) so zelo zaželeni zbirateljski primerki.

Dizajn za sofisticirane ženske Podjetje Axilone je za korektor za kožo Visionnary, blagovne znamke Lancôme, oblikovalo in izdelalo 7,5-mililitrsko in 30-mililitrsko stekleničko s pokrovčkom iz brizganega kopoliestra. Različni odtenki modre barve so doseženi s pomočjo lakiranja. Prenovljen, a sodoben dizajn z dotikom drznosti za sofisticirane ženske.

Brezzračne stekleničke Podjetje SKIN All natural je eno izmed prvih, ki je za svojo linijo izdelkov za nego kože uporabilo posebno oblikovane brezzračne stekleničke. Tako so njihove kreme, losjoni, geli in serumi varni pred kontaminacijo z zunanjimi viri. Glavna razlika je, da ne vsebuje potopne cevke, ampak premično opno, ki omogoča izločanje izdelka. Vsebino lahko skoraj 100-odstotno porabimo, saj se opna pomika po celotni notranjosti stekleničke. S tem je tudi do okolja prijaznejša, saj ni odpadka, prav tako pa zaradi odsotnosti zraka niso potrebni dodatni strupeni konzervansi.

Inovativno pakiranje za v mikrovalovko

Inovativna, fleksibilna embalaža podjetja Nordenia International omogoča pripravo vsebine v mikrovalovni pečici, ne da bi odstranili embalažo, hrana pa ostane hrustljava in okusna. Embalaža med kuhanjem absorbira vlago in maščobo. Ker lahko enostavno damo v mikrovalovko hrano v embalaži, je priprava priročnejša, krajša in z manj umazanije. Inovativna embalaža je bila tudi nominirana za nemško nagrado za embalažo leta 2011. Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje MBF Platiques je za dolgo pričakovano dišavo Valentina modne hiše Valentino izdelala posebno stekleničko. Uporaba posebnih materialov za okrasitev s tremi elegantnimi rožami je zahtevala specializiran postopek izdelave, rezultat pa je steklenička, ki odseva visoko modo hiše Valentino.

CocaCola rešuje polarne medvede Bela je nova rdeča. Coca-Cola je združila moči z organizacijo WWF (World Wildlife Fund) in bo z novo kampanjo pomagala pri ohranjanju polarnih medvedkov. Prvič v zgodovini se bo rdeča pločevinka spremenila v polarno belo prav v čast polarnih medvedov. Za njihovo ohranjanje bodo organizaciji namenili tudi 3 milijone ameriških dolarjev. Poleg tega Coca-Cola poziva uživalce k donacijam preko SMSsporočil. Skupaj z oskarjevimi nominiranci MacGillivray Freeman Films pa bodo kot producenti sodelovali pri filmu, prav tako o medvedkih, z naslovom To the Arctic 3D, ki naj bi luč sveta ugledal v naslednjem letu.

Božična embalaža Proizvajalec piva Stella Artois je lansiral omejeno serijo prazničnih pakiranj, predvsem da bi uživalce piva spomnil na nastanek piva znamke Stella Artois, ki je bilo izdelano posebej za božični čas. Poleg pakiranj bo prvič na voljo tudi 440-mililitrska zbirateljska pločevinka.

Embalaža s kisikovo pregrado Skupaj z naročnikom Carl Kühne KG je podjetje RPC Kutenholz oblikovalo 2-litrsko embalažo za živila, narejeno iz večplastnega polipropilena in opremljeno s posebno kisikovo pregrado, ki ohranja izdelkom visoko kvaliteto brez dodanih konzervansov. Čeprav je embalaža velika, je ravnanje z njo enostavno. Nove embalaže so na trgu od letošnje pomladi, v njih pa so štirje različni solatni prelivi.

9 64/65

Mariborski osnovnošolci rekordno pri zbiranju odpadne EEO

EOL

Rože za Valentino

Pri Coca-Coli še nikoli niso spremenili korporativne barve pločevinke, tudi v dobrodelne namene ne. »Želimo pomagati polarnim medvedkom, priljubljeni Coca-Colini ikoni že od leta 1922, prav z ohranjanjem habitata,« je povedal direktor podjetja The Coca Cola Company, Muhtar Kent.

Kar 41 osnovnih šol iz Maribora in okolice je zbralo 291 ton odpadne električne in elektronske opreme, baterij in sijalk v zbiralni akciji, ki sta jo organizirala Gorenje Surovina in Zeos. Učenci z mariborskega območja so tako samo v enem mesecu zbrali tolikšno količino odpadne opreme, kot jo Zeos kot nacionalna shema za zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme običajno zbere v 14 dneh na celotnem območju Slovenije. Z akcijo so želeli ozaveščati najmlajše o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo tako z vidika varstva okolja kot racionalne rabe naravnih virov.

Zmagali z eko rapom Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je v Bruslju prejela pomembno okoljsko nagrado, saj se je uvrstila med najboljše med udeleženci evropskega projekta za spodbujanje varčne rabe energije v osnovnih in srednjih šolah. Tekmovanje v okviru pobude U4energy je potekalo pod pokroviteljstvom Evropske komisije. Sodelovalo je 476 šol iz 24 držav, za nagrade se je potegovalo 17 slovenskih projektov. Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je dobila nagrado v kategoriji za najboljšo kampanjo za osveščanje o energetski učinkovitosti. Žirija je bila najbolj navdušena nad vodilno pesmijo kampanje eko rapom. Kot del projekta so na šoli izvedli anketo o učinkoviti rabi energije, preživeli dan brez elektrike in izdelovali šolsko maskoto Žarkec, ki opozarja na varčno rabo energije.

VIPAP NAČRTUJE SAMOOSKRBO Z ENERGIJO Papirniška družba Vipap Videm Krško sama ustvari nekaj več kot četrtino električne energije, ki jo potrebuje za lastno proizvodnjo, v bodoče pa naj bi ta delež povečali. V Vipapu pripravljajo študije za oblikovanje najugodnejših rešitev pridobivanja električne energije, v prvem koraku pa predvidevajo vgradnjo turbine na kotlu K6. Doslej so večkrat opozorili, da visoka cena električne energije znižuje njihovo konkurenčnost in so zaradi tega celo razmišljali o selitvi proizvodnje iz Slovenije, danes pa o tem vprašanju ne razmišljajo več. To bi lahko postalo aktualno po letu 2020, zlasti če bo takrat cena električne energije v Sloveniji višja od njene povprečne cene v tujini, menijo v družbi. V podjetju pripravljajo projekte za gradnjo novih turbin v več različicah, s katerimi bi zagotovili tudi stoodstotno samooskrbo družbe z električno energijo.

december 2011

Novosti

Kratko, zanimivo

Takšnih, kot smo mi, ni na svetu Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

10 64/65

Embalaža

Položaj panoge

Hrastniška Steklarna je v zadnjih letih doživljala precejšnja poslovna nihanja. S prihodom Andreja Božiča,

Andrej Božič

zdajšnjega predsednika uprave, kaže prodaja možnosti za stabilnejšo rast, še posebej ugodni pa so rezultati pri V proizvodnem in prodajnem programu Steklarne je letos tržno najprodornejši program specialne embalaže. Zakaj? Večje povpraševanje, novi trgi, vaše konkurenčne prednosti?

Položaj panoge

specialni stekleni embalaži. Kakšne so zahteve trga? Ali tudi pri stekleni embalaži

velja, da je najboljša tista, ki je najcenejša? Prihranek – da, a

svež dizajn, nenavadnost oblik, visoka kakovost, to je odgovor.

In v letu 2012 naj bi bilo še boljše, meni Andrej Božič.

Uspešnost je vedno posledica več različnih dejavnikov. Dejstvo je, da raste poraba luksuznih dobrin v svetu na trgih, ki se trenutno gospodarsko krepijo, od Kitajske, Vietnama do Indije. Ker so naši tehnično zahtevni izdelki vrhunske kakovosti, se odlikujemo po fleksibilnosti, razmere na trgu pa so ugodne, na tem programu lahko še naprej računamo na uspeh. Smo pa za takšen položaj trdo garali. Imamo močno, samozavestno ekipo. Sistematično se v prodajni politiki usmerjamo tudi h končnemu potrošniku, ne več samo k distributerjem. Stalno iščemo nove trge. Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi.

december 2011

Brez novosti v programih specialne steklene embalaže zagotovo ne gre. Katere novosti ste ponudili? Na programu specialne embalaže se gibamo, če lahko tako rečem, v dveh razredih, tako imenovanih premium in super premium kategorijah. Predvsem v slednji, kjer gre za stekleno embalažo za vrhunske pijače, najboljša oljčna olja in balzamične kise, trende tudi soustvarjamo. Na tem področju ne prodajamo le izdelka,

temveč tudi znanje! To so izdelki z višjo dodano vrednostjo in za izjemno zahtevno klientelo. Ni dovolj nuditi le servis izdelave. Zato smo letos pričeli tudi s ponudbo lastnih steklenic – z orodjem v naši lasti in z zaščitenim dizajnom. Tako še gradimo na prepoznavnosti za prihodnost, v pripravi je katalog te embalaže. To je naša naložba v prihodnost tega programa. Za Steklarno Hrastnik, ki je bila do sedaj izraziti izvajalec na tem področju, je to novost in izjemen kreativni premik. Delni učinki so vidni že letos, bolj poglobljene analize nove usmeritve pa bomo lahko spremljali v letu 2012. S katerimi konkurenti na področju specialne embalaže se srečujete na trgu EU in kateri trendi, ko gre za dizajn, volumen, materiale, so modni? Prav povsem primerljiva ni nobena steklarna na svetu. Premalokrat poudarimo – takšnih, kot smo mi, ni na svetu. Predvsem na področju specialne steklene embalaže in tudi na področju ročne izdelave opalnega stekla za svetila smo v nekaterih segmentih vodilni proizvajalec na svetu! V svoji tržni niši dosegamo najvišje tržne deleže, vendar o konkretnih številkah še težko govorim, saj smo ravno v fazi izdelave natančne analize. Lahko pa povem, da imamo v EU, ko govorimo o specialni stekleni embalaži, morda tri konkurente, nikogar pa v celoti primerljivega, še posebej po kvaliteti ne.

Bom navedel kar konkretno številko, kaj za nas pomeni cena plina. Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU, ki so tudi veliki odjemalci. Za naš promet to pomeni več kot 1,5 mio evrov višji strošek na letni ravni. Ali povedano drugače – 18 odstotkov vseh stroškov pade na strošek tega energenta. In če povem še, da je cena plina od januarja 2010 do oktobra 2011 narasla za več kot 50 odstotkov, potem si lahko sami ustvarite sliko o tem, da je to eden izmed elementov, ki nam niža konkurenčnost na zunanjih trgih. Druga velika težava je obdavčitev plač. Naj navedem konkreten primer. Dogovorili smo se za zaposlitev tržne strokovnjakinje iz EU, konkretno iz Francije. K nam bi prišla od našega konkurenta, bruto plača je bila dogovorjena. Toda ko je naredila izračun, koliko to znese neto, nam je ta zaposlitev padla v vodo! V gospodarstvu te obdavčitve neposredno vplivajo na delovanje in prodajo. Tudi naši zaposleni nas prosijo, naj dvigujemo bruto plače premišljeno, saj se pri takšnem napredovanju lahko zgodi, da jih bo država tako udarila po žepu na popolnoma vseh področjih (višja davčna stopnja, odvzem ostalih dodatkov), da bodo v resnici na slabšem. Tretji dejavnik je socialna kapica, četrti pa delovno pravna zakonodaja oziroma bolje rečeno – njeno neizvajanje. V državi je popolni pravni kaos in predvsem preko medicine dela se motivira tiste, ki ne želijo delati. Kaj naj potem rečem pridnemu delavcu, ki se čuti izigranega, postaja nemotiviran, če je zmagovalec sodelavec, ki je vseskozi na bolniških. Da ne bo pomote – razumem, kaj je biti hudo bolan. Govorim o tistih, ki izigravajo sistem, ker sistem to dovoljuje. Kaj želite doseči z novo naložbo v strojno opremo na področju specialne embalaže? Višjo produktivnost. Še boljšo kvaliteto. Računalniško vodenje bo še zmanjšalo čas odprave drobnih napak, ki se lahko pojavljajo v steklu. Predvsem pa se bodo ob teh naložbah izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene

Glasneje govorimo gospodarstveniki, manj se nas sliši. Praznični december? Praznični december … Bi rajši rekel, da so praktično vsi naši izdelki zelo primerni za darilo. V letošnjem letu smo naše izdelke tudi "preoblekli" in jih najdete v novi prodajni embalaži. Če iz povprečja izstopajo izdelki, potem mora tudi embalaža, kajne? Ta zdaj odseva briljantnost stekla, elegantnost linij in svežino dizajna. Smo pa pripravili seveda tudi posebne darilne serije, kot sta recimo Winter dreams in Vintage. Vsaka je namenjena drugačnemu slogu in tipu kupca. Izpostavil pa bi tudi serijo Dalia, ki je kupce po svetu že prepričala s svojim retro dizajnom ter dovršenostjo izdelave. Ali so novosti povezane tudi z vašimi novimi projekti, kot je Razvojni center novi materiali. Kakšna bo vloga centra, kaj načrtujete? Razvojni center eNeM, d. o. o., je usmerjen v spodbujanje podjetniškega in gospodarskega razvoja znotraj družbe ter zunanjega okolja. Deluje kot koordinator interesov regije na lokalni, pa tudi na državni ravni. Razvoj in raziskava novih materialov bo izvor novih znanj in priložnosti. Steklarna Hrastnik je skrbnik podružnice Nano materiali v steklarstvu. Ta pomeni 19,6-odstotni poslovni delež, v sredstvih to pomeni 2,1 mio evrov nepovratnih sredstev. Ta bodo namenjena predvsem za razvoj in raziskave ekološko neoporečnih materialov ter novih premazov na steklo na bazi nanotehnologije. V fazi investicij v razvojno dejavnost bomo razvijali celice za vzorčno proizvodnjo, v smeri prototipov robotskih celic za enakomeren nanos nanomaterialov, celic za odkrivanje napak v steklu in podobno. Po vpeljavi prototipov pa bomo nov sistem razširili na vse proizvodne linije v fazi proizvodne dejavnosti.

Problem je slabša plačilna disciplina

11 64/65

Embalaža

To je program, kjer imamo tudi največ rezerv, tako pri kakovosti kot tudi pri oblikovanju. Na tem programu se moramo bolj posvetiti temu, da bo naša prednost, to je fleksibilnost, tudi strokovno učinkovita. Tudi tukaj je težnja za prihodnost prodajati znanje in razvoj, ne pa servis. Na tem programu imamo tudi večjo možnost gradnje lastne blagovne znamke Vitrum.

2012

Kaj Steklarni Hrastnik poleg cene energentov zbija konkurenčnost na zunanjih trgih?

Kakšne rezerve imate pri namiznem programu in s kakšnim darilnim programom vstopate v praznični december?

Sašo Stropnik, Koding:

. Poslovno leto bomo končali z minimalno rastjo prometa. To bo enomestna številka, kar je praksa že dve leti. Leta 2008 smo zadnjič dosegli dvomestno rast. Kot najbolj negativno v letu 2010 lahko ocenim poslabšanje plačilne nediscipline, še posebej v poletnih mesecih. Kot pozitivno premagovanje krize v določenih industrijskih panogah, predvsem avtomobilski industriji. Verjetno ima pri tem velik vpliv navezava na Nemčijo in ostale EU države. V letu 2012 pričakujemo povečanje prodaje industrijskih YAG laserskih sistemov in povečanje prodaje ink jet tiskalnikov, ki so cenejši za obratovanje in servisiranje in hkrati tudi bolj ekološki ob uporabi črnil na bazi alkohola. Potenciale vidimo predvsem v morebitnem povezovanju s sorodnimi podjetji in z začetkom proizvodnje določenih izdelkov.

. Od nove vlade pričakujem predvsem ureditev plačilne nediscipline. Predvsem pa, da naredil državo bolj konkurenčno in privlačno za tuje in domače investitorje (Slovaška, Češka, Poljska se razvijajo veliko hitreje v zadnjih letih). Potrebna je davčna razbremenitev podjetij, zmanjšanje davka na dobiček, več spodbud in olajšav za rastoča podjetja in omogočiti lažje kreditiranje podjetij. Hkrati moramo motivirati mlade že v šolah in univerzah. Mislim, da je v Sloveniji veliko znanja za tako majhno državo in po nepotrebnem uhaja v tujino.

Končujete novo okoljsko naložbo, montažo zračnega filtra. Kaj pomeni zračni filter za okolje in zakaj ste se odločili za to naložbo? Za to naložbo smo se morali odločiti, čeprav menim, da so promet ter privatna kurišča večji onesnaževalci zraka, kot je Steklarna Hrastnik. Poskusni zagon filtra za zrak je predviden v decembru. Pri gradnji smo dodatno vgradili tudi regeneracijo odpadne toplote, s čimer bomo okolje še manj obremenjevali, hkrati pa energijo vračali v tehnološki proces in s tem privarčevali energijo – konkretno pomeni to kar 5-odstotno znižanje stroškov plina.

december 2011

Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU.

neposredno v proizvodnji. To je zelo pomemben dejavnik pri odločitvah za vse investicije, ki jih imamo ali pa so še v načrtu. A tudi olajšanje dela za zaposlene ter večja skrb za zdravje in varnost pri delu.

Sašo Stropnik

Trende pa lahko damo na skupni imenovalec – prihranek. Tanjši volumen, lažje steklenice, manj stekla, nižji stroški transporta. Poleg tega prednjači nenavadnost oblik, čedalje zahtevnejše so osnove, primerne za zahteven dekor. To je v porastu že kar nekaj časa.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2012

12 64/65

Kaj bi lahko še izpostavili pri okoljski sanaciji podjetja?

Embalaža

Kakšni sanaciji? Pri vseh investicijah gre za odnos do okolja, in ne sanacijo. Steklarna Hrastnik ni prav noben bavbav. Že drži, da smo energetsko potratna proizvodnja, nismo pa onesnaževalci. Poleg tega izdelujemo ekološko najbolj čisto tvarino na svetu – steklo. Letos smo investirali v filtracijo odpadnih voda. Naprava nemoteno obratuje od meseca marca 2011. Želimo, da bi v prihodnosti vso tehnološko vodo vrnili v proces ter tako občutno zmanjšali porabo pitne vode in posledično obremenjenost okolja. Naj še dodam, da stremimo k energetski varčnosti. Kakšen poslovni rezultat pričakujete v tem letu in kako bo negotovost na evrskem območju vplivala na vaše podjetje? Pričakujemo rezultat nekje okrog pozitivne ničle, plus nekje dober milijon evrov dobička iz naslova izrednih prihodkov. Leto 2012 se kaže še bolje, čeprav smo vedno stisnjeni v kot. Konec leta namreč postavljamo cene za naslednje leto in vračunati moramo pravilna razmerja za vse dvige energentov in embalaže, kar je že skoraj podobno vedeževanju. Pridobili smo tudi nekaj novih kupcev, za katere bomo

delali še zahtevnejše proizvode, z višjo dodano vrednostjo, toda tudi z večjo možnostjo stroškovne neučinkovitosti.

Stalno iščemo nove trge. Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi. Kaj pričakujete od nove vlade? Glasneje govorimo gospodarstveniki, manj se nas sliši. Ali pa imam sam takšen občutek. Ne rečem, da je bilo do sedaj vse slabo. Kar je država ponujala, smo izkoristili. Lahko pa rečem, da NE pričakujem, da se bo zadolžila in potem ta denar neracionalno porabljala. To bi bilo nekaj, kar je sprto z zdravo pametjo. Pričakujem učinkovito javno upravo in PRAVNO DRŽAVO ter dobro plačane profesionalne menedžerje v državnih podjetjih, da bodo profesionalno vodena! Nujni so profesionalni nadzorni sveti. To bi bilo za začetek čisto dovolj. V vsakem podjetju bomo že naredili svojo domačo nalogo in počistili vsak pred svojim pragom. Toda brez pravne države ter malo več možnosti za konkurenčnost lahko

garamo kot nori, pa težko ostajamo pri vrhu. Na kateri poslovni dosežek v letu 2011 ste najbolj ponosni? Ko se je podjetje borilo za obstoj na trgu, sem kot predsednik uprave verjetno najbolj ponosen na to, da smo z ekipo uspeli ohraniti delovna mesta. Da ni bilo odpuščanj in smo reorganizacijo speljali zelo mehko. Steklarna Hrastnik je največji delodajalec v občini Hrastnik in ohranitev delovnih mest je zato verjetno tudi najpomembnejši dosežek. Za uspeh štejem tudi sanacijo proizvodnje embalažnega stekla, obnovitev peči ter tehnološke novosti, ki omogočajo izdelavo kvalitete, za katero konkurenca še išče rešitve. Vsega tega ne bi bilo brez dialoga. V podjetju se pogovarjamo. Uvedli smo izjemno veliko pozitivnih sprememb, imamo velik potencial, bazen znanja, rezultati so, še posebej primerjalno s preteklimi obdobji, dobri. Poslovanje imamo pod kontrolo, banke nam zaupajo in so nas podprle v načrtovanih investicijah. Osebno sem zelo ponosen na nagrado, ki sem jo kot edini delodajalec do sedaj prejel od sindikata KNG. Dialog, dialog, dialog. In temu sledi zaupanje.

december 2011

Promocija

je zbralo 250 udeležencev

iz dvanajstih držav, na

tradicionalnem Dnevu

papirništva in mednarodnem

simpoziju Društva inženirjev in tehnikov papirništva pa se je predstavilo med drugim 18

razstavljavcev. Marko Jagodič, direktor Papirnice Vevče in

predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva, je eden neposrednih organizatorjev panožnega strokovnega

srečanja, položaj panoge pa ocenjuje tudi z vidika pretirane

obremenjenosti gospodarstva v Sloveniji.

In tema mednarodnega simpozija? Mednarodni letni simpozij DITP z naslovom Izzivi in priložnosti v papirništvu, ki je sledil Dnevu papirništva, je v ospredje postavil inovativne rešitve s področja tehnologij, merjenja, ekoloških rešitev in donosnosti. Največja dodana vrednost strokovnih srečanj pa je zagotovo v srečevanju ljudi iz panoge in izmenjavanju informacij. Kako bo Papirnica Vevče končala leto 2011 in kakšna poslovna pričakovanja imate za leto 2012? Papirnica Vevče načrtuje prihodke na lanskem nivoju, to je približno 90 milijonov evrov. V leto 2012 gledamo z negotovostjo. Glede na trenutno gospodarsko situacijo bomo zadovoljni, če bo leto 2012 vsaj malo boljše kot leto 2011. V veliki meri smo se specializirali za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo. Svoj proizvodno-prodajni program zaokrožujemo tudi s ponudbo premazanih grafičnih papirjev. Naše etiketne papirje in papirje za gibko embalažo dobavljamo tehnološko dobro opremljenim tiskarjem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestlé, Masterfoods, P&G in druga podjetja, ki so vse bolj odgovorna pri izbiri okolju prijaznih embalažnih materialov za svoje izdelke. V koliki meri je Papirnica Vevče letos realizirala proizvodne zmogljivosti in kaj je za vašo tehnološko opremo najpomembnejše? V Papirnici Vevče vsako leto samo za posodabljanje opreme namenimo več kot 2,5 milijonov evrov. Pri tem je pozornost usmerjena v

avtomatizacijo in robotizacijo procesov, zmanjševanje specifične porabe električne energije in vode (poraba energije in vode na tono proizvedenega papirja), v »on line« nadzor kvalitete. Poleg tega pa vsakih nekaj let za večje investicije namenimo najmanj 5-10 milijonov evrov za vzdrževanje svetovnega tehnološkega nivoja v papirništvu. Tehnološki razvoj papirnih strojev je usmerjen predvsem v nadgradnjo premaznih agregatov, kjer nove tehnologije omogočajo doseganje boljših potiskovnih lastnosti ob nižjih stroških. Na kratko: naša stalna prizadevanja bodo tudi v prihodnje usmerjena v ohranjanje visokega tehnološkega nivoja ter v visoko usposobljene kadre. V okviru svoje strateške usmeritve razvijamo izdelke z višjo dodano vrednostjo. Za vašo proizvodnjo je zelo pomembno upoštevati okoljske standarde in trajnostno načelo zlasti pri izbiri surovin. Ali vam uspe zmanjševati uporabo kemikalij? Zmanjševanje vplivov na okolje, ne samo pri uporabi kemikalij, je vedno bila naša naloga in tako ostaja tudi v prihodnje. Že leta namenjamo veliko pozornost zapiranju krogotokov in zmanjševanju izgub v proizvodnem procesu. Tako smo dosegli zavidljiv nivo na tem področju in smo s primerljivimi tovarnami v evropskem vrhu. In kaj bi morala prednostno storiti nova vlada? Nerazumljivo je, da je obremenjenost gospodarstva v Sloveniji višja kot v Evropi ob tem, da vsi nastopamo na istem trgu. Smo panoga trajnostnega značaja, velike kapitalske intenzivnosti in s strani naših ministrstev pričakujemo različne spodbude na istem nivoju, kot so jih deležni naši konkurenti v Evropi. Naša vlada, katerakoli stara ali nova, bi se morala zavedati, da brez uspešnega gospodarstva ni uspešne družbe, države.

december 2011

panožno srečanje na Bledu

Marko Jagodič

papirništvu? Vsakoletno

foto: arhiv podjetja

Konkurenčnost v papirništvu

Kaj se dogaja v slovenskem

Nosilna tema letošnjega dneva papirništva, ki je potekal konec novembra na Bledu, je bila S proaktivnim sodelovanjem do večje konkurenčnosti. Zakaj taka tema? Cilj v svetu gospodarstva je znan: konkurenčnost. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost. Nekatere smo sami v svojih okoljih, s sodelavci, z znanjem, s spremembami, investicijami, aktivnostmi že dodobra obdelali in jih obdelujemo vedno znova – spet in spet. Obstajajo pa področja, ki jih lahko izboljšamo le skupaj z angažiranjem, s proaktivnostjo, s skupnim nastopom. In posebej v zahtevnih časih, kot jih živimo, jadikovanje ne pomaga, potrebno se je angažirati, biti proaktiven – posebno do ustvarjalcev našega (ne)konkurenčnega okolja.

Embalaža

Obremenjenost gospodarstva je previsoka Zakaj ste papirničarji za nosilno temo letošnjega dneva papirništva izbrali doseganje večje konkurenčnosti?

13 64/65

Konkurenčnost v papirništvu

»V korak z branžo, korak pred branžo« foto: arhiv podjetja

14 64/65

Embalaža

Spomini

Skorajda dvajset let, v letih med 1987 in 2006, je Franc Jerina, sedaj v pokoju,

Spomini

vodil logaški Valkarton.

Najbrž odločilno obdobje,

Franc Jerina

saj je podjetje skočilo iz samoupravljanja v kapitalizem

in denacionalizacijske

poravnave. Ob 40-letnici Valkartona je Franc Jerina

žlahtni sogovornik, ki lahko najbolj prepričljivo pripoveduje

življenjsko zgodbo Valkartona.

In še nekaj – Franc Jerina je prvi podprl ustanovitev revije

december 2011

EOL, takrat Embalaže.

Eden najtrših orehov iz vaše direktorske zgodovine je zagotovo denacionalizacija. Denacionalizacija in poravnave z bivšimi lastniki. Naši začetki so namreč segali še v obdobje samoupravljanja, zakonodajo na tem področju pa so uredili leta 1993. Medtem smo morali direktorji za normalno poslovanje podjetij sami urediti pogoje za delovanje. Preoblikovanje podjetja v delniško družbo je bilo izpeljano, lastninjene tudi. Spoznali smo se z neoliberalizmom, veliko smo se naučili, izboljšali organizacijo in produktivnost podjetja. Izvedli smo največje investicije v Valkartonu in tudi pomembne akvizicije. Podjetje sem vodil tako, da smo razvijali, širili obseg poslovanja in pridobivali nove firme.

V meni je bil močan občutek odgovornosti do dela, do zaposlenih, skupnosti in do poslovnih partnerjev.

Zavlačevanje lastninjenja in dolgoletna agonija brez lastnika je pokopala velike slovenske gospodarske družbe. Mi smo lastninjenje zaključili med prvimi v Sloveniji in bili tudi prvi prodani.

Valkartonova delnica je bila razglašena za delnico leta na slovenski borzi leta 2002 in tako je tudi ostalo. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, saj tistih, ki so nam zaupali in so zamenjali svoj lastninski certifikat za delnice Valkartona, nismo razočarali in tudi ne ogoljufali. Takih izjav v današnjih časih ni veliko. A tudi Valkartonu ni bilo lahko. Seveda ni bilo. Zaradi odcepitve Slovenije in vojnih razmer v republikah bivše države smo v slovenskih podjetjih čez noč izgubili 40 odstotkov trga. Ker je Valkarton vezan na poslovanje ostale industrije, je to neposredno vplivalo na poslovanje Valkartona. Jugoslavija je vodila gospodarsko politiko tako, da je zaščitila gospodarstvo v okviru Jugoslavije in carinske stopnje za uvoz iz drugih delov sveta so bile tako visoke, da smo bili popolnoma odvisni od jugoslovanskega trga. Tudi v tem primeru smo nemudoma morali preiti na evropski oziroma svetovni nabavni trg. Valkarton je prebrodil hudo krizo, nastalo leta 1991, se dokaj hitro prilagodil novi poslovni situaciji in vzpostavil tako gospodarsko stanje, da je postal korporacija, ki je bila zanimiva, kjerkoli na trgu smo se pojavili. Tudi na Borzi. Kdaj je bilo najtežje? Veliko je bilo težkih dni. V okviru programa

Če si v podjetju pravnik ali računovodja, je dokaj enostavno zamenjati podjetje. Če pa si v upravi podjetja in odgovorno jemlješ svojo vlogo, je to drugače. V meni je bil močan občutek odgovornosti do dela, do zaposlenih, skupnosti in do poslovnih partnerjev. Izredno so pomembni osebni kontakti z dobavitelji. Papir pomeni v realizaciji Valkartona med 45 in 55 odstotki. To pomeni, da je nepoznavanje razmer lahko usodno za obvladovanje podjetja. A kupci, največji kupci, pričakujejo, da jih bo vsaj enkrat letno obiskal tudi direktor podjetja. Direktor mora obvladovati odnose s sodelavci, sindikati in s skupnostjo, v kateri podjetje živi in deluje. Seveda se taki odnosi ne rodijo v enem letu ali dveh. Za to je potreben čas, so potrebne izkušnje. Stabilno poslovodenje se kaže na koncu tudi v uspešnih bilancah podjetja, v zaupanju poslovnih partnerjev in v zadovoljstvu lastnikov podjetja, tako da postaneš član ene večje družine, ne le v Sloveniji, ampak širše, v Evropi, kjer se na nabavnem, prodajnem ali razvojnem področju redno srečuješ. Valkarton

Začeli ste že v časih, ko še ni bilo računalnikov in telefaksov, kaj šele interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov. Kako ste spremljali dogajanje doma in v svetu? KTL kot tipična mestna firma je veliko vlagala v informacijski razvoj podjetja. Tako mi je bila to dobra osnova za delo v nadaljevanju. Organizacijo smo dovolj hitro prilagodili sistemu ISO 9001 in pridobili ekološke standarde. S tem je rasel nivo informacijske razvitosti, ker brez spremljanja razvoja in novosti na področju informatike in komunikacijskih tehnologij ni šlo. Če govorimo o strokovnih medijih, pa lahko rečem, da smo bili zelo odprti in smo spodbujali predvsem strokovni kader, da je spremljal razvoj v svetu in prenašal znanje v domače dogajanje. »V korak z branžo, korak pred branžo« – je bil moj direktorski moto. Osebni odnosi so bili pomembni, če si hotel biti na tekočem z dogajanjem in razmerami na tržišču in s trendi v panogi, z novicami. Direktor ne more sedeti v pisarni in čakati, kdaj ti bo kdo kaj sporočil, pomagal. Iskreni osebni stiki so vedno pomembni. Katere so bile vaše besede ob predaji posla sedanjemu direktorju Radetu Mijatoviću? Posel sem predal po bolezni, ki me je doletela in ki mi je preprečila, da bi še naprej lahko opravljal tako odgovorno delo. Vodenje uprave je prevzel kolega Rade Mijatović, ki je praktično dvajset let delal v moji ožji ekipi in je opravljal zahtevnejše posle. Zapustil sem urejeno podjetje, sodobno postrojeno za nekaj prihodnjih let. Investirali smo v razvoj v letih pred lastninjenjem, ker smo vedeli, kaj hočemo in s kakšno opremo lahko

15 64/65

Poenostaviti upravne postopke Jorg Hodalič, E-net okolje:

Embalaža

Vedno je bilo zmanjševanje stroškov in s tem tudi število zaposlenih temeljna naloga poslovodstva. Naš cilj je vseskozi bil, da smo bili konkurenčni trgu. To pa pomeni, da smo morali biti primerljivi z mednarodno konkurenco v produktivnosti in stroških. Ko danes dnevno poslušam o velikem številu brezposelnih, se spominjam časov, ko v Logatcu praktično nismo mogli dobiti delavke ali delavca za potrebe poslovanja. Tako smo že načrtovali, kako bi delavce pridobili iz našega podjetja v Makedoniji. Želim reči, da se razmere na trgu dela izredno hitro spreminjajo in zahtevajo od poslovodstva, da je na te spremembe pripravljeno in sposobno čim prej najti najbolj optimalne rešitve. Ni pa prijetno delo ugotavljanje viškov zaposlenih in odpuščanje delavcev.

2012

Vendar ste v Valkarton dolgo vztrajali.

Če primerjate takratne in današnje poslovne odločitve direktorjev, v čem so razlike ali podobnosti?

. Leto 2011 bomo končali pozitivno, vsaj na papirju. Na poslovanje je v negativnem smislu delovala finančna nedisciplina, tudi s strani sicer solidnih privatnih in javnih naročnikov, ter »dumping« cene konkurence, ki je uspela preživeti. Pozitivno pa se odraža dolgoletno trdo in pošteno delo in to na način, da imamo stalne in zanesljive naročnike ter da je nekoliko manj konkurence. Na negativne trende je dodatno vplivalo še počasno in po našem velikokrat nepravilno delovanje upravnih organov, v našem primeru predvsem ARSO in delno MOP. Za leto 2012 imamo dogovorjenega oziroma podpisanega dela za cca slabo polovico leta, načrti pa so enaki kot vsako leto: trdo in pošteno delo.

. Od nove vlade pričakujemo predvsem ureditev celotnega sektorja varovanja okolja in prostora ter uskladitev zakonodajnih zahtev v tem segmentu s primerljivimi državami (npr. Avstrija itd.), kar pomeni v mnogih primerih tudi ZMANJŠANJE (sedaj prekomernih!) zahtev v sektorju varstva okolja. Predvsem pa bi bilo potrebno poenotenje in poenostavitev relevantnih upravnih postopkov, vendar ne na škodo okolja. Cilj je vsekakor dosegljiv, vendar zahteva kar precej naporov in znanja. Od ekonomske politike pričakujmo transparentnost v plačilno – davčni sferi (predvsem plačevanje DDV po prejemu plačil!), razvojne spodbude in iskanje rešitev, ne pa problemov v celotni shemi javne uprave.

zagotovimo kvaliteto proizvodov ter olajšamo delo zaposlenim. Kdor ni dovolj posodobil proizvodnje in ni dovolj kadrovsko močan vstopil v lastninsko preoblikovanje podjetij, ni vzdržal, je omagal, propadel. Bojazen, da bodo lastniki bolj skrbeli zase, za svoj dobiček kot razvoj in zaposlene, je bila pri nas v Valkartonu prisotna. Danes vidimo, da smo pravilno razmišljali. Od starih srednjih in velikih podjetij še danes obstaja in uspešno posluje Valkarton, velikane naokoli sta pogoltnila in uničila pohlep kapitala ter slab in omahljiv vodilni kader.

december 2011

Naš cilj je vseskozi bil, da smo bili konkurenčni trgu.

je bil tako veliko, ugledno in uspešno podjetje, da sem bil kot direktor podjetja enakopraven sogovornik partnerjev iz Evrope.

Jorg Hodalič

potiskane embalaže je bil uveljavljen program purepack embalaže. To je embalaža za kratkotrajno uporabno mleko. To embalažo smo, razen za Ljubljanske mlekarne, ki uporablja tetrapack embalažo, prodajali vsem ostalim slovenskim mlekarnam. Mleko se kot masovni prehrambni izdelek kakovostno kontrolira in ugotovilo se je, da vsebuje snov heksaklorbenzen, ki je kancerogen. V Sloveniji je nastal strah, med kupci, potrošniki in v mlekarnah je zavladala panika. Vprašanja in napadi medijev in novinarjev so bili neizprosni. Razmere so se medijsko stopnjevale in pod vprašaj je prišel ugled Valkartona. Ugotovilo se je, da nam je nemški proizvajalec barv, ki smo jih uporabljali za tisk te embalaže, preko njihovega posrednika iz Nizozemske, dobavljal barve, okužene s to snovjo. Seveda smo takoj prekinili s proizvodnjo te embalaže, potiskane s to barvo. Končni epilog teh dogodkov je bil, da smo prenehali izdelovati purepack embalažo, saj so kljub priznanju poslovodstva nizozemske in nemške firme o vsebnosti nevarne snovi v barvi njihovi pravniki na sodišču zadevo zavlačevali več let. Na koncu smo s poravnavo dosegli relativno majhno odškodnino. To je bila velika preizkušnja v smislu, da je treba stvari preveriti, opravljati ustrezne preizkuse in nikomur verjeti, čeprav so to podjetja iz Nizozemske ali Nemčije. V Sloveniji so veljali strožji standardi in kriteriji za varstvo potrošnika kot v državah EU, kjer so mleko v embalaži, potiskani z isto barvo, nemoteno prodajali dalje.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2012

Prehrana bo predvsem v plastični embalaži Nina Semolič

foto: www.shutterstock.com

16 64/65

Embalaža

Embalaža za živila

Industrija prehrane je največji porabnik embalaže, saj zajema

Embalaža za živila

kar 40 odstotkov celotnega

embalažnega trga. Zaradi te soodvisnosti imajo trendi v

prehrambni industriji velik vpliv

na stanje in tehnološki razvoj celotne pakirne industrije.

Svetovne potrebe po embalaži

za živila naj bi po pričakovanjih

zrasle za 3,9 odstotka in

dosegle skoraj 92 milijard evrov do leta 2013.

ed dejavnike, ki vplivajo na takšno rast, štejemo rastočo globalno proizvodnjo hrane in trende priročnega pakiranja kot rezultat hitrega načina življenja. Rastoči odstotek mestnega prebivalstva in zaposlenih žensk skupaj z rastjo števila gospodinjstev z enim članom posledično zahteva več pakirane in predelane hrane.

elik napredek bo viden pri izdelkih iz biorazgradljivega materiala, kar je posledica nenehnega pritiska na proizvajalce embalaže k znižanju okoljskega odtisa predvsem v razvitih državah z bolj uveljavljenimi okoljskimi pravilniki.

december 2011

Največji porabnik so ZDA

edtem ko so največji uporabnik embalaže za živila ZDA, je pričakovati najhitrejšo rast v razvijajočih se regijah, kot so Azija, Latinska Amerika, Vzhodna Evropa in Afrika/ Srednji vzhod. Višanje števila prebivalstva, urbanizacija, trendi v industrializaciji in

porast mednarodnega trgovanja – vse to bo vplivalo na napredke v še nerazvitih pakirnih sektorjih. Prav tako bo na večanje potreb po predelani hrani posledica širjenja srednjega razreda. Največ dobička naj bi pakirni industriji prinesle Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Predvsem slednja naj bi bila po pričakovanjih odgovorna za kar četrtino globalnega dobička na trgu embalaže za živila v letih od 2008 do 2013. Potreba po embalažah za živila pa bo rasla tudi zaradi nenehne ekspanzije v proizvodnji hrane. Vseeno lahko pričakujemo, da bo velika razlika v intenzivnosti uporabe med različnimi regijami ostala. Največji potencial rasti ostaja v razvitejših regijah. Na potrebo po živilski embalaži vplivajo tudi kulturne razlike, saj se načini shranjevanja hrane, priprave, potrošniške navade in infrastruktura živilskega trga prodaje na drobno med posameznimi državami zelo razlikujejo. Glede na tip izdelka bodo še naprej prednjačile torbe in vrečke, predvsem zaradi nenehnega razvoja, tudi na področju smol visokih zdržljivosti in dodane vrednosti, ki jih prinašajo možnosti uporabe, na primer v mikrovalovki (inovativne, kot so samostoječe vrečke, ki omogočajo ponovno zapiranje embalaže). Poleg tega bo na potrebe po torbah in vrečkah ugodno vplivalo še dejstvo,

et najbolje stoječih podjetij – Amcor, Crown Holdings, Bemis, Graphic Packaging in Silgan Holdings – pokriva 12 odstotkov celotnega trga embalaže za živila. Amcor in Belmis sta vodilna ponudnika torb in vrečk, medtem ko sta Crown Holdings in Silgan največja proizvajalca kovinskih embalaž za živila.

Izdelki za varen, čist in urejen dom

letu 2008 je evropski trg embalaž za živila presegel 23 milijard evrov in se s tem umestil na tretje mesto med največjimi porabniki. Tako kot v Severni Ameriki je tudi v Evropi plastična embalaža izrinila kovinsko in stekleno. Predvsem zaradi okoljskih razlogov je vedno več v uporabi fleksibilna embalaža, saj za izdelavo potrebuje manj materiala, bolj primerna je za transport in skladiščenje. Potreba po embalažah za živila naj bi v Zahodni Evropi rasla letno, in sicer za 2,4 odstotka do leta 2013, dosegla pa naj bi 22 milijard evrov, kar je tudi najmanjša rast v napovedanem obdobju. Na to vpliva več dejavnikov, kot so podpovprečna ekonomska rast in nižja nataliteta, strogi okoljevarstveni zakoni ter relativno razvita prehrambna industrija. Rast se bo kljub temu nadaljevala, saj se bodo po pričakovanjih tudi regionalni ekonomski pogoji izboljšali.

vse vrste vrečk za gospodinjstvo vrečke za smeti (od 30 do 300 l) dišeče vrečke za smeti vrečke za led vrečke za obleke nosilne oz. nakupovalne vrečke alufolije folije za živila kavni in čajni aparati filtri za kavo folije po vašem naročilu

rav tako se pričakuje povečana potreba po embalaži za živila v državah z visokimi izvozom prehrambnih izdelkov, kot so Belgija, Francija in Nizozemska. Visoko rast je pričakovati tudi v vzhodnoevropskih državah, kjer naj bi se kar podvojila. Ta regija je po pričakovanjih tista, ki bo prinašala dobiček tako prehrambnim blagovnim znamkam kot tudi proizvajalcem embalaže v Evropi. % letne rasti

% letne rasti

Izdelek

2003

2008

2013

2018

2003–2008

2008–2013

Tržna vrednost svetovnega trga hrane in pijače

13.403

1.642

1.915

2.330

4,1

3,1

Svetovno povpraševanje po embalaži za živila

77,2

102,5

124

162

5,8

3,9

Zahodna Evropa

21,7

29,3

35,1

3,6

2,4

Vzhodna Evropa

3,1

7,1

10,8

10,2

7,1

Severna Amerika

22,9

29,1

33,7

40,8

4,9

Azija/Pacifik

21,7

30,6

38,9

54,4

7,1

4,9

Kitajska

3,5

12,9

18,1

9,9

Latinska Amerika

6,3

9,3

11,4

15,3

8,2

4,2

Afrika/Srednji vzhod

1,6

2,6

3,7

5,7

9,9

7,6

64/65

17 N

ajhitrejši dobiček je pričakovati na trgu plastičnih embalaž za živila, predvsem zaradi izboljšanih zmogljivosti in cenovne konkurenčnosti. Vendar bodo tudi pločevinke ostale pomemben segment na trgu embalaž za živila, predvsem zaradi ekonomskih prednosti. Čeprav je bilo steklo tradicionalno uporabljano za manjša pakiranja s širokim grlom (npr. hrana za dojenčke), se tudi tu pojavljajo plastične alternative, ki imajo okrepljene nosilne zmožnosti in izboljšane konstrukcije za vroče polnjenje. Prav tako teža stekla, v primerjavi s plastiko, omejuje razvoj nadaljnjih aplikacij, še posebej na izvoznih trgih, in to predvsem zaradi povišanih stroškov transporta.

Trendi v Evropi

Embalaža

da so mnogo prijaznejše do okolja, omogočajo optimalno skladiščenje in na splošno porabijo manj energije za izdelavo in transport v primerjavi s togo embalažo.

vrečke s PATENTNIM zapiranjem

BIO razgradljive vrečke

vrečke za SESALCE

Tabela 1: Povpraševanje po embalaži za hrano (v milijardah ameriških dolarjev) 2003

2008

2013

2018

Svetovno povpraševanje po embalaži za živila

64.130

77.240

102.500

124.000

162.000

% Zahodna Evropa

29,4

28,1

25,4

23,6

21,7

Povpraševanje po embalaži za živila

18.825

21.740

26.000

29.320

35.120

Torbe in vrečke

6.525

8.205

10.470

12.320

15.290

Kartonska embalaža

4.675

4.950

5.370

5.695

6.460

Kovinska embalaža

3.990

4.125

4.380

4.435

4.760

Plastična embalaža

1.820

2.715

4.050

5.175

6.885

Steklena embalaža

1.815

1.745

1.730

1.695

1.725

Tabela 2: Zahodna Evropa – povpraševanje po embalaži za hrano (v milijardah ameriških dolarjev)

vrečke za SMETI

IZDELAVA OKOLJU PRIJAZNIH FOLIJ IN PE VREČK TER PRODAJA IZDELKOV MELITA Sneberska c. 138B 1260 Ljubljana - Polje, Slovenija T: 01 520 66 00, F: 01 520 66 11, E: info@piskar.si, I: www.piskar.si

december 2011

1998

Promocija

Izdelek

Omogočajo več prostora za predstavitev blagovne znamke foto: www.shutterstock.com

Nina Semolič

Večplastne etikete

18 64/65

Embalaža

Večplastne etikete

Posebne formate etiket

poznamo že vrsto let. Pojavljajo

se v različnih industrijah,

največ v kemični, kozmetični in farmacevtski. Večplastne

etikete so se začele uporabljati predvsem v primerih, ko je

bila površina izdelka majhna

in s tem majhna oziroma

premajhna tudi površina etiket za vse zahtevane informacije o izdelku. Večplastne etikete

občutno povečajo prostor za predstavitev blagovne

znamke, v tržne namene ali

pa zaradi zahtev. Čeprav

take etikete prinesejo vrsto

prednosti, pa prinašajo

tudi težave, saj so obstoječi postopki za nameščanje na

embalažo namenjeni predvsem

enoplastnim. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu nove

oziroma optimizaciji stare

december 2011

opreme?

vo- ali večplastne etikete so sestavljene iz enega ali več lističev, ki so umeščeni med samolepilno etiketo in samolepilno prevleko. Uporabljati so se začele v farmacevtski industriji, in sicer zaradi strožjega nadzora Urada za živila in zdravila ter Agencije za nadzor zdravil. Zahteve so med drugim prinašale več informacij o izdelku, zapisanih v več jezikih. Tako lahko na izdelkih včasih najdemo prave mini knjižice, nekatere štejejo tudi do 40 strani. Taka predstavitev prinaša proizvajalcu veliko koristi, še posebej, če se jo lahko namesti na obstoječe izdelke z obstoječim postopkom. Prednost takega označevanja je tudi, da nadomesti dodatne letake in informativne knjižice o izdelku, tudi škatla za izdelek ni več potrebna. To prinaša proizvajalcu nižje stroške in tudi čas izdelave je krajši.

Nameščanje na embalažo

praksi se kažejo problemi pri avtomatiziranih sistemih, ki so bili narejeni le

za enoplastne etikete. Vzemimo za primer standardni kolut papirnatih etiket. Premer koluta znaša 300–400 milimetrov, nanj pa je nameščenih več tisoč etiket, če so lahke, prilagodljive in debele le nekaj mikrometrov. Na drugi strani pa bi spravili na isti kolut le nekaj sto večplastnih etiket. Etikete so namreč težke, neprilagodljive, debelina pa lahko doseže tudi več milimetrov. Poleg tega so oblikovane tako, da jih uporabnik lahko odlepi, zato je potrebna uporaba nepermanentnega lepila pri namestitvi označbe.

Količina

ežave se začnejo že pri količini. V proizvodni liniji, ki izdela 100 steklenic na minuto, za namestitev 5.000 etiket porabijo 50 minut. Če bi v proizvodno linijo pri enaki hitrosti vstavili večplastne etikete, je zelo verjetno, da bi kolut zdržal le 1.000 etiket. Ta zmanjšana zmožnost bi zelo znižala učinkovitost celotne linije. Lahko bi sicer uporabili večji kolut, vendar bi se s tem povečala tudi možnost izpada notranjih strani etikete.

19 Debelina

64/65

to lahko povzroči mehanski zastoj oziroma dodatno vzdrževanje.

roblemi se lahko pojavijo tudi zaradi debeline večplastnih etiket. Kot že omenjeno, je navadna etiketa debela le nekaj mikrometrov, medtem ko večplastne dosežejo tudi po več milimetrov. Tipičen stroj za etiketiranje meri razdaljo med etiketami s pomočjo viličnih senzorjev ali mikrostikala in s tem omogoča kontrolo korakov etiketiranja. Ti isti senzorji opozorijo tudi, ko etiket na kolutu zmanjka. Vilični senzorji imajo omejeno debelino, zato bi bilo nameščanju večplastnih etiket potrebno najti alternative. Debelina večplastnih etiket bi lahko tudi omejevala postopek nanašanja na produkt, saj so valji narejeni tako, da ne omogočajo »plavanja« etiket. Tudi v tem primeru bi nameščanje večplastnih etiket upočasnilo postopek, prav tako pa ne bi bilo mogoče zagotoviti natančnega polnjenja pri visokih hitrostih, kar bi lahko povzročilo prezgodnjo obrabo strojev. Večina strojev za etiketiranje ima relativno kompleksno serijo valjev, ki so nameščeni tesno skupaj. To je prilagojeno optimalnemu nameščanju enoplastnih etiket, ki so bolj prilagodljive, pri večplastnih pa tvegamo, da se odlepijo z nosilca. Tudi

Embalaža

Čeprav večplastne etikete prinesejo vrsto prednosti, pa prinašajo tudi težave.

Teža in vrsta embalaže

ežave se pojavljajo tudi pri različnih vrstah embalaže. Pri okrogli embalaži se lahko večplastna etiketa odlepi, čeprav je bila med postopkom brezhibno nameščena.

ežave se pojavljajo tudi zaradi teže večplastnih etiket, saj obstaja možnost, da se odlepijo zaradi lastne teže. Prav tako niso primerne za vroč potisk, zato je naknadno kodiranje potrebno umestiti na enoplasten del etikete.

IPACK-IMA 2012. No better place to trade

CALEIDOS-NEXXUS.IT

IPACK-IMA 2012 je referenčni dogodek za predelavo, pakiranje in ravnanje z materiali. Predstavlja stičišče devetih poslovnih skupnosti: žitarice, mlečni izdelki, pijače, slaščice, zelenjava in sadje, sveža in pripravljena hrana, kozmetični izdelki in zdravila, kemikalije – za industrijsko in domačo uporabo, trajno in netrajno blago.

Če ste dejavni v kateri izmed omenjenih industrij, je IPACK-IMA pravo mesto za vas. Za ogled vam bo na voljo edinstvena zbirka integriranih, inovativnih in trajnostnih rešitev. IPACK-IMA prinaša dragocene priložnosti za posodobitev poslovanja, poleg tega pa postreže tudi z obsežnim številom mednarodnih dogodkov, med drugim tudi s predavanjem “Izboljšanje varnosti živil v Afriki”, ki bo organizirano v sodelovanju z Združenimi narodi. IPACK-IMA: dragocena in edinstvena poslovna priložnost.

Fieramilano, Milano - Italija od 28. februarja do 3. marca 2012 Odpiralni čas: 10.00 – 18.00 ure Vhodi: Vzhodna, južna in zahodna vrata

Prihranite čas, registrirajte se na: www.ipack-ima.com Organizator: Ipack-Ima spa - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italija tel. +39 023191091 - faks +39 0233619826 - el.naslov: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com Ob podpori:

Ministero dello Sviluppo Economico

EOL 190x136.indd 1

december 2011

Promocija

Sponzor:

UNITED NATIONS INDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION

13/10/11 14:37

Rotoprint Ĺželi vsem svojim poslovnim partnerjem sreÄ?no, zdravo in uspehov polno novo leto 2012.

T: 01 5639 205 F: 01 5639 234 E: rotoprint@siol.com I: www.rotoprint.si

Promocija

Sredstva za nakup novoletnih Ä?estitk smo namenili v dobrodelne namene.

»Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična« foto: arhiv podjetja

Intervju z dr. Milanom Medvedom

mag. Vanesa Čanji

21 okolje

64/65

Intervju z dr. Milanom Medvedom

Prvi premogovnik na svetu,

ki je pridobil mednarodni standard ISO 50001 za energetsko učinkovitost, je

Premogovnik Velenje. Po

Milan Medved

mnenju njegovega prvega moža dr. Milana Medveda je

to še en dokaz, da razmišljajo

in delujejo trajnostno. Zaveda se namreč, da je premog kot hkrati pa svetovne energetske

bilance brez njega ne morejo.

Rešitev vidi v čisti izrabi

premoga. Po njegovem mnenju

bo v JV Evropi in v drugih regijah sveta, kjer stavijo

na samooskrbo energije iz premoga, moralo priti do

velikih investicij po vzoru bloka

6 Termoelektrarne Šoštanj.

Strokovne analize prihodnje energetske porabe v svetu napovedujejo skokovito rast. Se s temi napovedmi strinjate? Kdo bo zagotavljal dodatno energijo in kakšni bodo vplivi na okolje? Različne mednarodne inštitucije napovedujejo precejšnje povečanje porabe energije, zlasti električne. Električne zato, ker je najbolj udobna za porabnike. Najlažje je pritisniti stikalo za luč, vklopiti talno gretje ipd. Še posebej bo porasla poraba električne energije z uvajanjem električnih avtomobilov. Kljub številnim intenzivnim aktivnostim za racionalno porabo energije bo ta raba še vedno velika. Zasledil sem napoved, da naj bi se v naslednjih dvajsetih letih povečala kar za 40 %. Ob še tako intenzivnih aktivnostih za dodatno izrabo obnovljivih virov energije vseh vrst, veter, biomasa, male hidroelektrarne, solarna energija idr., vsi ti dodatni viri ne bodo mogli sami zagotoviti potrebnega prirasta. Zato bodo konvencionalni viri še vedno potrebni. Torej tudi premog. Premog je danes ključen energent, ki zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo prebivalstva. Ne govorim le o Sloveniji in EU, ampak v svetovnem merilu. V nekaterih delih sveta se njegova poraba bistveno povečuje, na primer v Indiji in Kitajski. Indija danes proizvaja 550 milijonov ton premoga letno in ga 70 milijonov ton uvozi.

Primer Kitajske je še bolj drastičen. Kitajska abnormno povečuje lastno proizvodnjo premoga in hkrati postaja največja uvoznica premoga na svetu. Še pred nekaj leti, na začetku tega tisočletja, je Kitajska sama proizvajala milijardo ton premoga letno, danes ga proizvaja tri milijarde in sto milijonov ton letno. Napovedujejo, da bodo v naslednjih letih dosegli skoraj štiri milijarde ton lastnega premoga. Ob tem, da je bila Kitajska leta 2009 velika svetovna izvoznica premoga, danes pa je postala največja uvoznica, saj ga uvozi 200 milijonov ton letno. To enormno povečevanje uvoza premoga seveda povzroča dvig cen premoga na mednarodnih trgih, posebej prekomorskih. Ceno premoga na svetovnem tržišču bosta diktirala dva parametra: cena nafte, saj je treba vse te količine prepeljati čez oceane s tankerji, in povečano povpraševanje. Napovedi mednarodne agencije za energijo kažejo, da bo do leta 2030 od vseh energentov, ki zagotavljajo proizvodnjo električne energije, poraba premoga najbolj rasla. Zato lahko trdim, da je premog danes nujno potreben in bo tudi v prihodnjih desetletjih za preskrbo človeštva z energijo – tako električno kot toplotno. Kaj pa okolje? Zavedamo se, da premog škoduje okolju. Zato je nujno, da se uporablja samo v

december 2011

energent okolju neprijazen,

22 64/65

uporabljena BAT (best avaliable technology) tehnologija tudi s področja čiste izrabe premoga. Samo v tem primeru bomo ob hkratnem zadovoljevanju energetskih potreb imeli tudi čistejše okolje.

Koliko je še zalog premoga po svetu?

Menim, da je. To se je zgodilo ravno v primeru šoštanjske termoelektrarne. Kar nekaj demagogije je v medijih okrog potrebnosti oziroma nepotrebnosti tega bloka. Osebno smatram, da ne gre za vprašanje, ali je blok 6 potreben ali ne, ampak za vprašanje, ali se bo električna energija v Šaleški dolini še naprej proizvajala. Če se bo, je treba stare bloke zapreti in zgraditi blok 6, ki bo ekonomsko bistveno bolj racionalen in okoljsko bolj sprejemljiv od obstoječih. Če pa ne gradimo bloka 6, je potrebno z vidika okoljevarstva danes zapreti Termoelektrarno Šoštanj, ker že z letom 2014 stari bloki ne bodo izpolnjevali evropskih okoljskih zahtev. Prebivalci Šaleške doline in širše regije zahtevajo zaprtje starih blokov, ki povzročajo bistveno več hrupa, emitirajo več prašnih delcev, CO2 in tako naprej. Zato me zelo čudi, da so okoljevarstveniki proti bloku 6. Ravno oni bi morali zagovarjati njegovo čimprejšnjo izgradnjo, ne pa predelave starih blokov 4 in 5. Nikoli ne moreš narediti starega avta enako učinkovitega kot novega z novo tehnologijo, nižjo porabo goriva in z manj obremenitvami okolja.

okolje

modernih termoenergetskih napravah, ki imajo visoke izkoristke in ki čim manj obremenjujejo okolje. Tak primer bo blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Ko bo blok 6 zgrajen, bo to najčistejši termoenergetski objekt na svetu, tako ostre zahteve so vgrajene v njegovo tehnologijo. Za isto količino proizvedene električne energije bo porabil tretjino premoga manj kot sedaj. Nekdo bi lahko rekel, da je to problem za Premogovnik Velenje, a sam na to gledam drugače. Ob tako učinkovitem termoenergetskem bloku bo ta naravna dobrina, ki se ji reče domači premog v Sloveniji, porabljena bolj racionalno. Če bodo letne količine porabljenega premoga manjše, bo zaloga v Šaleški dolini zadoščala za več let. Na voljo so različni podatki, ki pa se dovolj ujemajo. Imam podatke British Petroleuma, ki analizira zaloge premoga po regijah sveta. Najbolj zgovoren podatek se mi zdi razmerje med trenutno odkritimi in potrjenimi zalogami, torej zalogami, ki jih lahko izkoriščamo, ter sedanjo in napovedano stopnjo porabe. Po teh podatkih je v svetu premoga za nadaljnjih 118 let. Odkrite zaloge plina zadoščajo za 59 let, zaloge nafte pa za 46 let. Ali si svet z okoljskega vidika lahko privošči takšno črpanje naravnih zalog energije in pridobivanje električne energije? Po celem svetu, še posebej v Ameriki, veliko vlagajo v t. i. čiste izrabe premoga (clean coal technologies). Američani razmišljajo precej drugače. Mi investicijo v termoelektrarno načrtujemo za 40-letno obdobje. V Ameriki termoelektrarne na premog načrtujejo za 25 let, saj tehnologija v tem času tako hitro napreduje, da se izkoristki močno povečajo in se splača staro elektrarno podreti, namesto nje pa narediti novo.

december 2011

Se stare tehnologije selijo na nerazvita območja? Ne, za proizvodnjo električne energije ne moreš vsega preseliti iz Amerike v neke druge dele sveta. Ne glede na to, da gre za globalne premike v različnih sektorjih, je preskrba domačega gospodarstva in prebivalstva vedno prva prioriteta. Zelo pomembno se mi zdi, da bi svet dosegel konsenz, da se lahko premog uporablja samo v modernih termoenergetskih projektih. Bolj kot Kitajska bi nas morala skrbeti JV regija Evrope, ki ima zelo velike zaloge premoga. Poznamo razmere na Kosovu, v Bosni, Srbiji, Črni Gori, kjer zaloge štejemo v milijardah ton premoga. Ta celotna regija, v Turčiji je Premogovnik Velenje zelo aktiven, v zadnjih letih intenzivira modernizacijo odkopavanja premoga, ker smatra, da je premog domači energent, ki daje varno in zanesljivo preskrbo z energijo tudi za prihodnost. Poskrbeti bi morali, da je ob novih investicijah zmeraj

Nikoli ne moreš narediti starega avta enako učinkovitega kot novega z novo tehnologijo, nižjo porabo goriva in z manj obremenitvami okolja. Je to realno?

Dobro poznate trge JV regije Evrope. Ali bo na tem območju prišlo do tako finančno zahtevnih investicij, kot je blok 6? Da, mislim, da bodo to zahteve Evropske unije. Ne velja pozabiti še nečesa – to je regija, ki želi v prihodnjih desetih letih postati del EU. Z vidika okolja bo ta regija morala slediti enakim standardom. Nepredstavljivo je, da bi mi v Sloveniji izpolnjevali najostrejše okoljske standarde, kar obstajajo, pa recimo na Hrvaškem tudi, sosednja Bosna pa bi imela neke odpustke. Vsi dihamo isti zrak. Zato menim, da bodo na področju sofinanciranja svojo vlogo odigrali razni mednarodni skladi, ki bodo pomagali vzpostaviti proizvodnjo energije na bistveno učinkovitejši način v skladu z najostrejšimi okoljskimi standardi. Kje vidite tu priložnost slovenskega energetskega sektorja in Premogovnika Velenje? Menim, da je to zelo velika priložnost Slovenije z vidika vseh oblik energije. V Sloveniji znamo

graditi velike hidroelektrarne, to se dokazuje sedaj na spodnji in srednji Savi. Zgradili smo tudi črpalno hidroelektrarno Avče itd. Tudi slovenska proizvodnja ima kar nekaj produktov, ki jih vgrajuje. Torej gre za slovensko pamet in slovenske izdelke. Na področju termoenergetike smo daleč vodilni partner pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Na področju premogovništva je Premogovnik Velenje po oceni mednarodnih strokovnjakov, ki so revidirali naše zaloge premoga, referenčna točka podzemnega pridobivanja premoga v Zahodni Evropi. To je izredno visoka ocena. Našo unikatno odkopno metodo plasiramo v različne predele sveta. Ponosni smo, da smo letos dobil naziv energetsko najbolj učinkovitega podjetja v Sloveniji, kar je za premogovniško dejavnost bistveno večje priznanje, kot bi šlo na primer za tovarno kavnih mlinčkov. Pred kratkim smo zaključili postopke zunanje presoje standarda ISO 50001 za energetsko učinkovitost. Po mnenju komisije smo daleč presegli prag, ki je potreben za pridobitev tega certifikata. Premogovnik Velenje je prvi rudnik na svetu, ki ga je pridobil. Ta energetska učinkovitost kaže, da smo družbeno odgovorno podjetje. Proizvodnjo premoga gledamo s trajnostnega vidika, hkrati pa smo tudi ekonomsko učinkoviti. Kako bi moralo biti organizirano slovensko gospodarstvo, da bi bilo kos investicijskim izzivom, o katerih ste govorili? Na področju naše dejavnosti – premogovništva – smo naredili kar nekaj korakov. Vstopamo na trge JV regije z največjimi evropskimi družbami s področja premogovniške industrije. Premogovnik Velenje je most, ki vzpostavlja povezave med JV regijo in ostalim delom Evrope. Lahko navedete kakšen konkreten projekt? Naši projekti segajo vse do Turčije. Skupaj z nemškimi partnerji konkuriramo pri projektih modernizacije premogovnikov na teh trgih. S poslovnimi partnerji smo dogovorjeni, da o imenih projektov ne govorimo. So pa za nas trenutno aktualni trije – eden je že v teku, dva sta pa v fazi pridobivanja soglasij. Če se vrnem k vašem vprašanju – mislim, da se nam ni treba nič kaj posebej organizirati, saj imamo na področju energetike v Sloveniji dobre reference. Ko ponujaš svoje storitve, je najbolje, da podaš reference, kjer se lahko ta ponudba preveri. Kako ocenjujete strateško usmeritev k obnovljivim virom energije? Je preveč ali premalo ambiciozna? Aktivnosti za intenziviranje izrabe obnovljivih virov so povsem na mestu. Logično pa je, da so njihovi produkcijski stroški tako visoki na začetku njihove industrijske poti, da jih je potrebno subvencionirati. Mislim, da je s temi

Na sončno energijo, na primer. Pri tem se zavedam, da je ta celotna industrija še v začetnih korakih. Zdi se mi neprimerno, da nekdo primerja ceno nekega energenta, ki je subvencioniran, s ceno klasičnih virov energije, ki niso subvencionirani. Zato je nujno, da znamo s konvencionalnimi viri preživeti ta desetletja do obdobja, ko bodo ti obnovljivi viri ali pa celo neka druga iznajdba, ki jih je bilo v preteklosti že kar nekaj, pomagali nositi breme energetske preskrbe. Ne bi smeli pozabiti, da bi morali biti vsi skupaj energetsko bistveno bolj učinkoviti. Vendar za enkrat kaže, da postajamo manj učinkoviti. Če proizvodni proces različnih sektorjev močno vlaga v zmanjšanje potrebne energije, pa na splošno človek zasebno porabi bistveno več energije. Gre za nivo ugodja, ki ga vsak posameznik zahteva. Tu pridem na misel, ki jo velikokrat izrečem v javnosti. Energetiki smo tako imenovana stran preskrbe z energijo. Vsi ostali, tudi jaz

Premogovnik Velenje je skupaj s tremi tujimi partnerji, s skupino Fairwood, Cigler & partners in Chescor Capital, oktobra podpisal dogovor o skupnem podjetju Fairwood PV, ki bo delovalo na področju premogovništva v azijsko-pacifiški regiji, sedež pa bo imelo v Singapurju. Premogovnik Velenje bo nosilec tehnološkega razvoja, hkrati bo poligon za izobraževanje rudarjev, kot je že za bosanske rudarje iz rudnika Mramor v Tuzli.

Zavzemate se za ohranitev obstoječe strukture proizvodnje energije. Zakaj? V Sloveniji imamo uravnoteženo strukturo proizvodnje energije: tretjino hidroenergije, tretjino jedrske energije in tretjino v premogu. To je dobra struktura in bi jo morali ohranjati tudi v prihodnosti. Ne glede na razvoj in na politične razmere v svetu, smo doma vedno preskrbljeni z električno energijo. Zanimivi so podatki, da je Slovenija že sedaj v primerjavi z evropskimi državami nizkoogljična družba. Včasih kdo demagoško reče, da moramo zmanjšati emisije CO2 v energetiki. Slovenska energetika je že sedaj 60 % brezogljična. Evropsko povprečje je bistveno slabše, da o ostalih regijah v svetu sploh ne govorim.

64/65

23 Na katere vire predvsem stavite?

kot občan in seveda vse gospodarske družbe, smo na strani povpraševanja oziroma porabe. Kako uravnotežiti obe strani? Ali mislite, da bo padla poraba energije, če je ne bomo proizvedli dovolj? Če ne bo dovolj proizvodnje, sledi mrk. Najboljše je, da najprej pade potreba po porabi, potem je ne bo potrebno toliko proizvesti. Strinjam se s tezo dr. Petra Novaka, ki pravi, da ne bi potrebovali novih elektrarn, če bi bile naše stavbe energetsko varčne.

okolje

vlaganji potrebno nadaljevati in jih še intenzivirati. Hkrati konvencionalni viri, kot so premog, jedrska energija idr., omogočajo, da bomo v tem prehodnem obdobju vseeno preskrbljeni z energijo. Obnovljivi viri energije bodo svojo pravo vlogo dobili šele čez 30 ali 40 let.

Na področju premogovništva je Premogovnik Velenje referenčna točka podzemnega pridobivanja premoga v Zahodni Evropi.

Promocija

KEMIS d.o.o. Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika, Slovenia T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 E: info@kemis.si www.kemis.si

ŠTEVILKE SO ZA KEMIS ZGOVORNE (1983-2010): 1. takšen objekt za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 4 hčerinske družbe na Hrvaškem, v BiH in Srbiji 29 sodelavcev – strokovnih, usposobljenih in izkušenih 28 let trdega, strokovnega in odgovornega dela nad 800 kupcev, ki nam zaupajo nad 2.500 t zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev nad 3.500 t predelanih odpadnih organskih topil nad 26.000 t zbranih odpadnih avtomobilskih plaščev nad 40.000 t nevarnih odpadkov posredovanih v predelavo nad 190.000 t pripravljenih odpadkov za predelavo/odstranitev

december 2011

Sodelavci KEMIS-a želimo vsem poslovnim partnerjem obilo sreče, zdravja in poslovnega uspeha v letu 2012!

ko Durban je za LUM Slovenijo izziv na

okolje

64/65

kolumna

Jernej Stritih1

odnebna konferenca v južnoafriškem Durbanu se je končala s tradicionalnim dramatičnim zaključkom. Ključni rezultat konference je dogovor o drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola za čas, ko bodo potekala pogajanja o novem mednarodnopravnem instrumentu, ki bo enako veljal za vse države Sveta. Kjotski protokol namreč predvideva obveznosti samo za razvite države. Od njega pa so še pred ratifikacijo odstopile ZDA, drugemu ciljnemu obdobju pa se ne bodo pridružile Kanada, Rusija in Japonska.

odaljšanje Kjotskega protokola samo po sebi seveda ne bo prineslo zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov, saj evropske emisije, računane po metodologiji protokola, trenutno znašajo le 11 odstotkov globalnih emisij. Največ emisij prispevata Kitajska in ZDA, okrog 20 odstotkov pa jih nastaja zaradi krčenja tropskih gozdov. Zakaj se je torej Evropa pripravljena »žrtvovati« in še naprej prevzemati pravne obveznosti, ki jih druga velika gospodarstva niso pripravljena prevzeti, četudi jim gre gospodarsko veliko bolje kot Evropi? Razlogi so trije:

. Evropa izpolnjuje svojo odgovornost predvsem zaradi pričakovanja evropske javnosti, da bo storila vse, kar je v njeni moči za zaustavitev globalnega segrevanja in za globalno pravičnost. V ta namen je že sprejeta ustrezna evropska zakonodaja v okviru podnebno-energetskega paketa in čudno bi bilo, če se ne bi želeli zavezati k izpolnjevanju lastne zakonodaje tudi v mednarodnem okviru, če to lahko prinese kakršnokoli korist. Korist v tem primeru je premik v smeri globalnega sporazuma za vsa gospodarstva, ki je edina (čeprav še prepočasna) pot do dejanskega znižanja emisij.

december 2011

. Ustvarjamo pravni most do prihodnjega globalnega podnebnega režima, s čimer zagotavljamo ohranitev in razvoj mehanizmov Kjotskega protokola. Ti so osnova za Evropsko shemo trgovanja z emisijami in za investiranje v znižanje emisij v državah v

razvoju po mehanizmu čistega razvoja (CDM). Neuspeh Durbana bi povzročil resen zastoj v rastočem sektorju gospodarstva, ki se ukvarja z razvojem, izdelavo, vgradnjo, investicijami in financiranjem nizkoogljičnih tehnologij.

. Zelena rast je skoraj edina priložnost za izhod iz krize, ki je na obzorju evropskih gospodarskih analitikov. V Sloveniji in v EU podjetja, ki so udeležena v nizkoogljičnih tehnologijah, kljub krizi rastejo. Bistvo tega je, da zeleno gospodarstvo odgovarja na realno priložnost izboljšanja učinkovitosti in zmanjšanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, medtem ko so klasični vzorci spodbujanja rasti (gradnja cest, spodbujanje potrošnje) bolj ali manj izčrpani. Kitajska, čeprav nasprotuje sprejemanju obveznosti v mednarodnem okviru iz vrste notranjih razlogov, že vlaga več v razvoj zelenih tehnologij kot Evropa. Nadaljevanje Kjotskega protokola tako med drugim pomaga Evropi ohranjati tudi konkurenčno prednost na tehnološkem in izvoznem področju.

družbo, ki sta v javni obravnavi, začrtujeta pot radikalnega zniževanja emisij toplogrednih plinov. Država že danes vlaga 300 milijonov evrov javnih sredstev letno v raziskave, razvoj, investicije, subvencije in podpore za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in soproizvodnjo. V letu 2013 bo začel delovati tudi Sklad za podnebne spremembe, ki se bo polnil s polovico prihodkov od dražb emisijskih kuponov v okviru EU ETS. Ta Sklad bo omogočil pospešitev izvajanja ukrepov proti podnebnim spremembam predvsem preko demonstra-

foto: www.shutterstock.com

e glede na siceršnje težave EU smo lahko državljani evropskih držav na doseženo v Durbanu ponosni. Žal sicer še ni prišlo do povečanja ambicij zniževanja emisij, ki bi lahko edina zagotovila, da bi se globalno segrevanje ustavilo pod dvema stopinjama Celzija. V Durbanu so bila uresničena sprejeta izhodišča Slovenije, ki temeljijo na Deklaraciji državnega zbora o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju globalne podnebne politike iz novembra 2009.

udi Slovenija, kot del EU, z domačimi ukrepi in pomočjo državam v razvoju vse bolje izpolnjuje svojo odgovornost do Sveta. Osnutka Nacionalnega energetskega programa in Strategije prehoda v nizkoogljično

1 Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe

cijskih projektov in pomoči državam v razvoju. Pomoč državam v razvoju bo, poleg osnovnega cilja zniževanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe, pomembno prispevala tudi k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.

Durbanu sem na predstavitvi dolgoročnih nizkoogljičnih strategij v EU skupaj s predstavniki Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije in Evropske komisije predstavil osnutek slovenske strategije do leta

. Znižanje primarne rabe energije: primarna raba energije se mora znižati za približno 40 odstotkov do leta 2050 oz. letno od 0,5 do 1 odstotek. To znižanje je možno doseči z učinkovito rabo energije in ukinitvijo rabe fosilnih goriv v prometu. Končna raba električne energije naj bi ostala na podobni ravni kot danes.

Lahko se uvrstimo med države, ki igrajo vodilno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo tako v EU kot v svetu.

. Padanje cen novih tehnologij vsaj 5 odstotkov letno, v nekaterih obdobjih tudi 10 odstotkov (cena fotovoltaike trenutno pada s stopnjo 12 odstotkov letno). Gre za parameter, ki zaradi odprtosti trga sicer deluje na globalni ravni, a Slovenija lahko naredi marsikaj, da se cene pri nas znižujejo vsaj tako hitro kot na velikih trgih. Cena investicij v energetiki je na primer odvisna od cene same tehnologije, cene financiranja, subvencij, administrativnih ovir in tehnične usposobljenosti. Na zniževanje kapitalskih stroškov lahko država vpliva s finančnimi instrumenti (cena denarja, subvencije) in nefinančnimi instrumenti (raziskave in razvoj, administrativne ovire, izobraževanje in usposabljanje).

3 4

. Cena ogljika se mora povečati, ni pa treba, da bistveno preseže 60 EUR/t CO2 v letih po letu 2025. . V energetiki se mora pretežni delež investicij usmeriti v obnovljive vire vsaj v obdobju 2020– 2030.

re torej za močan konjunkturni program, v kolikor bodo vanj v veliki meri vključena slovenska podjetja in bodo ta podjetja lahko tudi povečevala izvoz. Hkrati se bo zmanjševal strošek uvoza fosilnih goriv, od katerih smo zelo odvisni predvsem v prometu in deloma še pri ogrevanju in industrijskih procesih. V prehod v nizkoogljično družbo sta že danes močno vključeni elektro in elektronska ter avtomobilska industrija v Sloveniji. Ta dva sektorja že danes načrtujeta na desetine milijonov investicij v razvoj in novo proizvodnjo. Najbolj viden dosedanji uspeh je hitra uvedba in padanje cen fotovoltaike, ki naj bi ji v kratkem sledili električni avtomobili. Tudi industrija gradbenih materialov je sposobna odgovoriti na zahteve energetske učinkovitosti in udobnosti bivanja. Večji izziv predstavlja ponovna vzpostavitev vrednostne verige gozd–les, da bomo izkoristili ves ekonomski in okoljski potencial lesa kot nizkoogljičnega materiala in energenta.

Uredbo o zelenih javnih naročilih in uvajanjem energetskega knjigovodstva v državne organe odhajajoča Vlada daje spodbuden signal zelenemu gospodarstvu v Sloveniji. Durban mu odpira perspektivo in izboljšuje predvidljivost na globalni ravni. V naslednjem letu pa bodo sprejete pomembne odločitve v Evropski uniji – integracija podnebnih ciljev v finančne programe EU in morebitno zvišanje cilja za znižanje emisij do leta 2020 z 20 na 30 odstotkov. Z osnutki svojih strateških dokumentov na področju energetike in podnebja je Slovenija na to razpravo pripravljena. Izziv za novo Vlado pa je, da čim prej prepozna izziv prehoda v nizkoogljično družbo kot ključno prednostno nalogo, ki se ji ne bo mogla izogniti, in kot eno od priložnosti za izhod iz krize.

Osnutka Nacionalnega energetskega programa in Strategije prehoda v nizkoogljično družbo začrtujeta pot radikalnega zniževanja emisij toplogrednih plinov.

25 64/65

Za trdno programsko in reformno koalicijo

okolje

Branko Rožič, Količevo karton:

. Ne glede na to, da bomo zaradi izvedbe obsežne investicije v tem letu zaustavili proizvodnjo na večjem kartonskem stroju, ki obsega 80 % vse proizvodnje, za več kot en mesec, bomo leto končali z dobrim finančnim rezultatom oziroma čistim dobičkom. Vrednostni obseg poslovanja, ki se je v drugi polovici leta zaradi zaostrovanja tržnih razmer zmanjševal, tako da proizvodne kapacitete niso bile v celoti izkoriščene, bo nekoliko nad lanskoletnim predvsem zaradi spremembe prodajne strukture in učinka višjih cen, ki smo jih uveljavili na trgu zaradi dviga surovin in energije. Največji negativni učinek na naše poslovanje je sredi leta vsekakor imelo spoznanje, da je ponovna recesija pred vrati in da zna biti ta vztrajnejša od tiste iz leta 2008. To posledično pomeni zaostrene odnose na trgu, manjši obseg poslovanja in zaslužka. Ključni pozitiven dogodek v tem letu je vsekakor izvedba obsežne naložbe v planirani vrednosti 45 mio €, s katero temeljito prenavljamo proizvodnjo in jo pripravljamo za nove programe premaznih kartonov in katere večji del bo zaključen do konca leta.

Kljub zgoraj navedenemu imamo za leto 2012 smele in visoke načrte. Z vsemi močni bomo poizkušali v čim večji meri z novimi produkti doseči ustrezni položaj na ciljnih trgih. V kolikor bomo uspešni, potem me za rezultat ob koncu leta ne skrbi.

. Glede na množico predlogov, nasvetov in scenarijev, ki se v zadnjem času pojavljajo in zapisujejo že skoraj vsakemu, ki ima nekaj minut časa za razmislek, mi zmanjka izvirnosti. Bi pa želel dati novim izvoljenim nasvet iz podjetja, ki zadnjih deset let redno plačujejo od enega do treh mio € letno davka od dobička. Skrajni čas je, da spoznajo, da Slovenija nima neomejenega roka trajanja, oblikujejo naj široko, trdno programsko in reformno koalicijo. Od tod naprej bo lažje, čeprav bo hkrati težje.

december 2011

nalize, ki smo jih pripravili kot podlago za osnutek nizkoogljične strategije, kažejo, da 80-odstotno znižanje emisij lahko dosežemo, če bodo uresničeni naslednji operativni cilji:

. Delež BDP za investicije nasploh je v močni sinergiji z doseganjem ciljev znižanja emisij. Država mora torej spodbujati tudi investicije nasploh.

2012

Branko Rožič

2050. Primerjava predstavitev je pokazala, da po ambicioznosti ciljev še resno zaostajamo za vodilnimi državami v EU (Švedska na primer meri na podnebno nevtralnost do leta 2050, od leta 1970 pa so svoje emisije že znižali za polovico), a da se lahko uvrstimo med države, ki igrajo vodilno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo tako v EU kot v Svetu. V zadnjih letih smo deloma zaradi zahtev evropskih direktiv, deloma pa tudi zaradi pomena, ki ga temu področju pripisujeta javnost in politika, vzpostavili vrsto ključnih elementov za ta prehod. Izziv za naslednje obdobje je, kako te elemente kar najbolje izkoristiti v namen znižanja emisij in izboljšanja konkurenčnosti Slovenije in našega gospodarstva.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2012

Sistem na prepihu Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

okolje

64/65

(Ne)prevzemanje odpadne embalaže

Neprevzemanje odpadne embalaže

Odpadna embalaža se kopiči in kopiči. A opozorila so bila

glasna. V nekaterih slovenskih

mestih so sprožili alarm,

saj komunalna podjeja niso

vedela, kaj storiti. Sistem

ravnanja z odpadno embalažo

v Sloveniji razpada. Družbe ne izpolnjujejo obveznosti,

inšpektorji okolja pravijo, da

ne Slopak ne Interseroh in

ne Gorenje Surovina. MOP

ne reagira dovolj hitro in

energično, čeprav je Računsko sodišče že zdavnaj opozorilo

na pomanjkljivosti sistema.

omunalna podjetja so se odločila za neposredne pogovore z družbami za ravnanje z odpadki, Zbornica komunalnega gospodarstva pa je zahtevala nujne ukrepe Ministrstva za okolje in prostor. Glavna inšpektorica za okolje obiskuje komunalna podjetja in piše prijave. Slopak in Interseroh sta v postopku. Kdo je odgovoren, da sistem ne deluje? Ali res nihče v Sloveniji ne ve, koliko odpadne embalaže pride na trg? Česa sheme niso storile, a bi morale? In kje je MOP? Zbrali smo nekaj mnenj in stališč, tudi predlogov. Ali je potrebno dogovoriti nova pravila igre ali pa se bo MOP preprosto odločil za državno javno službo?

Ugotavljamo, da je celotna zakonodaja s področja ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki zrela za ustavno presojo.

Uredba je zrela za ustavno presojo Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija

redba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011 z dne 29. 7. 2011) se je oddaljila od zahtev iz Evropske direktive.

december 2011

objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer dne 30. 7. 2011. V prehodnih in končnih določbah Uredbe so v 60. členu za prehodno obdobje podane minimalne zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov do izgradnje centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki se nanašajo na subjekte, ki so upravljavci centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in hkrati tudi upravljavci odlagališča komunalnih odpadkov.

ne 28. 7. 2011 je Vlada Republike Slovenije na svoji 146. redni seji sprejela novo Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju: Uredba). Uredba je v skladu z določbo 68. člena začela veljati naslednji dan po

redba predpisuje obdelavo vseh odpadkov pred odlaganjem. Če obdelava mešanih komunalnih odpadkov še ni zagotovljena v skladu s 5. členom Uredbe (doseganje mejnih vrednosti TOC, AT4, kurilne vrednosti …) in je upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi odpadki hkrati tudi upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov, se za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov šteje mehanska obdelava ali izločanje odpadnih kovin, vključno z

27 nenja smo, da je stanje na področju obdelave mešanih komunalnih odpadkov, odlaganja preostanka odpadkov po obdelavi ter termične in snovne obdelave izločenih frakcij v Republiki Sloveniji neprimerno ter hkrati neusklajeno z evropsko okoljsko in gospodarsko regulativo in pravno prakso na področju omejevanja konkurence. Če upoštevamo še dejstvo, da se v Republiki Sloveniji javni sektor obravnava privilegirano v primerjavi z zasebnim sektorjem, ugotavljamo, da je celotna zakonodaja s področja ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki zrela za ustavno presojo.

Vse DROE želijo prevzemati vrednejšo odpadno embalažo in se izogibati komunalni embalaži.

roblem pa zaznavamo tudi na drugi strani – v sistemu. DROE naj bi imele sklenjene pogodbe z vsemi, ki dajejo embalažo na slovenski trg in imajo obveznost prevzemanja embalaže v (utežnih) deležih embalaže, za kolikor imajo podpisanih pogodb in iz tega naslova prejemajo embalažnino. Z zbranimi sredstvi embalažnine se pokrivajo v naši državi stroški predelave odpadne embalaže. V Avstriji in Namčiji se npr. iz zbrane embalažnine pokrivajo tudi stroški zbiranja, ki so znatno višji kot stroški predelave.

64/65

Rudi Horvat

akršno koli zavračanje prevzemanja odpadne embalaže v našem podjetju bi povzročilo škodo v nepredstavljivih višinah predvsem zaradi količin embalaže, ki nastajajo na območju, kjer dela naše podjetje. Pri nas do tega enostavno ne sme priti. Zato so v zadnjih dneh potekali zelo intenzivni pogovori s predstavniki vseh DROE za preprečitev neprevzemanja odpadne embalaže in zaenkrat do tega ni prišlo.

okolje

Igor Petek

foto: arhiv Fit media

december 2011

podjetju Snaga Ljubljana smo se tudi srečali s problemom zavračanja prevzemanja odpadne embalaže. Glavna težava je v tem, da država predpisuje deleže embalaže, ki jih mora prevzeti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE). Na koncu leta se pojavijo problemi v zvezi s trditvami vseh DROE, da so izpolnili svoje obveznosti v predpisanem deležu. Te trditve pa nimajo nobene osnove, ker DROE sploh ne vedo, koliko je zbrane embalaže, saj je zbrane embalaže vsako leto več. Poleg tega poteka stalno rivalstvo med DROE. Vse DROE želijo prevzemati vrednejšo odpadno embalažo in se izogibati komunalni embalaži, s katero imajo največ stroškov. Iz tega lovljenja kg v zadnjem delu leta nastajajo omenjeni problemi zavračanja predvsem komunalne embalaže. V Snagi smo bili na to pripravljeni in smo obvestili vse DROE o njihovih obveznostih do prevzemanja relativno natančno. Je pa taka zakonodajna rešitev neživljenjska in prinaša ogromno nepotrebnih problemov. Zato je nujna sprememba sistema v smeri enostavnejših rešitev, ki bodo preprečevale nepotrebne postopke in omogočale učinkovito delo.

Aleksandra Velkovrh

rav tako nova Uredba v prehodnih določbah omejuje izvajanje storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov pod enakimi pogoji zasebnemu sektorju nasproti centrom za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki so hkrati tudi upravljavci odlagališča komunalnih odpadkov, kar ni skladno z evropsko zakonodajo in prakso, in to vse na račun povzročiteljev odpadkov.

Mateja Mikec

Igor Petek, Snaga Ljubljana

ržava (v njenem imenu Carinska uprava) pa je zadolžena za vodenje evidenc. Za pokrivanje stroškov vodenja evidenc mora biti za vso embalažo plačana ustrezna ekološka taksa. Težava je tudi v dejstvu, da po mojem mnenju za vso embalažo DROE ni plačana ustrezna embalažnina. Po neuradnih podatkih je le ta plačana v RS za količino cca 200.000 t, v tem delu Evrope pa nastaja statistično 160 kg na prebivalca embalaže, kar pomeni, da jo na slovenski trg verjetno pride cca. 320.000 t. DROE so večinoma v lasti tistih, ki embalažo dajejo na trg, le-ti pa tudi zadržujejo višine embalažnin.

foto: arhiv Fit media

otrebno je poudariti, da je bila Uredba sprejeta tudi zaradi zahtev EU o prenosu Direktive Sveta 1999/31/ES o odlaganju odpadkov z vsemi dopolnitvami v naš pravni red. Na žalost se je zakonodajalec z novo Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih oddaljil od zahtev iz Evropske direktive o odlaganju obdelanih in nereaktivnih odpadkov, predvsem pa zmanjšanju odlaganja bioloških nestabiliziranih odpadkov. Hkrati ugotavljamo v podjetju Saubermacher Slovenija, d. o. o., da je današnje stanje slabše, kot je bilo pred začetkom veljavnosti nove Uredbe o odlaganju odpadkov v Sloveniji. Potrebno je poudariti, da je trenutno dopuščeno odlaganje nestabiliziranih bioloških odpadkov, ki imajo velik vpliv na proizvodnjo toplogrednih plinov, hkrati pa zakonodajalec povečuje nevarnostni potencial odlagališč.

Embalažnino pa plačujejo potrošniki v ceni izdelka, ki ga kupimo v trgovini.

foto: Bobo

Sheme sploh ne vedo, koliko je D zbrane embalaže

foto: arhiv podjetja

odpadno kovinsko embalažo, in odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo, in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo. Mešani komunalni odpadki so torej obdelani, če je izločeno in oddano v predelavo ali odstranjevanje, razen odlaganja, najmanj 40 % odpadnih kovin, vključno z odpadno kovinsko embalažo, OEEO in odpadnimi baterijami, in 20 % odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in embalažo iz sestavljenih materialov, in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, glede na vsebnost teh odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih pred obdelavo. Poleg tega pa je potrebno zagotoviti še takšno biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, da je letna količina preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki se odda v odlaganje, največ 222 kg na prebivalca občine, za katero upravljavec centra iz prvega odstavka tega člena izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

28 D

ružba Slopak že peto let zapored presega količine in deleže prevzema ločeno zbrane odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil Slopak edina družba, ki je prevzela odpadke pri 35 komunalnih podjetjih. Delitev je potekala pri 23 komunalnih podjetjih, eno komunalno podjetje pa kljub večkratnim pozivom družbi Slopak ni želelo predati ločeno zbranih odpadkov.

a trgu so tri družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki od zavezancev prejemajo plačila. Za to morajo prevzeti stroške ravnanja z odpadno embalažo pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji. K temu so se družbe za ravnanje z odpadno embalažo zavezale v okoljevarstvenih dovoljenjih. V dovoljenjih so morale zapisati, da bodo prevzemale skladno z deležem po vsej Sloveniji pri vseh komunalnih podjetjih.

Trenutno odpadki dosegajo najvišje vrednosti na trgu od leta 2008. Vendar pa njihova cena ne pokriva stroškov transporta, sortiranja in predelave.

december 2011

zpolnjevanje deležev je v družbi Slopak preverila tudi inšpektorica za okolje, ki je naložila družbi prevzem pri štirih komunalnih podjetjih od 59. V družbi SLopak upajo, da bodo ta šriti komunalna podjetja sodelovala pri izpolnitvi obveznosti, ,saj so eno komunalno podjetje k oddaji že večkrat pozvali, pa se le to ni odzvalo. V družbi Slopak glede na ukrep sklepajo, da to potrjuje njihovo izpolnjevanje obveznosti pri 55 komunalnih podjetjih. Družba Slopak bo v celoti spoštovala odločbo inšpektorata.

renutno odpadki dosegajo najvišje vrednosti na trgu od leta 2008. Vendar pa njihova cena ne pokriva stroškov transporta, sortiranja in predelave. Te stroške v večjem delu pokrivajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo in sredstva za to prejmejo od zavezancev, ki dajejo embalažo na trg.

Obe shemi v postopku Aleksandra Velkovrh, glavna inšpektorica RS za okolje in prostor

nšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor je na podlagi prijav, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne zagotavljajo prevzemanja odpadne embalaže pri vseh izvajalcih javnih služb, opravila inšpekcijski nadzor v družbah za ravnanje z odpadno embalažo Slopak d.o.o. in Interseroh d.o.o.. Pri obeh družbah je bilo ugotovljeno, da ne zagotavljata prevzemanja odpadne embalaže pri vseh izvajalcih javnih služb oziroma ne zagotavljata prevzemanja odpadne embalaže za vse embalerje, pridobitelje blaga itd., ki so jima s pogodbo prepustili svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo na celotnem območju, na katerem odpadna embalaža nastaja.

zvezi z ugotovljeno nepravilnostjo je bil obema družbama na inšpekcijskem pregledu izrečen ukrep na zapisnik. Obema družbama za odpadno embalažo Slopak d.o.o. in Interseroh d.o.o.. je bilo na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izdano opozorilo na zapisnik ter na podlagi 29. člena

Promocija

64/65

okolje

Slopak presega N količine in deleže prevzema odpadkov

a Zbornici komunalnega gospodarstva so se sestali izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (IJS) zaradi nakopičene odpadne embalaže, ker je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso hotele več prevzemati.

ežave z neprevzemanjem odpadne embalaže pri IJS so postale akutne v mesecu oktobru letošnjega leta in so se pri večini IJS po posredovanju GZS –Zbornice komunalnega gospodarstva in IJS reševale zgolj z zagotovitvijo najnujnejših odvozov. Vendar je to izvajalcem javne službe zagotovilo le zasilno delovanje. O neprevzemanju odpadne embalaže in predvidenih ukrepih za sanacijo razmer so na novinarski konferenci v Sežani govorili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. MOP namreč ugotavlja, da kljub njegovim ukrepom pri večini IJS odvoz odpadne embalaže še vedno ne poteka redno in da je v sistemu prevzemanja odpadne embalaže očitna sistemska napaka. Kaže se v tem, da imajo največ težav IJS, ki so zadolženi za zbiranje odpadne embalaže, dogovora o prevzemu pa sheme niso mogle doseči.

bornica komunalnega gospodarstva je zahtevala, da MOP kot pristojni organ za določitev načina izvajanja javne službe ravnanja z odpadno embalažo v RS urgentno uredi prevzem odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe tako za leto 2011 kot leto 2012 in s tem prepreči razpad sistema. MOP mora zahtevati od DROE, da v predvidene pogodbe ne vključujejo dodatnih zakonsko neupravičenih zahtev do IJS, hkrati pa zagotoviti, da nepodpis takšnih pogodb ni in ne more biti razlog za neprevzemanje odpadne embalaže s strani DROE.

Za obe družbi je bil uveden prekrškovni postopek.

godbe o odpadni embalaži se vlečejo že kar nekaj let, toda mnenja sem, da ni produktivno razčiščevati zgodovine, ampak na podlagi preteklih in sedanjih izkušenj konstruktivno pogledati naprej. Kot je znano, nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo poslujejo bolje in druge slabše. Dejstvo pa je, da ob jasno postavljenih robnih pogojih med DROE ne bi smelo biti večjih odstopanj glede cen in učinkovitosti poslovanja. Odstopanja v tržnih pogojih pomenijo, da obstaja možnost zlorabe sistema, še posebej ker je trg na eni strani liberaliziran, na drugi pa ni ustrezno reguliran.

nano je, da se tudi zbiralci surovin borijo za svoje tržne položaje, za svoje vire, saj so odpadki energetski in snovni vir. In v tovrstnih bitkah se sredstev ne izbira.

naliza stanja nam tudi pokaže, da MOP v zvezi z ravnanjem z OE ne ravna niti strokovno niti kot dober gospodar in še manj okoljsko odgovorno.

trnjeno povedano, če bi Ministrstvo za okolje in prostor:

• ravnalo strokovno, bi vzpostavilo okoljske normative, s katerimi bi lahko že vnaprej preprečili trenutne težave na področju ravnanja z odpadno embalažo; • ravnalo kot dober gospodar, bi sprejeli dialog z GIZ Skupne sheme, Sekcijo za odpadno embalažo – skozi strokovno razpravo vseh udeleženih v sistemu bi zagotovo našli konstruktivno pot in rešitev tako za sistem ravnanja z odpadno embalažo kot za reševanje trenutnih problemov komunalnih služb; • ravnalo okoljsko odgovorno, bi uresničevalo svoje strokovne naloge ter ravnalo kot dober gospodar, s tem bi lahko preprečilo kopičenje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih.

b vsem tem so skrajno nenavadne izjave MOP o ustanovitvi javne službe za področje ravnanja z odpadno embalažo, ki bi delovala pod okriljem države. Te izjave kažejo, da MOP dejansko ne išče rešitev in dialoga znotraj obstoječega stanja oziroma sistema, temveč ga želi zrušiti iz razlogov, ki so nam, družbam za ravnanje z odpadno embalažo, neznani.

istem je sicer na resni preizkušnji, ampak ne zato, ker ne bi funkcioniral, temveč ker Ministrstvo za okolje in prostor ni uresničilo svoje ključne naloge, to je vzpostavitev

Eno leto čakali na dovoljenje

29 64/65

okolje

Zbornica komunalnega gospodarstva zahteva ukrepe

Mateja Mikec, Interseroh in GIZ Skupne sheme

Marko Omahen, Omaplast:

. Večino tega leta smo bili priča visokim cenam primarnih polimerov in posledica tega je bilo močno povpraševanje po recikliranih polimerih. Večino prihodkov ustvarimo v tujini, kjer krize ni bilo čutiti tako kot na domačem trgu. Takšne tržne razmere in pravilne odločitve v podjetju so ugodno vplivale na naše poslovanje in zato bomo letošnje leto končali uspešno. Dober poslovni rezultat je posledica investicij, ki smo jih začeli že v letu 2009 in končali v začetku letošnjega leta. Novi programi so že prinesli prve rezultate, ki so pozitivni. Velikih pričakovanj za prihodnje leto nimamo, želimo si le, da ne bi bilo prevelikih cenovnih šokov. Povpraševanje se umirja že sedaj, glede na slabo politično in gospodarsko situacijo v EU pa ne vidimo hitrega okrevanja. Vsekakor bo prva polovica leta zelo težka, kako bo v drugi polovici, je zaenkrat nemogoče napovedati. Zaradi ohlajanja trga smo previdnejši pri načrtovanju za naslednje leto, vendar pa to ne bo ustavilo investicij, ki smo jih že začeli izvajati.

2012

a obe družbi je bil uveden tudi prekrškovni postopek. Določba 8. odstavka 53. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa predpisano globo za družbo za ravnanje z odpadno embalažo 4.000 evrov ter za njeno odgovorno osebo 1.200 evrov.

. Vsako resno podjetje je prisiljeno v stalen razvoj novih produktov in storitev, kar zahteva investicije. V času konjunkture so bile ukinjene vse olajšave za investicije, ki jih proizvodna podjetja nujno potrebujejo. Ustvariti je potrebno ugodno poslovno okolje, kjer ne bo birokratskih ovir in bo podjetjem omogočena odzivnost na trgu. V državi, kjer mora podjetnik, ki ima denar, prositi za dovoljenja tudi več kot leto dni, je nekaj hudo narobe. Na takšen način ne moremo biti konkurenčni drugim državam in zato tujci pri nas ne želijo investirati.

temeljev učinkovitega delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo. Namesto da bi se lotilo reševanja težav konstruktivno (kot dober gospodar), je ministrstvo svojo odgovornost prevalilo na DROE in aktiviralo inšpektorje, ki morajo preverjati, kje je posamezna DROE prevzela odpadno embalažo in kje je ni. Inšpektorji pa vedno znova ugotavljajo, da za sankcije ni ustreznih zakonskih podlag, saj ni trdnih osnov, na podlagi katerih bi lahko ugotavljali kršitve.

december 2011

Sheme opozarjale, sistem ruši MOP

Marko Omahen

istega zakona zahtevano, da družbi v roku na IRSOP posredujeta zahtevano dokumentacijo.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2012

S spodbudami k nizkoogljični družbi

Miro Škvorc, Eko produkt:

. Leto 2011 bomo končali pozitivno. Na pozitivno poslovanje je najbolj vplivala notranja reorganizacija in povečana produktivnost ter vedno večje povpraševanje po naravnih materialih. V letu 2012 pričakujemo rast in ne glede na krizo večje povpraševanje po ekološki gradnji. Vsako leto skušamo v Eko produktu izpolniti cilj, ki je del dolgoročnega načrta, da tudi v prihodnosti ostanemo največji ponudnik na področju ekoloških gradbenih materialov.

. Vlada naj sprejme ukrepe, ki bi spodbujali varčevanje z energijo in uporabo takšnih rešitev, ki dejansko pripomorejo k trajnostnemu razvoju in nizkoogljični družbi. Pogrešam projekte, ki niso le v teoriji, temveč tudi v praksi. Naj se rezultati posameznikov in skupin, ki z državnimi projekti sicer dobro služijo, dejansko pozitivno odražajo v družbi.

ri tem se odgovorni na MOP ne ozirajo na večkratna opozorila DROE, da ni niti pravilno in niti pravno veljavno določeno, v kolikšnem deležu mora posamezna DROE pobirati odpadno komunalno embalažo pri izvajalcih javne službe, in da je ekonomsko in okoljsko nesprejemljivo, da se izvajajo prevozi po celotni Sloveniji, ker mora vsaka DROE prevzeti pri vsaki komunali točno določen delež.

a težave, s katerimi se soočamo danes, smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo opozarjale že na začetku letošnjega leta. Skupaj smo se dogovorile za rešitev, ki bi zagotovila vzdržnost sistema. O nepripravljenosti Direktorata za okolje, da bi se konstruktivno in sistemsko lotili reševanja problemov z odpadno komunalno embalažo, pričajo tudi naslednje ugotovitve:

december 2011

javne službe, četudi ni, kot je poročalo v svoji reviziji sistema tudi Računsko sodišče, vzpostavilo pogojev, da bi sistem lahko na način, kot ga zahteva MOP, tudi deloval, saj niso določeni normativni pogoji, izravnava med družbami itd.; • MOP po zaključku leta sploh ne preverja, ali je posamezna DROE tako količinsko kot v deležu izpolnila cilje prevzemanja v preteklem letu;

2012

Miro Škvorc

foto: arhiv Fit media

64/65

okolje

Poslovna pričakovanja 2012

• v januarju 2011, ko je bil dosežen in podpisan dogovor med DROE ter poslan v potrditev MOP, ga je gospa Avčin Tržanova zavrnila in ocenila kot nelegalnega; sprašujem se, kako so lahko potem njene izjave, da DROE niso sposobne doseči medsebojnega dogovora, sploh verodostojne; • MOP še naprej vztraja pri prevzemanju po deležih za vsako DROE pri vsakem izvajalcu

• kar pa je še posebej sporno, da MOP, Direktorat za okolje, razpošilja arbitrarne dopise, ki DROE povzročajo škodo, nimajo ustrezne zakonske osnove in s tem povzročajo zmedo med deležniki na trgu in zavezanci ter celo posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, kar je navsezadnje tudi kaznivo.

se našteto kaže, da obnašanje MOP do navedene problematike ni samo škodljivo za celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo, ampak je celo nelogično.

aj omenim še dejstvo, da sta Dinos in Surovina, ob informacijah, da ima Slopak težave v poslovanju in je na meji obstoja oziroma prevzema s strani Papir servisa, konsolidirala svoje aktivnosti in ustanovila skupno DROE, ki naj bi prevzela pomemben del zavezancev, če bi se Slopak lastniško prestrukturiral ali bi zanj stekel stečajni postopek. Njune aktivnosti lahko sicer razumemo, saj je tudi za zbiralce pomemben enakopraven položaj na trgu in zagotovo je bila za Dinos, Surovino, Saubermacher ter druge zbiralce povezava med Slopakom in Papir servisom neugodna. Ker pa Dinos in Surovina skupaj obvladujeta približno 80 odstotkov izvajalskega trga zbiranja in priprave embalaže, bi to združevanje lahko pomenilo tudi nedovoljene pritiske na Interseroh kot neodvisno DROE.

z zbiralci, saj imajo te zaradi verjetnosti prelivanja sredstev med posameznimi odpadkovnimi skupinami možnosti nezdravega vpliva na višino embalažnine, kar predstavlja nelojalno konkurenco in ovira transparentnost sistema ravnanja z odpadno embalažo.

vsakem primeru pa bi bilo potrebno spremeniti način oblikovanja embalažnin tako, da bi bile te transparentne in da bi vsaka DROE, ne glede na lastništvo in na svoje primarno poslanstvo, embalažnine izračunavala po primerljivi ekonomski metodologiji in ob upoštevanju lastnih konkurenčnih pogojev. Na tak način bi preprečili prelivanje sredstev med frakcijami in med drugimi materiali. Predlog za nov način oblikovanja cene embalažnin bi lahko pripravilo interesno združenje GIZ Skupne sheme, toda zgolj na podlagi jasnega pooblastila s strani MOP.

ROE smo na zadnji seji GIZ Skupne sheme, sekcija odpadna embalaža, sprejele skupno stališče, da v slovenskem sistemu ravnanja z odpadno embalažo ni zagotovljenih normativnih pogojev, ki bi za vse DROE zagotavljale enakopravne pogoje poslovanja. Prav tako smo se poenotile glede prevzemanja odpadne embalaže pri vseh komunalnih podjetjih in opozorile, da zaradi možnosti različnih interpretacij, ki jih dopušča ohlapna zakonodaja, prihaja do razhajanj v zvezi z doseganjem deležev in ciljev.

ako DROE od MOP zahtevamo, da ne ruši obstoječega sistema, ampak naj postavi normative in način izravnave med DROE, pri čemer jim lahko članice GIZ Skupne sheme konstruktivno pomagamo.

bstaja torej realna nevarnost, da v primeru prevzemanja vodilne vloge na trgu ravnanja z odpadno embalažo s strani Surovine, Dinosa in Papir servisa slovenski sistem postane netransparenten in odvisen od zbiralcev.

ako pozdravljam odločitev nadzornega sveta Slopaka, da bodo podjetje sanirali in da, kot je možno razumeti iz njihovega sporočila, podpirajo transparentnost delovanja sistema ravnanja z odpadno embalažo. Upam tudi, da zaradi določenih parcialnih interesov v javnosti ne bo prihajalo več do medsebojnega obtoževanja vseh vpletenih v sistem ravnanja z odpadno embalažo in da bomo v okviru GIZ Skupne sheme znali oblikovati takšne normative in standarde, da bo ravnanje z odpadno embalažo ekonomsko in okoljsko učinkovito.

e vedno sicer ostaja zadrega zaradi konflikta interesov tistih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki so v vertikalni povezavi

Na težave, s katerimi se soočamo danes, smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo opozarjale že na začetku letošnjega leta.

Skladiščenje in transport nevarnih oziroma škodljivih snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju) zahteva specifično zasnovo konstrukcije kontejnerja. V primeru nezgode na cesti ali železnici posebna izvedba konstrukcije zaščiti transportirano nevarno snov pred dinamičnimi parametri, ki bi lahko poškodovali ali uničili kontejner in omogočili vdor vpliva nevarne snovi na okolje. Razvoj trga kontejnerjev za transport reciklaže (star papir, odpadne gume ipd.) je v evropskem prostoru že zelo razvit. edro ekološke ponudbe podjetja Container, d. o. o., so kontejnerji, prirejeni za skladiščenje in transport vnetljivih tekočin in plinov (tip K-SVS), za zbiranje posebnih odpadkov (tip BM 1) ter za prevoz in skladiščenje nizko/ srednje radioaktivnih odpadkov (tip OHT in

Promocija

kološki kontejnerji omogočajo fleksibilnost pri organizaciji zbiranja, hranjenja in transportiranja nevarnih snovi. Podjetja dobijo z namenskim ekološkim kontejnerjem objekt z vso potrebno in zadostno tehnično-varnostno dokumentacijo. Podjetje lahko objekt po potrebi prestavlja znotraj tovarniškega prostora. Naročniki ekoloških kontejnerjev so večinoma podjetja, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in transportom nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter podjetja, ki rešujejo svoje težave s hrambo in transportom drugih nevarnih snovi.

reditev postavitve ekološkega kontejnerja v podjetju predstavlja minimalen strošek v primerjavi z gradnjo namenskega prostora za hranjenje nevarnih snovi.

azvoj trga kontejnerjev za transport reciklažnega materiala (star papir, biomasa, gume ) je v evropskem prostoru že zelo razvit. Postavljena so zbirališča, sortirnice in predelovalnice reciklažnega materiala in njihovo razvrščanje v fazo ponovne industrijske izdelave novih izdelkov. V ta namen smo skupaj z našimi partnerji razvili več različnih specialnih kontejnerjev, ki omogočajo prevoz velikih količin reciklažnega materiala po železnici.

oleg predstavljenih kontejnerjev v podjetju razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), jedrske energije, energetike ter vojaške industrije.

Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike. Naši vrhunski izdelki so skrbno izdelani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih. So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehnološke opreme. Izvajamo tudi optimizacijo (teža/ nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni. Visoka usposobljenost naših sodelavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontejner namenjen, na naši lokaciji. Poleg predstavljenih kontejnerjev razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), jedrske energije, ekologije ter vojaške industrije.

CONTAINER, d.o.o. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | faks: +386 (0)3 42 63 276 | e-naslov: info@container.si www.container.si

december 2011

Promocija

BOX v dveh kvalitetah, IP-2 in A). V podjetju sledijo aplikativnemu razvoju, medtem ko razvoj novih bazičnih modelov zahteva izraz širše družbene potrebe po novih ekoloških rešitvah. Večino transportnih enot je primernih za cestni in železniški prevoz ter za prevoz po morju in plovnih rekah in njihovih kanalih.

64/65

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

okolje

Ekološki kontejnerji

Ne samo pri ravnanju z odpadno embalažo, tudi pri zbiranju drugih odpadkov se v Sloveniji postopoma vzpostavlja sistem, ki naj bi zagotovil ne le več reda, temveč predvsem večjo učinkovitost in gospodarnost. Za izrabljena motorna vozila je oživela shema Ekomobil, ki še čaka na uradni blagoslov. Poslovne interese sta združila Dinos in Gorenje Surovina, tako je nastala nova shema UNIREC. Ali je tudi celotna zgodba Slopaka povezana z načrtom, da sheme ne delujejo in da je čas za ustanovitev državne javne službe za ravnanje z odpadno embalažo? Kakšni interesi so za to pobudo na MOP? Interesi izvajalcev ali posebni interesi? Anketa, v kateri so sodelovali predstavniki shem, je zgovorna. Ni le kritičen pogled na trg in poslovanje z odpadki, pač pa kaže, da se karte mešajo na novo. Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za okolje in prostor?

foto: www.shutterstock.com

Karte se mešajo na novo

MOP ne upošteva varuhov pravnega reda

Sheme

32 64/65

okolje december 2011

Sheme v letu 2012

Mateja Mikec, direktorica Interseroha in direktorica GIZ Skupne sheme Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri prevzemu embalaže oz. frakcij v letu 2012?

Na podlagi trenutnih razmer na trgu ocenjujemo, da bo naš tržni delež v naslednjem letu najmanj 30 odstotkov. Ocenjujemo tudi, da se bodo količine ločeno zbranih frakcij še povečale, in sicer z letošnjih 85.000 ton vsaj na 105.000 ton, tako da bomo prevzeli najmanj 40.000 ton odpadne embalaže. Naši okoljski cilji ostajajo enaki kot v preteklem letu – zagotavljati takšen sistem, da se čim več odpadnih produktov predela in uporabi kot vir surovin za izdelavo novih izdelkov. Skupaj z našimi zavezanci in partnerji si bomo še naprej prizadevali čim bolj zapreti krog ravnanja z odpadnimi produkti.

Količine ločeno zbrane embalaže pri komunalnih podjetjih se izjemno hitro večajo. Interseroh je imel tako v letu 2009 12,40-odstotni delež, prevzeli pa smo 14,52 odstotkov vseh količin ločeno zbranih frakcij komunalne embalaže, kar pomeni 6.952 ton. V letu 2010 smo imeli 18,26-odstotni tržni delež, pri komunalnih podjetjih pa smo prevzeli 27,13 odstotkov vseh količin ali 18.922 ton. V letu 2011 imamo 25,41-odstotni tržni delež in ocenjujemo, da bomo pri komunalnih podjetjih prevzeli skoraj 35 odstotkov vseh količin ločeno zbranih frakcij, kar je blizu 30.000 ton.

V tem letu so nekajkrat nastale težave pri prevzemu embalaže oz. frakcij med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti?

Kljub izjemno velikim količinam ločeno zbranih frakcij odpadne embalaže smo sistem vodili tako, da smo ohranjali stroškovno in okoljsko učinkovitost.

Že velikokrat in na mnogih mestih smo opozarjali, da je ključen razlog za nastalo situacijo, ker Ministrstvo za okolje in prostor v vseh teh letih, odkar je zaživel sistem ravnanja z

Slovenija bi potrebovala eno samo veliko avtomatizirano sortirnico, v kateri bi se lahko sortiralo mešane komunalne odpadke (suha frakcija).

33 64/65

okolje

foto: arhiv podjetja

Mateja Mikec mag. Emil Šehič Franci Lenart Matej Stražiščar december 2011

Menim, da pri papirju in kovinah ne bo težko dosegati teh ciljev. Težave so lahko pri plastičnih materialih, predvsem zaradi napačnega razvrščanja mešane embalaže, ki jo kot ločeno zbrano frakcijo prevzema Slopak. Ko govorimo o doseganju okoljskih ciljev, pa je potrebno izpostaviti še eno ključno dejstvo. Slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo ni dovolj učinkovit tudi zaradi tega, ker v slovenski okoljski politiki za doseganje okoljskih ciljev niso upoštevani tudi ekonomski vzvodi. Po trenutno veljavni ureditvi DROE, predvsem na ravni čim nižjih stroškov delovanja, ne podpirajo doseganja okoljskih ciljev, ker DROE v odnosu do izvajalcev javnih služb nikakor niso stimulirane za povečevanje količin ločeno zbranih frakcij.

Nikoli ne smemo pozabiti, da ravnanje z odpadno embalažo vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kot primer naj navedem, da je 26 zavezancev Interseroha že leta 2009 s podpisom peticije opozorilo Ministrstvo za okolje in prostor in Odbor za okolje, da jih zaradi neurejenosti zakonodaje na področju ravnanja z odpadno embalažo neupravičeno bremenijo dodatni stroški. Zavezanci se niso strinjali s sprejeto spremembo uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, po kateri zavezanci, ki dajejo na trg pretežno nekomunalno odpadno embalažo, sofinancirajo tudi stroške ravnanja s komunalno odpadno embalažo, torej tisto, ki nastaja v gospodinjstvih. Ministrstvo za okolje in prostor se tedaj sploh ni odzvalo na zahteve gospodarstva o povišani transparentnosti stroškov ravnanja z odpadno embalažo in na njihova opozorila, da moramo v Sloveniji vzpostaviti sistem, ki bo pravičen za vse zavezance ne glede na to, kakšno embalažo dajejo na trg. Prav tako se niso z ničimer odzvali na njihovo zavzemanje za sistem, ki bi omogočal, da snovne in

Jure Fišer

Slovenija bi morala do leta 2020 predelati polovico odpadkov. Pri katerih frakcijah bo ta cilj mogoče doseči in pri katerih ne? Kje so v Sloveniji ekonomsko upravičene naložbe v predelavo oz. reciklažo? Zakaj se ne začnejo realizirati načrti za termično obdelavo odpadkov?

Na katerih področjih bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor pri ravnanju z odpadki oz. pri trajnostnem upravljanju naravnih virov zagotavljati večjo učinkovitost, transparentnost in koordinacijo z vsemi akterji, odgovornimi za implementacijo zakonodaje s tega področja?

foto: arhiv Fit media

Ponovno tudi poudarjam, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ne razumejo, da je potrebno za dosego okoljskih ciljev uvesti ustrezne ekonomske vzvode.

Predvsem bi moral biti sistem v osnovi zastavljen bolj logistično. Vsako gospodinjstvo bi moralo že v kuhinji ločevati mokre frakcije od suhih in nato tudi ločevati suhe frakcije, kjer prevladuje embalaža, po vrstah materialov. Menim tudi, da so komunalna podjetja preveč prepuščena sama sebi. Že od nekdaj v Interserohu zagovarjamo stališče, da bi morali vzpostaviti med komunalnimi podjetji in DROE partnerski odnos, ne pa da se prepiramo o tem, kje in kako bo kdo prevzel svoj delež.

Ponovno tudi poudarjam, da odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor ne razumejo, da je potrebno za dosego okoljskih ciljev uvesti ustrezne ekonomske vzvode. Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev določajo takšna »pravila igre«, ki vse vključene v sistem ravnanja z odpadno embalažo stimulira k doseganju višjih ciljev. Če pravila igre niso jasno postavljena, se bo vsak v embalažni verigi: zavezanci, družbe, zbiralci in izvajalci javne službe obnašal v skladu z lastnimi kratkoročnimi koristmi. To pa prav gotovo ne vodi k večanju količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinjstev.

foto: arhiv podjetja

Interseroh ni edini, ki opozarja na vse te pomanjkljivosti slovenskega sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti, nanje sta ravno tako opozorili Računsko in Upravno sodišče, a žal brez uspeha. Sprašujemo se, koliko so lahko naša opozorila sploh učinkovita, če ministrstvo ne upošteva niti mnenj varuhov pravnega reda v Sloveniji.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se začela hitreje približevati družbi recikliranja?

finančne tokove sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, popolnoma ločijo od snovnih in finančnih tokov sistema, ki ni komunalni odpadek.

foto: arhiv podjetja

Tako je Slovenija pri vzpostavitvi učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo ostala na polovici poti, saj bi moralo pristojno ministrstvo zakonsko urediti tudi pogoje prevzemanja komunalne odpadne embalaže. Le na ta način bi lahko preprečili nedorečenosti oz. različno ravnanje in odnos DROE do problema nečistoč (mešanih komunalnih odpadkov), ki se lahko pojavljajo med odpadno embalažo.

Z vidika ekonomičnosti ravnanja z odpadki je zadnje čase prav zanimivo, kako je nenadoma postalo kar malce moderno, da ima skoraj vsako komunalno podjetje svojo sortirnico, in po Sloveniji te male sortirnice, kjer se sortira ročno, rastejo kot gobe po dežju. Slovenija bi potrebovala eno samo veliko avtomatizirano sortirnico, v kateri bi se lahko sortiralo mešane komunalne odpadke (suha frakcija). Postavljena bi morala biti nekje v centru Slovenije, saj je Slovenija tako majhna, da bi bilo verjetno ekonomsko bolj učinkovito izvajati transporte iz cele Slovenije na to lokacijo. Težava pri izvedbi takšne ideje pa je znano slovensko vrtičkarstvo in sindrom NIMBY, kar je tudi vzrok, da Slovenija še vedno nima objekta za termično obdelavo odpadkov in tudi ne kaže, da bi ga kmalu imela.

foto: Rok Tržan

odpadno embalažo, ni bilo sposobno pripraviti učinkovite zakonodaje oz. takšnih normativnih pogojev, ki bi Družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) narekovali oz. predpisali, koliko, kje in pod kakšnimi pogoji morajo pri komunalnih podjetjih prevzemati odpadno komunalno embalažo. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker odpadna embalaža predstavlja kar 70 odstotkov vseh odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih.

34 64/65

okolje

Ker ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev niso pravilno postavljeni, kar pomeni tudi, da embalaža, ki konča v gospodinjstvih, ni obremenjena s pravičnim in pravilnim stroškom zbiranja in predelave, se v Sloveniji pojavlja tudi ta absurd, da se zaradi premajhne razlike v ceni med povratno in nepovratno embalažo 68 odstotkov piva proda v pločevinkah. Podatke navajam po rezultatih raziskave, ki jo je leta 2010 izvedel Aragon o odnosu potrošnikov do ravnanja z odpadno embalažo. Kaj predlagate za večjo učinkovitost komunalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri ravnanju s frakcijami? Kot sem že navedla, bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor tudi v Sloveniji določiti različne kvote za zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev in za zbiranje odpadne embalaže iz gospodarstva. To pomeni, da bi morala DROE voditi ločeno evidenco, koliko je v njen sistem vključene odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek (pretežni del prodajne embalaže) in koliko je odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek (pretežni del transportne in skupinske odpadne embalaže). Vsaka DROE bi morala v poročilu Ministrstvu konec marca za preteklo leto sporočiti: količino odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, vključene v njen sistem ravnanja z odpadno embalažo za preteklo leto, količino odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, prevzeto od izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki v preteklem letu, in seznam izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki, kjer je odpadno embalažo prevzemala. Ministrstvo bi nato z upoštevanjem metode izravnalnih količin ugotovilo, ali je posamezna družba zbrala dovolj odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek. Tako bi bila DROE prisiljena določiti realno višino embalažnine za zbiranje odpadne embalaže in tudi stimulativno pristopiti k izvajalcem javne službe za ravnanje z odpadki.

december 2011

To bi lahko bil eden od vzvodov za dvig količin ločeno zbranih frakcij embalaže v gospodinjstvih, drug vzvod pa bi bil, da bi Ministrstvo omogočilo izvajalcem javne službe vpeljavo nadstandardnih rešitev pri zbiranju odpadne embalaže, kar je med drugim zbiranje odpadne embalaže po sistemu rumene vreče predvsem izven večjih mest.

Na podlagi trenutnih razmer na trgu ocenjujemo, da bo naš tržni delež v naslednjem letu najmanj 30 odstotkov.

Zakonodaja in izvedba na dveh bregovih

akterji dogovoriti možne predloge ter najboljšega realizirati. Pri tem ima seveda ključno vlogo MOP. Nesprejemljivo je namreč, da se morajo sheme že od samega začetka posvečati tej problematiki, včasih celo več kot samemu procesu zbiranja in ravnanja z odpadki.

mag. Emil Šehič, direktor ZEOS, d. o. o.

Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri prevzemu embalaže oz. frakcij v letu 2012? Tudi količinsko. Okoljski cilji družbe ZEOS so strogo povezani s cilji, ki jih proizvajalcem nalaga področna evropska in nacionalna zakonodaja. V prvi vrsti so pomembni cilji zbiranja in obdelave ter predelave odpadne EE-opreme. Osnovne cilje smo uspeli zagotoviti že v letu 2010 (zbrano 5,2 kg/prebivalca), v nadaljevanju pa se predvidevajo spremembe oz. prenova direktive EU, ki bo tovrstne cilje še povečala. Tako bo cilj zbiranja odpadne opreme z zdajšnjih 4 kg/prebivalca letno predvidoma povečan na 45 odstotkov količine, dane na trg v preteklih dveh letih za leto 2016, ter 65 odstotkov za leto 2020. Skladno s temi predvidenimi cilji so zastavljeni tudi cilji družbe ZEOS. Ker ti višji cilji zahtevajo še intenzivnejše procese zbiranja, seveda vplivajo tudi na same poslovne cilje družbe. Neprofitno delovanje in stabilno poslovanje ob nizkih pristojbinah za ravnanje z odpadno EE-opremo bo tudi v prihodnje zahtevalo učinkovito vodenje procesov in optimiranje stroškov na vseh ravneh poslovanja. Družba ZEOS kot skupna shema namerava okrepiti delovanje na njenih ključnih področjih, ravnanje z odpadno EE-opremo ter ravnanje z baterijami in akumulatorji. To so namreč področja, kjer prvenstveno delujejo lastniki družbe. V tem letu se je nekajkrat zgodilo, da prihaja pri prevzemu embalaže oz. frakcij do problemov med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti? V Sloveniji je vzpostavljeno izpolnjevanje odgovornosti proizvajalcev do ravnanja z odpadki preko skupnih shem, pri čemer je v večini primerov za eno vrsto odpadka registriranih več skupnih shem. Proizvajalci, ki so pogodbeno vezani na posamezne skupne sheme, imajo obveznost in pravico izpolnjevati odgovornost za delež opreme, ki jo dajo na trg RS na področju celotne države. Zakonodaja sicer predpisuje to obveznost, vendar v praksi brez dodatne regulative ter nadzora ni izvedljiva. Da je to dejstvo, dokazuje praksa in problematika prevzemanja odpadkov že več kot 5 let. Možnih je več rešitev. Strog nadzor skupnih shem in sankcioniranje, spremembe zakonodaje v smislu reprezentativnosti skupnih shem, vzpostavitev t. i. "evidenčne hiše" itd. V vsakem primeru je potrebno med vsemi

Družba ZEOS je že v letu 2010 zbrala in predelala več kot 40 odstotkov opreme, dane na trg. Res nekaterih frakcij več (npr. TV-aparatov ter monitorjev) in nekaterih manj (malih aparatov). Bolj kot to so pomembni vzporedni masni toki odpadkov, kjer vrednost posameznih surovin vpliva na odločitev posameznikov ter podjetij, ali bodo ti odpadki končali v procesu pravilne predelave ali ne. Prav zaradi tega so pod vprašanjem mnoga vlaganja v infrastrukturo obdelave. Upravičenost je namreč odvisna tudi od količin in "kvalitete" odpadka.

Na področju ravnanja z odpadki ugotavljamo, da sta zakonodaja in implementacija mnogokrat na različnih bregovih. Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi se začela hitreje približevati družbi recikliranja? Pomembno je predvsem sistematično delo na ozaveščanju ter nadzor in sankcioniranje. Na katerih področjih bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor pri ravnanju z odpadki oz. pri trajnostnem upravljanju naravnih virov zagotavljati večjo učinkovitost, transparentnost in koordinacijo z vsemi akterji, odgovornimi za implementacijo zakonodaje s tega področja? Na področju ravnanja z odpadki ugotavljamo, da sta zakonodaja in implementacija mnogokrat na različnih bregovih. Potrebno je vzpostaviti spremljanje izvajanja in preko povratnih informacij zagotavljati fleksibilnost v zakonodaji. V vsakem primeru bi zakonodajalec moral aktivno sodelovati v delovnih skupinah, kjer se problematika obdeluje ter sprejemajo rešitve. Kaj predlagate za večjo učinkovitost komunalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri ravnanju s frakcijami? Poleg odprtega dialoga so nedvomno pomembni tako standardi na področju prevzemanja in ravnanja z odpadki kot tudi skupni pristop v ozaveščanju širše javnosti o pravilnem ravnanju z odpadki.

35 Za razgradnjo vozil izrabljenih vozil bodo od aprila leta 2012 skrbeli uvozniki, trgovci in proizvajalci vozil, ki so svoje obveznosti prenesli na družbo Ekomobil, d. o. o. V novembru 2011 je družba Ekomobil na podlagi dogovora z zavezanci na MOP oddala predlog Skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Predvidevamo, da bo skupni načrt vpisan v evidenco skupnih načrtov MOP do marca 2012. V njem je predvideno zbiranje izrabljenih vozil na 51 lokacijah, ki enakomerno pokrivajo celotni teritorij Slovenije. Zbrana vozila bodo obdelana v treh centrih za obdelavo ter pripravljena za nadaljnjo obdelavo v eni od dveh naprav za drobljenje.

V novembru 2011 je družba Ekomobil na podlagi dogovora z zavezanci na MOP oddala predlog Skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Ali se težave pri prevzemanju in obdelavi izrabljenih vozil v letu 2011 nadaljujejo in boste izvajalci gospodarske javne službe razgradili le skromno število vozil? Izvajalci gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili ocenjujemo, da bomo tudi v letu 2011 zbrali in razgradili le 10 odstotkov vseh izrabljenih vozil, ki nastanejo letno na teritoriju Slovenije. Večino vozil zadnji imetniki odjavijo iz prometa na podlagi Izjave o lokaciji, s katero sicer jamčijo, da se vozilo nahaja na znani lokaciji imetnika, v resnici pa ta vozila končajo v nelegalni obdelavi pri avtoodpadih brez ustreznih dovoljenj ali pri zbiralcih sekundarnih surovin. Dokler ne bo spremenjen način izpolnjevanja Izjave o lokaciji oz. ne bo uveden ustrezen nadzor s sankcijami za zadnje imetnike, ki napačno odjavljajo odslužena vozila iz prometa, tako dolgo v Sloveniji ne moremo pričakovati večjega odstotka zbranih in okolju ter zakonodaji ustrezno razgrajenih izrabljenih vozil. Koncesionarji sedaj dosegate stopnjo predelave izrabljenih vozil? Do 31. decembra 2014 je potrebno pri ponovni uporabi in predelavi izrabljenih vozil dosegati

64/65

oblikujemo in tiskamo:

koledarje

okolje

Kateri so glavni okoljski cilji v delovnem načrtu 2012 pri izvajanju skupnega načrta z izrabljenimi vozili?

Za vas

rokovnike

Le skupen in interdisciplinaren pristop zakonodajnega, izvršnega in represivnega področja bo omogočal prehod v okolju prijaznejšo družbo.

kataloge prospek te letake plakate brošure

Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi postala družba recikliranja?

zloženke

Tako pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil kot tudi pri zbiranju in predelavi ostalih odpadkov (embalaže, električne opreme …) imamo v Sloveniji na področju zakonodaje ustrezno implementiran evropski pravni red. Problemi pri doseganju okoljskih ciljev nastajajo pri njegovi implementaciji v prakso. V ta namen je potrebno dosledno izvajati dva ukrepa: izobraževanje in informiranje vseh ciljnih skupin prebivalstva o potrebnosti in načinih za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev ter učinkovit inšpekcijski nadzor za sankcioniranje kršiteljev.

mape revije knjige dopise vabila voščilnice vizitke...

Sheme in izvajalci gospodarskih javnih služb so kritični do Ministrstva za okolje in prostor. Kaj bi moralo Ministrstvo prednostno storiti za večjo učinkovitost in transparentnost pri ravnanju z odpadki? Stanje izvajanja praktično vseh skupnih načrtov za ravnanje z odpadki je medsebojno primerljivo in ni dovolj učinkovito. V ta namen bi bilo potrebno za vsak načrt posebej vzpostaviti projektne skupine, sestavljene iz predstavnikov MOP, ARSO, inšpekcijskih služb in izvajalcev skupnih načrtov. Izdelati bi bilo potrebno analize stanj, opredeliti zahtevane okoljske cilje ter določiti termine in izvajalce za njihovo realizacijo. Le skupen in interdisciplinaren pristop zakonodajnega, izvršnega in represivnega področja bo omogočal prehod v okolju prijaznejšo družbo.

EUROGRAF tiskarna idej

Kako doseči večjo učinkovitost pri zbiranju in predelavi izrabljenih vozil? S takojšnjo ukinitvijo sedanje oblike Izjave o lokaciji, z uvedbo takse za začasno odjavljeno vozilo iz prometa in učinkovitim inšpekcijskim

Štrbenkova c . 6 , 3320 Velenje, Slovenija w w w. e u r o g r a f . s i i n f o @ e u ro g raf. s i

december 2011

Franci Lenart, direktor sheme Ekomobil

najmanj 85 odstotkov povprečne mase vozila, od 1. januarja 2015 pa najmanj 95 odstotkov. S sedanjimi postopki predelave koncesionarji dosegamo zastavljene okoljske cilje, prav tako predvidevamo, da bodo ti cilji doseženi tudi pri izvajanju skupnega načrta od leta 2012 dalje. Posebno pozornost v skupnem načrtu posvečamo pripravam postopkov za obdelavo vozil po letu 2014, saj bo možno zahtevane stopnje predelave doseči le z natančnejšo obdelavo plastičnih materialov ali s sofisticiranimi postopki obdelave lahke frakcije, ki nastane po drobljenju predhodno obdelanih vozil.

Promocija

Takojšnja ukinitev sedanje Izjave o lokaciji

Povrniti medsebojno zaupanje

Dr. Simon Žnidar, EGP Škofja Loka:

. Po spodbudnih prvih mesecih leta se je poslovni utrip pozneje občutno umiril. Gospodarstvo se je nemudoma odzvalo na dogajanja finančnega trga. Vseh ciljev, ki so bili postavljeni ob upoštevanju spodbudnih ekonomskih napovedih ob koncu 2011, v celoti tako ne bo možno doseči. V leto 2012 gledamo realno optimistično. Letošnji vložek v učinkovitejše organiziranost, povečevanje produktivnosti in tudi investicije v tehnologijo so temelj uspešnega dela z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji v letu 2012.

. Vlada mora sprejeti ukrepe in spodbude za povrnitev medsebojnega zaupanja. Zaupanja v lastne sposobnosti, v gospodarski razvoj, podjetnike, v državo in državno upravo, zaupanja v evropski in svetovni trg. A to ni le vloga vlade, temveč vseh nas.

nadzorom nad vsemi legalnimi in nelegalnimi izvajalci zbiranja in predelave izrabljenih vozil.

Slopak je edina shema z Zeleno piko Matej Stražiščar, direktor Slopaka

december 2011

vprašanja o poslovnih ciljih po seji nadzornega sveta, ko se je pričakovalo dokončno stališče o usodi pogodbe med Slopakom in Papir servisom, a do razpleta še ni prišlo.

2012

Dr. Simon Žnidar

foto: arhiv Fit media

64/65

okolje

Poslovna pričakovanja 2012

Čeprav so nekateri pričakovali najbolj črn scenarij, se to ni zgodilo. Papir servis ni mogel prevzeti Slopaka, saj se je nadzorni svet odločil, da bo v dogovoru s ključnimi lastniki in zavezanci spodbudil postopno finančno sanacijo sheme. Tudi pogodba med Papir servisom in Slopakom, ki jo je ob ustanovitvi družbe sklenila takratna direktorica sheme, Barbara Avčin Tržan, in je družbo pehala v izgubo, naj bi doživela spremembe. Takšne, ki bodo obema partnerjema, Slopaku in Papir servisu, zagotavljale enakopraven položaj na trgu oziroma omogočale prilagajanje tržnim razmeram. Direktor Matej Stražiščar je odgovarjal na

Preseči moramo možnosti različnih interpretacij zakonodaje. Evropska direktiva je jasna in je ni mogoče razumeti različno.

Kateri okoljski in poslovni cilji bodo v ospredju v vašem delovnem načrtu pri prevzemu embalaže oziroma frakcij v letu 2012? Kako boste sanirali izgubo, ki ste jo pridelali letos? Okoljski cilj je samo eden: izpolniti okoljske obveznosti skladno z zakonodajo za zavezance, ki so nam zaupali odgovornost ravnanja z ločeno zbranimi vrstami odpadkov. Med njimi so sheme za odpadno embalažo, odpadno elektronsko opremo in baterije, odpadna zdravila in odpadne gume. Za naslednje leto je temeljno poslovno izhodišče: vzpostaviti pozitivno poslovanje in sanirati del izgub letošnjega leta. Pripravili smo temeljito analizo, načrti so tako na ravni aktivnega vključevanja v sistemske rešitve kot krepitve podjetja – tudi na ravni znanja zaposlenih. Ali ne bo eno izmed osrednjih vprašanj, predvsem zaradi urejanja odnosov z zavezanci, kakšna bo politika embalažnin v letu 2012? Vlagamo precejšnje napore v rešitve, ki bi nam omogočile, da ne bomo povečevali embalažnin v letu 2012 glede na leto 2011. V tem delu smo odvisni tudi od pripravljenosti podizvajalcev za racionalizacijo procesov. Slednje bomo preverili tudi preko razpisa, saj želimo zavezancem v času gospodarske krize ponuditi stroškovno maksimalno učinkovito rešitev. Vsekakor pa je temeljno izhodišče izpolnjevanje obveznosti za vse naše zavezance skladno z zakonodajo pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji. Letos se je nekajkrat zgodilo, da je prišlo pri prevzemu embalaže oziroma frakcij do problemov med komunalnimi podjetji in shemami? Kje je glavna težava in kdo bi jo moral razrešiti? Slovenija ima dober temelj sistema, vendar pa ga je treba dopolniti. O tem govorijo tudi izkušnje drugih držav. Ob uvedbi konkurence je na področju ravnanja z odpadno embalažo nujna uvedba jasnih obveznosti vseh akterjev v sistemu. Preseči moramo možnosti različnih interpretacij zakonodaje. Evropska direktiva je jasna in je ni mogoče razumeti različno. Zmanjšati moramo prag oziroma opredeliti, s katero količino embalaže, dane na trg, postane podjetje zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo. Z mejo 15 ton smo sistematično vzpostavili vrzel neplačnikov, kar obremenjuje

vse zavezance za ravnanje z odpadno embalažo, ki plačujejo izvajanje ravnanja z njo. Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje morata uvesti natančnejše poročanje – na komunalno podjetje natančno po vseh frakcijah. To smo si zapisali v okoljevarstvena dovoljenja in prav je, da to preverjamo tudi prek poročanja. Preverjanje delovanja s strani inšpektorata pa se mora bolj aktivno dogajati tudi pri nadzoru aktivnosti na terenu. Skratka nič takega, s čimer se ne bi srečali tudi sistemi drugih držav. Slopak in lastniki so izjemne napore vložili v vzpostavitev sistema in to se izkazuje tudi v odličnosti sodelovanja v celi verigi – tu bi izpostavil predvsem izjemno dobro sodelovanje s komunalnimi podjetji. Ta so prav tako vložila velike napore v izobraževanje ljudi za ločevanje odpadkov.

»Nacionalizacija« sistema bi vodila do večjih finančnih obremenitev gospodarstva in s tem tudi do večjih obremenitev potrošnikov. Slovenija bi morala do leta 2020 predelati polovico odpadkov. Pri katerih frakcijah bo ta cilj mogoče doseči in pri katerih ne? Kje so v Sloveniji ekonomsko upravičene naložbe v predelavo oziroma reciklažo? Slovenija ima zelo dobre možnosti, da to doseže pri vseh vrstah ločeno zbranih odpadkov. Zavezanci naših shem so vsa leta podpirali različna izobraževanja, kolegi iz komunalnih podjetij po vsej Sloveniji so opravili veliko delo. Mnogokrat je tudi Ministrstvo za okolje in prostor spodbudilo razmišljanja o ločevanju odpadkov. Zagotovo ne moremo mimo deleža nevladnih organizacij po celotni Sloveniji. V akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so Ekologi brez meja z našo podporo po celi Sloveniji uvedli čiščenje z ločevanjem odpadkov. Slovenija bo zagotovo v nekaj letih blestela v odgovornem ločevanju odpadkov med državami EU. Toda reciklaža? Ekonomsko upravičenost reciklaže je mogoče obravnati le po posameznih primerih – glede na obseg obrata in količin. Na primer, za steklo in aluminij je pomembna količina, za katero imamo verjetno v Sloveniji premajhen obseg. Kapacitete za papir imamo in tudi delujejo, enako je z lesom (toplotna obdelava, vezane plošče). Les ima potencial za še večji obseg. Plastične obdelave so specifične, imamo lahko tudi različne male obrate za različne vrste. PET je premalo za reciklažo v Sloveniji. Podjetja, ki se pri nas ukvarjajo s PET, v večini primerov izvajajo pripravo materiala za predelavo oz. ga pripravijo do kakovosti (sortiranje, baliranje, mletje), ki jo je mogoče plasirati na trg. Pri ostalih posameznih frakcijah je zelo

37 Kaj predlagate za večjo učinkovitost komunalnih podjetij in gospodarskih subjektov pri ravnanju s frakcijami? Slovenija se bo srečala z istimi vprašanji kot druge države. Vprašanj ni malo. Smo lahko pri ravnanju z odpadki in izkoriščanju odpadkov kot surovine družbeno in okoljsko še bolj odgovorni? Ali znamo v tem prepoznati nove zaposlitvene priložnosti tudi za ranljive skupine, ali znamo logistiko optimizirati tako, da bistveno zmanjšamo vpliv CO2 zaradi transporta? In ali znamo pri vsem tem vključiti vse sodelujoče, da v celi verigi prispevajo k boljšim okoljskim rezultatom? In predvsem, ali znamo v procesu vzpostaviti že na ravni proizvodnje embalaže vstopne surovine tako, da bomo iz njih lahko ustvarjali nove izdelke s čim manj vlaganja dodatnih surovin v proces? Mnogo je torej vprašanj, na katera iščemo odgovore tudi družbe za ravnanje z odpadno embalažo v združenju PRO EUROPE – nemalokrat tudi preko evropskih projektov. V Gospodarsko interesnem združenju se niste mogli dogovoriti o prevzemu odpadne embalaže glede na tržne deleže. Zakaj ne, kje je vzrok? Slopak je edina shema, katere zavezanci so povezani preko sistema Zelene pike s sistemi po vsej Evropi. Med našimi standardi sta dva temelja: evropska direktiva in spoštovanje državne zakonodaje, hkrati pa skrb za nadstandard, vlaganje v izobraževanje, razvoj sistema. Okoljski cilji so obveza, vse ostalo je del družbene odgovornosti sheme in s tem tudi zavezancev. Osnovni standard okoljskih ciljev ne dopušča različnih interpretacij – prevzem odpadkov v deležu pri vseh komunalnih podjetjih je povsem jasen. K temu smo se zavezale vse družbe v svojih okoljevarstvenih dovoljenjih. In žal tu ne gre za to, ali se uspemo dogovoriti, ampak ali bodo vse družbe spoštovale zakonodajo. MOP napoveduje državno javno službo za prevzemanje odpadne embalaže, ker se sheme ne morete dogovoriti. Kakšno je vaše stališče? Podoben razvoj sistemov lahko spremljamo v mnogih evropskih državah. Izkušnje z uvedbo nacionalnih sistemov/agencij oziroma uvedba novih taks so namreč bistveno slabše in dražje kot reševanje težav, ki se pojavljajo v sistemih,

Z novim letom UNIREC Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina Zakaj sta se Gorenje Surovina in Dinos odločila za ustanovitev sheme UNIREC in ali njeno ime nakazuje, da bo poslovanje družbe usmerjeno tudi v reciklažo? Menimo, da področje embalaže v okviru obstoječih delujočih shem ni transparentno in da se ne izpolnjujejo okoljski cilji na tem področju. Oboji ocenjujemo, da je največji problem v dejstvu, da vsi izvajalci skupaj v tem trenutku zelo težko zagotavljamo sortiranje in obdelavo povečanih količin komunalne embalaže. V ta namen smo pripravljeni skupaj investirati v razvoj infrastrukture za obvladovanje tega toka odpadkov. Kakšna so poslovna pričakovanja sheme UNIREC v letu 2012 in ali ste operativno in kadrovsko opremljeni za izvedbo poslovnih nalog nove sheme? Ocene v tem trenutku ni možno podati, bomo pa v kratkem lahko povedali kaj več. Kako bo shema Gorenje Surovina končala

64/65

»Nacionalizacija« sistema bi vodila do večjih finančnih obremenitev gospodarstva in s tem tudi do večjih obremenitev potrošnikov. Izjemno slabe izkušnje s takim sistemom imajo na Hrvaškem, kjer je trenutno v teku vrsta postopkov na sodišču zaradi sumov korupcije. Slopak se zavzema za rešitve, ki jih podpirajo tudi mnogi drugi, vključeni v sistem. Na kaj mislim? Na jasne obveznosti vseh posameznih akterjev v sistemu z jasnimi zakonskimi opredelitvami. Tako ne bodo možne različne interpretacije in jasne bodo sankcije za kršitelje. Zmanjšati je treba število zavezancev, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Prag za prijavo v sistem mora po zgledu drugih evropskih držav postati 500 kg dane embalaže na trg na leto. Trenutno je ta prag v Sloveniji 15 ton. Uvesti je treba natančno in preverljivo poročanje s strani družb za ravnanje z embalažo. Jasno je treba zahtevati, da družbe, ki prejemajo plačilo s strani zavezancev, tudi pokrijejo stroške. In končno – redno je treba preverjati delovanje sistema ne samo prek evidenc, pač pa tudi prek dejanskega izvajanja inšpekcijskih pregledov na terenu.

poslovno leto in ali ste pri prevzemanju odpadne embalaže dosegli postavljene cilje tudi glede na vaš tržni delež?

Gorenje Surovina bo v letu 2011 izpolnila svoje zaveze pri vseh komunalah, s katerimi ima sklenjeno pogodbo. Na nekaterih bomo pobrali tudi več, tako da bomo svoj delež, ki nam ga predpisuje MOP, izpolnili.

Na nivoju izvajalskih storitev bomo vzpostavili infrastrukturo, ki bo zmogla predelati vso komunalno embalažo in jo poskušala čim več reciklirati.

Zakaj se je v jeseni ponovno zapletlo pri prevzemu odpadne embalaže in je prišlo do kopičenja odpadne embalaže, ker sheme, tudi vaša, ni hotela prevzemati odpadkov od nekaterih komunalnih podjetij? Kolikšen je letos vaš tržni delež? Naša shema je vedno in povsod, kjer je imela sklenjeno pogodbo, prevzemala odpadno embalažo v skladu s predpisanim deležem. Res pa je, da komunalna embalaža niso samo rumene vreče, so tudi druge ločeno zbrane frakcije (plastika, karton, steklo,…). Mi želimo pobirati v višini našega deleža vse frakcije. Kateri problemi nastajajo v poslovnih odnosih med shemami in komunalnimi podjetji in zakaj ne morete sheme dogovoriti nekaterih rešitev znotraj GIZ-a? Sheme smo dogovorile način reševanja znotraj GIZ, ki je normativno podprt z uredbo. Dogovora izven tega na MOP niso podprli, čeprav je bil ta že enkrat predlagan. Ocene o vlogi MOP-a pri zagotavljanju učinkovitejšega sistema ravnanja z odpadno embalažo so večinoma negativne. Kaj bi moral storiti MOP? Več dialoga. Kako bo shema UNIREC prispevala, da bo Slovenija postajala družba recikliranja? Na nivoju izvajalskih storitev bomo vzpostavili infrastrukturo, ki bo zmogla predelati vso komunalno embalažo in jo poskušala čim več reciklirati. Istočasno bomo našim zavezancem predstavili sistem, ki bo stroškovno učinkovit in transparenten.

leto! novo

načrtna skrb za okolje

december 2011

Promocija

Čisto

kot ga ima Slovenija.

okolje

verjetno problem ekonomija obsega. Z vidika strateškega razmišljanja je predvsem pomembna toplotna obdelava, kjer lahko en del neobnovljivih virov energije nadomestimo s preostankom po sortiranju. Za elektroniko in baterije pa so potrebni tehnološko zahtevni obrati.

Milka Leskošek, vodja projekta Regijski center za ravnanje z odpadke Celje, ki je sicer vodja razvoja v javnem podjetju Simbio, je v zadnjem desetletju prva prehodila zapleteno pot zakonodajnih sprememb s področja ravnanja z odpadki in njenih implementacij v praksi. RCERO Celje je, kot je znano, prvi in edini v Sloveniji, ki že od leta 2008 omogoča celovito obdelavo odpadkov. Milka Leskošek ocenjuje, da se je v zadnjem desetletju na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji naredilo ogromno. Je pa kritična do države, ker še nimamo sežigalnice, kar je bila njena naloga. Nesmiselno se ji zdi, da vsako območje v Sloveniji načrtuje drugačen tip tehnologije regijskih centrov in bodo vsi ponavljali iste napake. In še - če so pristojne službe v Sloveniji ugotovile, da je tehnologija, ki so jo uvedli v RCERO Celje, primerna za vso državo, bi morala biti temu primerno prilagojena zakonodaja.

Več kot tri leta je tega, kar obratuje RCERO Celje. Lahko predstavite podatke, kaj ste v tem obdobju naredili za povečanje ločeno zbranih frakcij? Kaj kažejo številke? Slovenska zakonodaja, ki je usklajena z zakonodajo EU, postavlja zelo visoke zahteve glede ločevanja odpadkov. Ko je bila z izgradnjo in uvedbo tehnoloških postopkov obdelave odpadkov v RCERO ustvarjena možnost ustrezne obdelave in priprave odpadkov za reciklažo, smo začeli intenzivno uvajati in širiti programe ločevanja odpadkov na izvoru. Ustrezna infrastruktura, kot so ekološki otoki in zbirni centri, je bila postavljena že kmalu po letu 2000. Po izgradnji RCERO pa je bil uveden program ločenega zbiranja bioloških odpadkov z uvedbo rjavih zabojnikov pri gospodinjstvih in program zbiranja embalaže z uvedbo rumenega zabojnika. S povečevanjem ločevanja odpadkov na izvoru se zmanjšuje tudi kalorična vrednost izločene gorljive frakcije, ki prihaja iz mehansko biološke obdelave. To je pozitivno dejstvo, ki pove, da je v preostanku odpadkov manj plastike in papirja. Zelo visoka kurilna vrednost je povzročala tudi težave pri obratovanju Toplarne v Celju. Z uvedbo novih programov se je zelo povečala količina ločeno zbranih surovin v sortirnici in v bioloških odpadkov v kompostarni.

Milka Leskošek

mag. Vanesa Čanji

foto: Sherpa

Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice

Centri za ravnanje z odpadki in tehnologije

38 64/65

okolje december 2011

Centri za ravnanje z odpadki in tehnologije

Delež ločeno zbranih frakcij, to je bioloških odpadkov, papirja, stekla, plastike in druge embalaže ter nevarnih odpadkov je v letu 2010 predstavljal 14% glede na celotno zbrano količino odpadkov. V letu 2011 pa ta delež znaša že okrog 22%. Pričakujemo, da se bo ta delež v prihodnjih obdobjih še bistveno povečeval. Opažamo velik dvig zavesti prebivalcev, ki se odraža na zmanjševanju celotne količine odpadkov. Prebivalci uporabljajo vse manj izdelkov v plastični embalaži, velik pa je tudi porast kompostiranja bioloških odpadkov v gospodinjstvih. Takšne rezultate pripisujemo predvsem zelo intenzivnim programom obveščanja prebivalcev in okoljskega komuniciranja z javnostmi. Predvsem smo se usmerili na mlajšo populacijo. Kolikšen odstotek zbranih mešanih komunalnih odpadkov obdelate v MBO? Kaj se bo v prihodnje dogajalo s količinami teh odpadkov? Približno 60 % komunalnih odpadkov obdelamo v postopku mehansko biološke obdelave, kjer se po biološki obdelavi iz odpadkov izločijo gorljiva frakcija in kovine. Tako imenovana težka frakcija, ki biološko ni več aktivna, se odloži na odlagališču. Delež teh odpadkov se bo v prihodnosti zmanjševal zaradi povečanja učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov.

39 Z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov se je najbrž zelo povečala zasedenost kompostarne. Koliko komposta »pridelate« letno? Kaj z njim naredite (ali morda analizirate njegovo kakovost)? Količina bioloških odpadkov, ki pridejo v kompostarno, se vsako leto povečuje. V letu 2010 smo pridelali okoli 1200 ton komposta. Količina se povečuje za približno 10 % letno. V skladu z zakonodajo redno izvajamo kontrolo kakovosti komposta. Trenutna zakonodaja glede vsebnosti težkih kovin predpisuje zelo stroge kriterije, kjer pa naš kompost ne dosega kriterijev za vnos v tla, kjer se prideluje hrana. Sedaj proizvedeni kompost še uporabljamo za rekultivacijo starega odlagališča. V prihodnosti pa bomo zagotovili možnost uporabe za druge namene.

Če so pristojne službe v Sloveniji ugotovile, da je takšna tehnologija primerna za vso državo, bi morala biti temu primerno prilagojena zakonodaja. Kako glede na dosedanje izkušnje ocenjujete ustreznost izbrane tehnologije v RCERO Celje? Kje prihaja do večjih problemov? Kje vidite možnosti nadgradnje oziroma optimizacije centra? Prednost našega Centra je, da tehnološki postopki omogočajo celovito obdelavo odpadkov, pripravo na recikliranje, delno recikliranje, pripravo na termično obdelavo in odlaganje obdelanih odpadkov. Tehnološke postopke stalno dopolnjujemo in izboljšujemo ter tako ustvarjamo možnost doseganja vse višjih okoljskih standardov pri tej dejavnosti. Pomembno je predvsem redno in ekonomsko racionalno obratovanje ter stalno zmanjševanje vplivov na okolje, ki še nastajajo. So kapacitete RCERO Celje predimenzionirane? Bi bilo res dovolj kapacitet v Sloveniji, če bi delovali samo trije RCERO centri? Naš center je dimenzioniran za 250.000 prebivalcev in ni predimenzioniran. Verjamem, da bi vse potrebe v Sloveniji lahko pokrili tudi v samo treh centrih, ki bi bili primerno organizirani. Vsekakor pa bi v Sloveniji morali zagotoviti vsaj eno sežigalnico za klasični sežig odpadkov. To je dolžnost države Slovenije oziroma njenih

64/65

Spomnimo Izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje se je začela leta 2006, trajala pa je do konca leta 2008. Najprej sta bili izgrajeni prebiralnica in skladišče ločeno zbranih sekundarnih surovin, katerih zmogljivosti znašajo najmanj 5.000 ton na leto. V teh objektih poteka priprava sekundarnih surovin pred predajo v reciklažo. Temu je sledila demontaža kosovnih odpadkov, katere letne zmogljivosti znašajo 5.000 ton, ter kompostarna za kompostiranje bioloških odpadkov (zmogljivost 5.000 ton letno). V okviru izgradnje centra je bilo urejeno tudi odlagališče preostanka odpadkov, katerega prostornina znaša približno 1.900.000 kubičnih metrov, zgrajeno pa je skladno z najnovejšimi evropskimi standardi. Na koncu so bili urejeni še: pralnica vozil in opreme, upravna zgradba in spremljajoča infrastruktura. Projekt izgradnje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje je bil razdeljen na dve fazi:

okolje

Odložimo le 30 % odpadkov, ki pridejo v center kot mešani komunalni odpadki. Ostalo se ali biološko razgradi ali se preda na sežig.

Prva faza projekta vključuje izgradnjo novih objektov in naprav na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku, vključno z izgradnjo sortirnice in kompostarne, izgradnjo novega odlagališča in z njim povezane infrastrukture. Za izgradnjo prve faze je Evropska unija iz kohezijskega sklada namenila nekaj manj kot devet milijonov evrov. Druga faza, ki je potekala istočasno s prvo fazo, zajema vzpostavitev sistema za mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku ter vzpostavitev sistema za termično obdelavo komunalnih odpadkov oziroma Toplarne Celje - vzhod. V sistem je vključena vsa potrebna infrastruktura za sprejem in termično obdelavo odpadkov ter čiščenje dimnih plinov, hkrati pa je sproščeno toploto mogoče izkoristiti za proizvodnjo toplotne in električne energije. Za izgradnjo druge faze so iz sredstev kohezijskega sklada prejeli 20 milijonov evrov. pristojnih organov, ki si lahko neizpolnitev te zahteve jemljejo kot veliko črno piko. Določene standarde, ki jih predpisujejo direktive EU, je mogoče izpolniti le z to tehnologijo. Država je namreč v zakonodaji predpisala najstrožje zahteve, zahteve v večini držav EU so bistveno blažje, ni pa zagotovila pogojev za uporabo tehnologije, ki to omogoča. Pritiski države na izvajalce dejavnosti, ki naj bi dosegali standarde, ki jih z obstoječimi tehnologijami ni mogoče, so neresni. Povzročajo le stanje zmedenosti in neodločnosti in zavirajo resno in uspešno delo. Kako odgovarjate na ocene, da centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji investirajo v tehnologijo, ki ni optimalna. In to žal vsi po vrsti. Tisti, ki investicije izvajajo kasneje, se nič ne naučijo od vas, ki ste v Sloveniji orali ledino. Prepričani smo, da je bila v danih razmerah izbira naše tehnologije optimalna. Postopki mehansko biološke obdelave na splošno niso najbolj optimalna rešitev. V času, ko smo mi pričeli z realizacijo projekta v Sloveniji, ni bilo mogoče realizirati večje klasične sežigalnice. Zato smo izbrali tehnologije, ki jih je bilo mogoče umestiti v naš prostor in so zagotavljale ustrezne okoljske in ekonomske parametre. Če so pristojne službe v Sloveniji ugotovile, da je takšna tehnologija primerna za vso državo, bi morala biti temu primerno prilagojena zakonodaja. Nesmiselno je, da vsako območje načrtuje drugačen tip tehnologije in bodo vsi ponavljali iste napake, na katerih smo se mi že naučili. Smiselno bi bilo uporabiti naše izkušnje pri izgradnji naprav, ki se še načrtujejo.

Razlogi za nedoseganje okoljskih ciljev, kot jih vidimo izvajalci dejavnosti: • država ni izpolnila svoje naloge: v RS ni nobene sežigalnice, niti se ne načrtuje; • z obstoječimi tehnološkimi postopki ni mogoče doseči ciljev glede odlaganja biorazgradljivih odpadkov (doseganje 5% TOC je brez zažiganja utvara); • predpisi ne upoštevajo dejanskih tehnoloških, ekonomskih in socialnih možnosti v Sloveniji; • zahteve naše zakonodaje so postavljene enako visoko kot v Avstriji in Nemčiji, kjer je stanje tehnike, financ in tradicije bistveno drugačno; • ukrepi za doseganje ciljev niso finančno ovrednoteni, vprašljiva je njihova okoljska učinkovitost (predpisani TOC in AT4); • prezahtevni, nerealni in neusklajeni predpisi in postopki ustvarjajo stalne blokade pri izvajalcih dejavnosti, ki so kadrovsko podhranjeni; • najsposobnejši in najbolj izobraženi kadri so nameščeni v upravnih službah, vendar na žalost ne ustvarjajo enostavnih postopkov, ki bi olajšali delo izvajalcem; • izvajalci so pri upoštevanju zakonodaje prepuščeni lastni iznajdljivosti (tehnološki izzivi, SRS 35, okoljska dajatev, finančno jamstvo, doseganje realne cene itd.).

december 2011

Koliko preostanka odpadkov letno odložite?

Na Goriškem pripravljajo razpisno dokumentacijo

CERO Nova Gorica

Čeprav je že kazalo, da

se občine na širšem

novogoriškem območju ne bodo mogle dogovoriti o

izgradnji predvidenega Centra

za ravnanje z odpadki Nova

Gorica, kaže, da so ujeli zadnji vlak za pridobitev kohezijskih

sredstev. Po pristopu Občine Ajdovščina k dogovoru so

lahko začeli pripravljati vlogo

za pridobitev evropskih

sredstev, prva faza gradnje pa

naj bi se začela že prihodnje leto. Koordinator projekta je

Mitja Trtnik, podžupan Mestne

občine Nova Gorica.

december 2011

Projekt sofinancira 13 občin severne Primorske, ki v projektu nastopajo partnersko in enakopravno. Vse aktivnosti glede priprave dokumentacijo za gradnjo CERO Nova Gorica potekajo v skladu s terminskim planom. Celotna dokumentacija za MOP za vlogo za pridobitev sredstev za izgradnjo CERO Nova Gorica je pripravljena in bo oddana do konca decembra. V projektu sodelujejo naslednje občine: Mestna občina Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Cerkno, Kobarid, Bovec, Tolmin, Kanal ob Soči, Brda, Šempeter Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Vipava. Kaj boste zgradili in ali ste upoštevali dejstvo, da boste morali tudi v goriški statistični regiji zmanjšati količino odloženih odpadkov? Gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki na območju severne Primorske je nujna. Obstoječa odlagališča so neustrezna in se bodo morala zapreti v naslednjih letih. Poleg tega regija nima možnosti obdelave odpadkov, zato je gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki več kot nujna. Med drugim tudi zato, ker morajo občine zadostiti vse ostrejšim zakonodajnim zahtevam, ki se nanašajo na predelavo in na zmanjšanje količine odloženih odpadkov. Strokovne študije so pokazale, da je odlagališče na lokaciji CERO Nova Gorica stroškovno najustreznejša lokacija za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. Je namreč edino odlagališče, ki ima dolgoročno zadovoljive kapacitete za odlaganje in dovolj razpoložljivega prostora za vse načrtovane namenske objekte, tudi za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno predelati. Gradnja regijskega centra na tej lokaciji ima tudi okoljske prednosti, saj se ne nahaja na občutljivih kraških tleh, temveč v kotlini, katere tla so praktično neprepustna za izcedne vode.

Z izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki bo celotno območje goriške statistične regije dobilo možnost centralne predelave in obdelave mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij. Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica bo načrtovan tako, da bo omogočal tudi varno in zakonsko ustrezno odlaganje nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno več predelati. Katere okoljske probleme bo rešila načrtovana

Mitja Trtnik

Dogovarjanja med občinami v regiji o gradnji Centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica so se zavlekli, tako da je bila naložba že ogrožena.

foto: arhiv Fit media

40 64/65

okolje

CERO Nova Gorica

naložba v krajevni skupnosti Rožna Dolina pri Novi Gorici? Kaj bo pomenil CERO za odlagališči Tolmin in Ajdovščina in katerim okoljskim standardom boste zadostili? Cilji naložbe projekta CERO Nova Gorica je zmanjšati količino odloženih mešanih komunalnih odpadkov za trikrat in jih ustrezno stabilizirati pred odlaganjem, poleg tega pa tudi prevzeti in obdelati ostale ločeno zbrane frakcije. S tem bomo vplivali na zakonodajne zahteve, ki se nanašajo na predelavo in na zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Obstoječi odlagališči v Tolminu in Ajdovščini sta predvideni za zaprtje in vse njihove mešane komunalne odpadke bo prevzel CERO Nova Gorica. Kakšna je finančna konstrukcija projekta? Kdaj boste objavili razpise za gradnjo? V letu 2012 moramo pripraviti razpisno dokumentacijo in dokumentacijo za javna naročila. Ocenjena vrednost projekta je 39 mio evrov. Finančna konstrukcija projekta je sledeča; 66 odstotkov sredstev bo prispeval Kohezijski sklad, 11 odstotkov država oz. Ministrstvo za okolje in prostor RS in 23 odstotkov občine. Začetek gradnje regijskega centra je predviden za leto 2013, konec gradnje pa za leto 2015. Prva faza odlagalnega polja in čistilna naprava za izcedne vode na odlagališču pa se bosta začela graditi že prej, v letu 2012. Slovenija mora pri odpadkih doseči boljše rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov in pri predelavi. Kako uspešni ste v Goriški regiji? Količine odloženih odpadkov na odlagališčih so se občutno znižale, medtem ko so se količine ločeno zbrane odpadne embalaže, biorazgradljivih odpadkov in drugih frakcij komunalnih odpadkov tako rekoč podvojile.

41 64/65

okolje

Okolju prijazne ptičje hišice P

rijavilo se je 18 šol iz Mestne občine Ljubljana in skupno okoli 350 sodelujočih učencev.

zteka se okoljski izobraževalni natečaj »Otroci ustvarjajo ptičje hišice« v organizaciji blagovnih znamk EkoBTC in Zelene Slovenije, v okviru katerega smo osnovnošolce iz Mestne občine Ljubljana povabili, da predstavijo svoj razmislek o okolju v obliki maket uporabnih ptičjih hišic, izdelanih iz odpadnega materiala. Gre za prikaz, na kakšen način se lahko stvari, ki jih kot potrošniki kupimo in ki nam ostanejo kot odpadni material, ponovno uporabijo.

Seznam prijavljenih šol: OŠ Bežigrad OŠ Božidarja Jakca Ljubljana OŠ Ledina OŠ n.h. Maksa Pečarja OŠ Martina Krpana Ljubljana OŠ Miška Kranjca Ljubljana OŠ Prule OŠ Savsko naselje OŠ Sostro OŠ Sostro Podružnica Besnica OŠ Sostro Podružnica Janče OŠ Škofljica OŠ Toneta Čufarja OŠ Vide Pregarc Ljubljana OŠ Vodmat OŠ Vrhovci Zavod st. Stanislava, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana

magovalne rešitve bo izbrala strokovna žirija v sestavi treh predstavnikov EkoBTC in dveh članov Zelene Slovenije, ki bo ocenjevala izvirnost ideje, kakovost tehnične izvedbe, izgled, primernost za namen uporabe, najpomembnejši kriterij pa bo uporaba čim več različnih odpadnih materialov.

ajlepši izdelki bodo od otvoritvenega dogodka 19. januarja 2012 dalje predstavljeni na razstavi v spodnji etaži dvorane Emporium v BTC City Ljubljana.

okrovitelj natečaja, ki bo nagradil kreativnost sodelujočih, je družba BTC. Na zaključnem dogodku bodo podeljene glavne nagrade: • Prvo mesto (ptičja hišica, ki bo po oceni žirije dosegla največje število točk) bo nagrajeno s prenosnim računalnikom, sodelujoči učenci in mentor bodo prejeli vstopnice za Vodno mesto Atlantis.

• Drugo mesto bo zasedlo pet ptičjih hišic, vsi sodelujoči učenci in mentorji bodo prejeli vstopnice za Vodno mesto Atlantis. • Tretje mesto bodo zasedli vsi ostali sodelujoči in bodo prejeli simbolično nagrado, eko pisala.

agrajene rešitve bodo objavljene na spletnih naslovih www.eko-btc.com in www.zelenaslovenija.si.

december 2011

er se prizadevanja za okolju prijazno življenje, delo in družbeno odgovornost začenjajo pri mladih, je ključ okoljskega izobraževalnega natečaja, da so mladi osveščeni o odgovornem odnosu do okolja. Mladi bodo tako s svojo kreativnostjo in prispevki nagovorili širšo javnost ter tudi sami postali bolj senzibilni glede odgovornega odnosa do odpadkov. Z natečajem želimo osnovnošolce poučiti, da odpadek ni smet, temveč vir oziroma surovina, ki se lahko ponovno koristno uporabi.

Promocija

foto: arhiv podjetja

Čistilna naprava že prihodnje leto

CERO Dolenjska – II. faza

42 64/65

okolje

CERO Dolenjska – II. faza

Končno se je tudi za izgradnjo II. faze regionalnega centra

za ravnanje z odpadki CERO Dolenjska prižgala zelena luč. Dolgo je trajalo, pet let.

A kaže, da so bili v Novem mestu pripravljeni. Prve

objekte napovedujejo že v prihodnjem letu. Slavko

Janežič, koordinator izgradnje, pojasnjuje, kaj se je dogajalo in kaj II. faza pomeni za širšo

december 2011

regijo.

Ministrstvo za okolje in prostor je po petih letih potrdilo II. fazo gradnje Centra za ravnanje z odpadki Dolenjska in s tem tudi financiranje. Zakaj je prišlo do zamude in kaj vas čaka zdaj?

Navedel bom predvsem dejstva. Projekt Center za ravnanje z odpadki Dolenjska (CeROD) je tehnično in finančno zasnovan regijsko. Poleg sanacije in zapiranja obstoječega odlagališča ter izgradnje novega odlagališča odpadkov s kapaciteto cca 1.306.000 m3 odlagališčnega prostora vključuje tudi izgradnjo MBO odpadkov, izgradnjo potrebne infrastrukture za obratovanje CeROD in izgradnjo infrastrukture izven območja CeROD. Pri tem mislim na cestno in kanalizacijsko infrastrukturo v KS Brusnice. Projekt CeROD je bil preko Ministrstva za okolje in prostor uvrščen na seznam možnih projektov, katerih izgradnja naj bi se sofinancirala tudi s sredstvi evropskega sklada ISPA. Podpis finančnega memoranduma o sofinanciranju izgradnje CeROD med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo v višini 4.971.500 evrov (1.191.370.260 SIT) je bil dne 21. 1. 2002. Tako je postal projekt CeROD prvi projekt na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, ki ga je podprla Evropska unija preko fonda ISPA. Toda pri realizaciji je prišlo do zamude. Projekt CeROD je bil na podlagi finančnega memoranduma o sofinanciranju izgradnje CeROD

med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo razdeljen na dve fazi. Prva faza je bila v celoti realizirana. Obsegala je sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča preostankov komunalnih odpadkov, izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe obratovanja CeROD in tehnično pomoč za nadaljnjo projektno obdelavo tehnologije in postopkov obdelave preostankov komunalnih odpadkov. Poleg tega pa še pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za izgradnjo potrebnih objektov in naprav II. faze projekta. Druga faza zajema izgradnjo objektov z mehansko-biološko obdelavo odpadkov z zunanjo in prometno ureditvijo, kapacitet za izrabo plina za proizvodnjo električne energije, informacijskega sistema in čistilne naprave za izcedne in odpadne tehnološke vode. Faze so tehnično in finančno neodvisne, kar dokazuje zaključena realizacija prve faze. Zakaj je bila potrebna II. faza CEROD? Izvedba projekta Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza (v nadaljevanju CeROD II) je potrebna zaradi celovitega pristopa ravnanja z odpadki na regijskem nivoju, omejenosti razpoložljivih lokacij in kapacitet za predelavo odpadkov. Projekt pokriva celotno geografsko območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine in meri 2.383 km2. Na prispevnem območju je po statističnih podatkih za

43 Katere objekte boste zgradili?

Projekt obravnava postavitev male plinske elektrarne (MPE) na odlagališčni plin na odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec pri Novem mestu. MPE je motor z notranjim zgorevanjem v kontejnerski izvedbi električne moči cca 330 kW. Plinski motor z generatorjem (plinski agregat) in pripadajoča nizkonapetostna omara za sinhronizacijo bosta nameščena v kontejnerju.

Upoštevan tehnološki proces MBO je spoj dveh načinov obdelave. Z mehansko obdelavo bodo izločene uporabne frakcije, z biološko obdelavo pa bo biološki del vsebovan v mešanih komunalnih odpadkih stabiliziran in kot preostanek odložen na odlagališče. Poleg biostabilizacije organskega dela mešanih komunalnih odpadkov se bo izvajalo tudi kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov. V MBO so vgrajena štiri tehnološka polja: izločanje materialov, primernih za recikliranje, izdelava nadomestnega goriva, biostabilizacija organskega dela odpadkov in kompostiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov. Kaj pa čistilna naprava za izcedne in odpadne tehnološke vode? Na Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec pri Novem mestu nastaja letno cca 30.000 m 3 izcedne vode, ki se trenutno redno odvaža na čiščenje na Centralno čistilno napravo Novo mesto. Z izgradnjo čistilne naprave, temelječe na tehnologiji dvojne reverzne osmoze (DRO), se bo izcedna voda lahko očistila neposredno na lokaciji odlagališča nenevarnih odpadkov. Reverzna osmoza je proces čiščenja vode, pri katerem se iz vode odstranijo organska onesnaženja, težke kovine in bakterije ter druge v vodi raztopljene nečistoče. V ta namen sistem reverzne osmoze uporablja tehnologijo membranske filtracije, ki dopušča pretok le čistim molekulam vode. Večji delci ne morejo priti skozi membrano in odtekajo kot odpadna voda.

Da. Sedaj se na odlagališču Leskovec nastali odlagališčni plin delno uničuje s sežigom na bakli. Plinska postaja za črpanje odlagališčnega plina z baklo je bila postavljena leta 2007.

energetska prihodnost

Kaj bo torej prinesla izgradnja infrastrukture? Po izgradnji načrtovane infrastrukture za obdelavo in predelavo odpadkov v okviru CeROD II in s povečanjem deleža ločeno zbranih frakcij na izvoru bo količina letno odloženih preostankov odpadkov znašala 17.020 ton oziroma 30,6 odstotkov glede na vhodne količine odpadkov – 55.500 ton (v letu 2015). Celotna vrednost investicije je ocenjena na 32.548.321 evrov skupaj z DDV. Ločeno zbrane frakcije (papir in karton, plastika, steklo in kovine), ki se zberejo v Posavju in Beli krajini (9.311 t/l), se predajo direktno v predelavo in niso vhodne količine na CeROD. Vhodne količine niso tudi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov iz Posavja in Bele krajine (1.982 t/l), ki se kompostirajo na manjših (občinskih) kompostarnah. Odpadki, ki se bodo procesirali v CeROD II, so (leto 2015): ločeno zbrani biološki odpadki (9.500 ton na leto) in mešani komunalni odpadki (46.000 ton na leto).

Elektroinštitut Milan Vidmar je vodilna slovenska inženirska in znansveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike, ki v svojih raziskovalnih študijah, ekspretnih poročilih, ekoloških, kemijsko-fizikalnih in drugih analizah obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo slovenskega elektroenergetskega sistema ter izvaja nadzor nad njegovo kakovostjo in delovanjem.

Po končanem tehnološkem postopku predelave odpadkov v obratu MBO bo potrebno deponirati 920 ton inertnega materiala in 16.100 biostabilitata. Na trg sekundarnih odpadkov pa bo dano 4.600 ton reciklatov (karton, papir, HDPE, PP, PET, PVC), 1.380 ton kovin (železo in aluminij); 4.750 ton komposta, ki je prav tako del predelanih odpadkov, bo mogoče uporabiti glede na njegovo kakovost v kmetijstvu. Kdaj bodo objekti zgrajeni? Etapno. Prvi že prihodnje leto, to je čistilna naprava za izcedne vode. Poskusno obratovanje za MBO pa leta 2014–2015.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, telefon: 01 474 36 01, faks: 01 425 33 26, e-naslov: info@eimv.si, internet: www.eimv.si

december 2011

Stroka opozarja na problem najboljših tehnoloških rešitev, češ da vsak investitor išče drugačne tehnologije.

Ali boste uporabili plin za proizvodnjo električne energije?

Promocija

Zgradili bomo mehansko-biološke naprave (MBO) za obdelavo odpadkov kapacitete 55.500 t/leto (za vse procesne linije skupaj) z zunanjo ureditvijo, čistilne naprave za izcedne vode kapacitete 30.000 m3/leto, kapacitete za izrabo plina za proizvodnjo električne energije in informacijski sistem.

64/65

Naprava je konstruirana v standardni modularni obliki. Posamezni deli so instalirani v skupni osnovni okvir. Konstrukcija okvirja je izdelana iz nerjavnega jekla, tako da zagotovi življenjsko dobo sistema. Enota je konstruirana tako, da je montirana v kontejnerju (standardne velikosti ISO). Standardna modularna oblika omogoča takojšnjo uporabo že ob montaži naprave v tovarni, vključno z izvedbo celotnega testiranja. To omogoča hitro instalacijo in zagon naprave.

okolje

leto 2010 živelo 161.126 prebivalcev v 51.464 gospodinjstvih. Povprečno so v gospodinjstvu živeli po trije prebivalci (3,13). Povprečna teža komunalnih odpadkov na občana v celotnem regionalnem območju je 364,18 kg. Z naložbo želimo prvenstveno uskladiti ravnanje z odpadki z veljavnimi predpisi, in sicer zmanjšati količine odloženih odpadkov iz 55.500 t/leto v letu 2015 (območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja) na 17.020 t/leto po izvedbi projekta. Posodobili bomo regionalni center za ravnanje z odpadki in zmanjšali škodljive emisije v vode in zrak z izgradnjo čistilne naprave za izcedne vode in izrabo odlagališčnega plina. Z izvedeno II. fazo bo tako mogoče odlagati odpadke do leta 2042, brez izvedbe investicije pa bi bilo odlagališče polno že v letu 2023.

Korošci bodo plačevali enotno ceno foto: arhiv podjetja

44 64/65

okolje

KOCEROD

Še vedno se zatika. Koroški center za ravnanje z odpadki

KOCEROD

še vedno ni začel poskusno obratovati. Je pa imenovan direktor KOCEROD-a, to je

mag. Ivan Plevnik, ki je kljub visokim oviram, predvsem

zaradi težav z glavnim izvajalcem, naložbo vendarle

pripeljal do finala. In kdaj bo

torej KOCEROD odprt? Zdaj je res tik pred vrati!

Kocerod je pred zagonom. Kako bo s funkcioniranjem centra, kaj morate še rešiti, kakšne načrte imate za leto 2012? Kljub napovedim, da bo KOCEROD pričel z obratovanjem sredi meseca novembra, se to ni zgodilo zaradi zamud pri zaključevanju del Primorja, d. d. Res je izvajalec večino gradbenih del na objektih že zaključil, razen železniškega prehoda in cestnega priključka, pa vendar v tem trenutku še ne morem z gotovostjo napovedati pričetka poskusnega obratovanja, saj izvajalec še ni pridobil vse potrebne projektno tehnične dokumentacije od podizvajalcev. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za poskusno obratovanje. Predaja dokumentacije je v več primerih pogojena s poplačili zapadlih obveznosti do podizvajalcev, ki jih izvajalec Primorje, d. d., zaradi likvidnostnih težav še vedno ni poravnal. V tej zvezi smo postavili jasno zahtevo do izvajalca, da to razreši s podizvajalci do konca tega leta in v mesecu januarju 2012 omogoči pričetek poskusnega obratovanja.

december 2011

Koliko zamujate? Center s pričetkom obratovanja zamuja že več kot leto dni. Od tod tudi vrsta težav v obstoječih štirih komunalnih podjetjih, saj s komunalnimi odpadki ne morejo ravnati v skladu predpisi, oteženo pa je tudi odlaganje. Dve odlagališči so med tem časom že zaprli,

drugi dve pa sta tudi že v postopku zapiranja. Skratka, naša želja je, da center prične z obratovanjem takoj, ko bodo za to ustrezni pogoji. Verjamemo, da je to mogoče, če se bo le izvajalec držal danih obljub. V letu 2012 želimo začeti s poskusnim obratovanjem centra kot celote (sortirnice, kompostarne, MBO, vključno z odlaganjem preostanka na novem odlagališču). Začetek obratovanja centra pomeni celovit pristop k ravnanju s komunalnimi odpadki. Če še danes skoraj 90 odstotkov vseh odpadkov od 28.000 ton konča na odlagališča, bo v prihodnje drugače. Več kot 40 odstotkov naj bi jih bilo izločenih v tako imenovane koristne frakcije za snovno izrabo, preostanek pa predelan tako, da bosta iz njih pridobljena gorljiva frakcija in kompost z na odlagališču odloženo količino predstavljala manj kot 30 odstotkov celotne količine odpadkov v okviru dovoljene vsebnosti ogljika v preostanku. Gre za zahtevne cilje, ki jih bo glede na sedanje stanje mogoče doseči le, če se bomo vsi povzročitelji na izvoru obnašali odgovorno in dosledno ločevali komunalne odpadke v skupine predpisanih frakcij ter jih odlagali na za to vnaprej določena mesta. Na prvi pogled ni veliko potrebno, vendar praksa kaže, da sta za premike v naših glavah potrebna čas in potrpljenje. Kako boste uredili razmerja s komunalnimi podjetji, koliko ljudi boste zaposlili?

Kako ocenjujete sedanji zapleten položaj pri prevzemanju odpadne embalaže? Odnose med shemami? Kaj bi moralo storiti Ministrstvo za okolje in prostor, da se ne bi ponovili problemi z neprevzemanjem embalaže? O teh vprašanjih nisem razmišljal, zato na tem mestu ne morem podati kompetentnih odgovorov. Prav gotovo pa je nesprejemljivo to, kar se dogaja, da družbe zavračajo prevzem embalaže oziroma se sklicujejo, da so že dosegle svoje kvote. Stanje je na nek način škandalozno. »Država« je polna besed in zahtev po ločenem zbiranju, kar je prav, po drugi strani pa ne naredi reda med nosilci embalažne sheme s ciljem zagotoviti čim večjo snovno izrabo komunalnih odpadkov. Še več, menim, da prihaja

Ivan Plevnik

okolje

64/65

45 Nedavno so bili vplačani vsi ustanovni deleži, tako bo družba formalno začela z delom v naslednjih dneh. V skladu z začasnimi akti

poslovanja bo v družbi za izvajanje nalog predelave in odlaganje zaposlenih cca 25 delavcev (brez javne službe zbiranja in prevoza, ki še ostaja v okviru obstoječih podjetij). V prvi vrsti bomo na novo zaposlili strokovno tehničen kader, ki je potreben za nemoteno opravljanje nalog centra. Dogovarjanje med obstoječimi komunalnimi podjetji do sedaj ni predstavljalo nobenega problema in mislim, da bo tudi v prihodnje tako. Vsem nam je v interesu, da vzpostavimo učinkovito in stroškovno sprejemljivo izvajanje javne službe ravnanja z odpadki.

foto: arhivpodjetja

Dne 24. 11. 2011 je vseh 12 občin Koroške razvojne regije na ustanovni skupščini sprejelo in podpisalo Družbeno pogodbo o ustanovitvi javnega podjetja KOCEROD, družbe za ravnanje z odpadki, d. o. o. S tem smo v regiji tudi dokončno poenotili poglede na to, kako naj bo organizirana javna služba ravnanja z odpadki. Do sedaj so se v regiji z ravnanjem s komunalnimi odpadki ukvarjala štiri komunalna podjetja, kar pa z vidika ekonomičnosti in racionalnosti v prihodnje ne bi bilo sprejemljivo, zato smo predlagali ustanovitev novega javnega podjetja KOCEROD, družbe za ravnanje z odpadki, d. o. o., katere ustanovitelj je vseh 12 občin po ključu prebivalstva, za del javne službe »obdelava komunalnih odpadkov in odlaganje preostanka«. Obstoječa javna podjetja naj bi izvajala naloge zbiranja in prevoza še eno leto po ustanovitvi novega podjetja. Pozneje bi te naloge opravljali skupno v okviru novoustanovljenega podjetja. Skupno opravljanje bo v okviru dogovorjenih skupnih standardov in normativov, tako da bodo vsi prebivalci koroških občin enako obravnavani in bodo plačevali enotno ceno za prevoz, ne glede na oddaljenost.

V letu 2012 želimo začeti s poskusnim obratovanjem centra kot celote (sortirnice, kompostarne, MBO, vključno z odlaganjem preostanka na novem odlagališču). čas, ko moramo ponovno premisliti, s katerimi dodatnimi ukrepi lahko dosežemo v okviru javne službe še večji izplen surovin v cilju, da kar najmanj odpadkov odložimo, oziroma kako vključiti obstoječe kapacitete sortirnic v okvir javne službe za dosego višjih ciljev.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili. Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

december 2011

Promocija

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Vsak na svoji strani, stroka predlaga rešitve foto: www.shutterstock.com

Majdi Kosi

Odlagališča inertnih odpadkov Vranoviči

46 64/65

okolje

Odlagališča inertnih odpadkov Vranoviči

Razpleta problematike

odlagališča inertnih odpadkov

Vranoviči še ni. Po navedbi Agencije RS za okolje naj bi

bila Komunala Črnomelj že od

leta 2000 obveščena, da so

predpisi glede odlaganja na kraških tleh jasni in neizprosni

oziroma da prepovedujejo

odlagališča na omenjenem zemljišču. V Komunali

Črnomelj zatrjujejo, da ni

tako. Zaradi tega so konec septembra sprožili upravni

spor zoper ARSO, da bi

vendarle dobili okoljevarstveno dovoljenje za deponijo, od katere je odvisnih 260 delovnih

mest v podjetju Livar, in za katerega si prizadevajo že vse od leta 2002. Vpletene

akterje smo povprašali, kakšen

razplet dogodkov pričakujejo. Kot kaže, vsak vztraja na

december 2011

svoji strani, prebivalci občine Črnomelj pa so zaskrbljeni.

otek in ozadje dogodkov pojasnjuje Slavko Malešič, v. d. direktorja, iz Komunale Črnomelj: »Kljub pričanju Agencije RS za okolje zatrjujem, da leta 2000 nismo bili posebej obveščeni o kakršnemkoli prepovedanem odlaganju na zemljišču odlagališča Vranoviči. Takrat smo na tem istem zemljišču imeli še odlagališče nenevarnih (komunalnih) odpadkov z vsemi potrebnimi dovoljenji. Je pa bil tega leta res sprejet Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/2000). Nato smo leta 2002 od Agencije RS za okolje pridobili pisno mnenje, da so odpadni livarski peski inertni in primerni za odlaganje na tem odlagališču, prav tako pa se lahko uporabljajo za prekrivanje odlagališčnega prostora. Posebej so poudarili, da bo potrebno obstoječe odlagališče, skladno z novo nastalim stanjem, opredeliti kot odlagališče nenevarnih in inertnih odpadkov. Na tej osnovi so se začeli vsi postopki za ureditev odlagališča inertnih odpadkov.

postopku priprave občinskega lokacijskega načrta (OLN) je MOP izdal odločbo, da ni potrebna celovita presoja vplivov na okolje, ARSO pa v roku ni podal nobenih usmeritev. Pridobljeno je bilo tudi pozitivno mnenje Urada za upravljanje z vodami, ki deluje v sklopu ARSO. Postopek je žal trajal dolgo, tako da je bil OLN sprejet šele v letu 2007. Leta 2008 je Občina Črnomelj pooblastila JP Komunalo Črnomelj za inženiring do pridobitve gradbenega dovoljenja za odlagališče inertnih odpadkov Vranoviči. V postopku je Agencija RS za okolje izdala sklep, da okoljevarstveno soglasje v tem primeru ni potrebno ter je našo vlogo zavrgla. Po izdelavi projektne in druge potrebne dokumentacije smo v letu 2009 podali vlogo za

gradbeno dovoljenje. Upravna enota je nato od nas zahtevala dopolnitev vloge z okoljevarstvenim dovoljenjem. V aprilu 2010 smo na ARSO podali vlogo za okoljevarstveno dovoljenje, julija smo bili prvič pozvani na dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge so nas novembra 2010 drugič pozvali k dopolnitvi vloge. Po naših urgencah za pospešitev postopka smo v juliju 2011 prejeli odločbo ARSO, da se naša vloga zavrže. Na to odločbo smo se pritožili, MOP pa jo je v začetku septembra zavrnil. V začetku oktobra 2011 smo sprožili spor na Upravnem sodišču. Občina Črnomelj in Javno podjetje Komunala Črnomelj sta v novembru 2011 na MOP poslala predlog za spremembo Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011) v tistih členih, ki onemogočajo umeščanje odlagališč za inertne odpadke v prostor.«

lavko Malešič še komentira, da so postopki za pridobitev dovoljenj nerazumljivi, zapleteni in dolgotrajni, obenem pa vse od leta 2002 Komunali Črnomelj nihče ni dal vedeti, da odlagališča ne bo mogoče realizirati. Ker je bilo v postopek vloženo veliko dela in finančnih sredstev, ne nameravajo odstopiti od svoje namere. Nerazumljivo je tudi, da pri odlagališčih za inertne odpadke za zagotovitev varstva tal ne dovoljujejo nanosa umetnih tesnilnih plasti. V današnjem času je z razpoložljivimi tehničnimi ukrepi nedvomno možno zagotoviti ustrezno varnost tal. Ne nazadnje to možnost predlaga tudi stroka (geologi, hidrogeologi), zakonodajalec pa ji za zdaj ne prisluhne. V lokalnem okolju je zaradi odločitve Agencije RS za okolje pričakovati velike probleme, ki jih lokalne skupnosti same ne morejo rešiti. Ker

od vprašajem naj bi bilo tako več kot 260 delovnih mest, saj bo podjetje Livar v primeru neustrezne nove rešitve za odlaganje inertnih odpadkov prisiljeno ustaviti proizvodnjo. Mag. Boštjan Metelko, direktor službe za kakovost in varstvo okolja v podjetju Livar, d. d., prizadevanja podjetja komentira: »Problematika oddaljenosti odlagališča inertnih odpadkov od proizvodnega centra pomeni povečanje stroškov za odvoz odpadkov, s tem pa seveda povečanje stroškov proizvodnje, ki jih ima proizvajalec v svoji proizvodnji. Seveda si Livar prizadeva, da bi imel urejeno odlagališče inertnih odpadkov kar se da blizu svoje proizvodnje ter tako obvladoval posledično pogojene stroške prevozov. Že leta 2003 smo tako podpisali tripartitno pogodbo z Občino Črnomelj in Komunalo Črnomelj z namenom urejanja in sofinanciranja na področja odlagališča inertnih odpadkov na območju že obstoječe deponije Vranoviči.

celotnem obdobju smo s pogodbenimi partnerji sodelovali na področju predaje vseh informacij, povezanih z našo dejavnostjo, da je stranka v postopku lahko pridobivala potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti odlaganja inertnih odpadkov. S stališča ocene nevarnosti omenjene deponije inertnih odpadkov ter njene umestitve na območje obstoječe deponije Vranoviči lahko le dodamo, da inertni odpadki niso škodljivi ter ne povzročajo negativnih vplivov na okolje. Z načrtno ureditvijo odlagališča inertnih odpadkov je moč izkoristiti te odpadke za izravnavo terenov – pridobivanje kmetijskih zemljišč/travnikov, gozdnih površin ipd., inertne odpadke lahko uporabimo za sanacijo opuščenih kamnolomov, ki puščajo rane v našem okolju ter vračanje naravi prijaznejši videz.« Na vprašanje, zakaj se podjetje odloča za odlaganje in ne za reciklažo odpadkov, Metelko pojasnjuje: »Reciklaža inertnih odpadkov (v primeru livarne je to regeneracija), ki je mogoča le v primeru odpadnih peščenih form in jeder, je možna z vgradnjo posebnih sistemov za regeneracijo, ki pa obsega velika vlaganja v opremo (za posamezno lokacijo okoli 400 tisoč evrov). Livar se je že v preteklosti trudil, da bi inertne odpadke uporabili pri sanaciji zemljišč ali kot nasutja pri izdelavi tamponov pri izgradnji cest. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi se omenjene odpadke »koristno« uporabilo ter tako čim manj odlagalo.«

64/65

okolje

Mojca Čemas Stjepanovič

foto: arhiv Fit media

mag. Boštjan Metelko

47 Agenciji RS za okolje zanikajo trditve Javnega podjetja Komunala Črnomelj. Pravijo, da gre za enostransko interpretacijo stranke v postopku. Prav tako menijo, da so delovna mesta v primeru izdaje negativne odločbe za obratovanje odlagališča inertnih odpadkov Vranoviči izključno krivda stranke v postopku, ker kljub seznanjenosti z dejstvi vztraja pri poskusih pridobivanja dovoljenja, ki ga v nobenem primeru ne more dobiti tako zaradi jasnih določil zakonodaje kot zaradi možnih prekomernih obremenjevanj okolja. 30. člen Uredbe o odlaganju odpadkov je namreč že leta 2000 določal, da odlagališče ne sme biti na zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode. V podjetju so vseskozi vedeli za to določilo, saj jim je bilo že v postopkih izdaje odločbe o zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov Vranoviči pojasnjeno, da na kraških območjih po letu 2009 ne bi smelo obratovati nobeno odlagališče. Še več, tudi gradnja novih odlagališč ali širitev je na teh območjih prepovedana. Dodajajo še, da določilo ne dela nobene razlike med tem, ali gre za odlagališče inertnih, nenevarnih ali nevarnih odpadkov. Mejne vrednosti parametrov, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se jih želi odložiti na odlagališče za inertne odpadke, so določene na podlagi predpisa Evropske skupnosti iz leta 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih. Ta odločba je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije leta 2004 s spremembo Pravilnika o odlaganju odpadkov in že takrat je bilo določeno, da mejna vrednost parametra izlužka inertnega odpadka, ki se ga želi odložiti na odlagališče za inertne odpadke, ne sme presegati mejne vrednosti za molibden 0,5 mg/kg suhe snovi. Podjetje Livar je tako kot povzročitelj odpadkov zavezano najprej zagotoviti ponovno uporabo ali recikliranje ali predelavo teh odpadkov, medtem ko se po mnenju Agencije RS za okolje trenutno odloča za najslabšo možnost – za odlaganje odpadkov.

ojca Čemas Stjepanovič, županja občine Črnomelj, je bila s problematiko odlagališča inertnih odpadkov na sedanji lokaciji seznanjena šele v sredini letošnjega leta, ko je bilo JP Komunala obveščeno, da je vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja s strani ARSO negativno rešena. »Poskušali smo priti do dodatnih obrazložitev, vendar neuspešno, ker je bil čas dopustov.

bčina Črnomelj je zelo zainteresirana za ureditev deponije inertnih odpadkov, kar smo izrazili tudi na sestanku z ARSO v septembru 2011, in sicer naj ustrezne institucije povedo, kaj je potrebno narediti za varno odlaganje teh odpadkov. Nesprejemljivo je namreč, da v današnjem času, ko so po izjavah strokovnjakov možne številne tehnične rešitve za varno odlaganje inertnih odpadkov, v našem primeru to ne bi bilo mogoče, ker Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61 /2011, v nadaljevanju Uredba) tega ne dovoljuje. Ministrstvu za okolje in prostor smo zato predlagali spremembo Uredbe, in sicer v smislu, da se v primeru odlaganja inertnih odpadkov na prepustnejši kraški podlagi dovoli izpolnitev zahtevane meje vodoprepustnosti tal z dodatnimi umetnimi tesnilnimi plastmi. Dejstvo je, da je ob nezmožnosti odlaganja na to lokacijo Livar, d. o. o., pod vprašaj postavil 260 delovnih mest, kar dejansko predstavlja dodatno »socialno bombo« (poleg Secop, d. o. o.) v občini Črnomelj in v celotni Beli krajini. Občina Črnomelj se zaveda pomembnosti varovanja okolja in s tem povezanega varnega odlaganja inertnih odpadkov livarskega peska. Prepričani smo, da bi lahko z ustrezno varno tehnologijo, kar je prav gotovo v današnjem času možno, skupaj z vodstvom Livarja zagotovili odlaganje inertnih odpadkov, vendar nam je zaradi toge, neživljenjske zakonodaje ta trenutek to onemogočeno. Na Občini Črnomelj pričakujemo, da bodo pristojni pripravili spremembo Uredbe v čim krajšem možnem času in jo tudi sprejeli ter s tem omogočili deponijo inertnih odpadkov, s čimer bo zagotovljenih 260 delovnih mest oziroma preskrbljenih okoli 1.050 prebivalcev občine Črnomelj oziroma Bele krajine.«

orda pa bi vsi vpleteni akterji prisluhnili tudi predlogom stroke?

december 2011

foto: arhiv Fit media

Slavko Malešič

foto: arhiv Fit media

se tudi drugje v Sloveniji srečujejo z enakimi težavami glede odlagališč inertnih odpadkov, iz Komunale Črnomelj apelirajo, da naj se pridružijo pri prizadevanjih za čimprejšnjo spremembo te uredbe.

Samooskrba s hrano nima nič skupnega z bioplinskimi napravami Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

okolje

64/65

Bioplinske elektrarne

Skupina Keter je v Sloveniji

najbolj znana po bioplinski elektrarni Organica. To je

blagovna znamka, ki postaja

že mednarodna. V tujini stroka

Marjan Kolar

Organico uvršča med najboljše naprave te vrste na svetu.

Skupina Keter z njo močno

prodira tudi v Brazilijo. Toda

rojstvo in zorenje Organice je

v resnici življenjska in poslovna

zgodba Marjana Kolarja,

prvega med tremi enakimi v

Skupini Keter. Kakšna je ta

december 2011

zgodba?

Kaj vas je vodilo k razvoju lastnega inovativnega produkta, bioplinarne Organica, in po katerih tehnoloških rešitvah se ta razlikuje od bioplinarn ostalih ponudnikov? Je vse to povezano z vašo življenjsko zgodbo? Je. Leta 1991 sem kmetijo prevzel od staršev, ko sem končal kmetijsko šolo. Pri kmetovanju sem imel veliko podporo s strani svojih staršev in tako smo postali ena največjih kmetij v Sloveniji. Na začetku smo imeli prašičerejsko panogo, kateri smo dodali še govedorejo in poljedelstvo. Že leta 1999 sem se začel ukvarjati s težavo neprijetnega vonja, ki je nastajal zaradi prašičje farme, in začel razmišljati o rešitvi, ki bi na ekološki način odpravila to težavo. Zgodbo sem zaupal kolegoma Denisu Bolčini in Tomu Begoviču, ki zadev v kmetijstvu nista poznala. Takrat sta se ukvarjala z investicijami v inovativne tehnologije. Tako sem do leta 2005 raziskoval po Evropi. Nato sem v neki nemški reviji po naključju naletel na članek o bioplinu, ki ga pridobivajo iz organskih kmetijskih ostankov. Zamisel se mi je zdela popolna za našo kmetijo. Predvsem pa me je zanimalo, ali lahko takšna naprava obratuje tudi na živalske ostanke, živalske iztrebke in gnojevko, saj bi lahko tako preprečili širjenje neprijetnega vonja v okolico. Naročil sem tehnologijo pri uglednem avstrijskem podjetju Nahtec.

A začela se je negativna poslovna akcija? Da. Z izvajalcem sem imel velike težave že pri gradnji, saj je gradnja, ki je bila predvidena za 6 mesecev, trajala kar celih 18 mesecev. To me je skoraj porinilo v finančni propad. Ko pa je bila bioplinska naprava postavljena, so se prave težave komaj začele. Naprava, ki so jo načrtovali šolani inženirji, je bila v resničnem vsakdanu kmetovanja precej nedovršena in ni delovala, kot je bilo zagotovljeno. Zato nisem mogel vračati denarja. Tako sem ponovno začel razmišljati o tem, kako bi stvari izboljšal. Nezanesljivo delovanje elektrarne je namreč začelo ogrožati obstoj kmetije, saj sem za gradnjo založil vse svoje premoženje, vsaka ustavitev procesa pa je zame pomenila veliko izgubo. Na drag servis iz tujine je bilo včasih treba čakati tudi tedne, zato sem se vsakič, ko se je naprava iz tega ali drugega razloga ustavila, sam poglobil v težavo in iskal rešitev zanjo. Tako sem z vsemi močmi in raziskavami prišel do rešitve bioplinske naprave. Danes sem izredno hvaležen, da me je ta težava pripeljala do iznajdbe res vrhunske naprave. Nato sem se ponovno odločil za gradnjo nove, povsem drugačne in izboljšane bioplinske elektrarne na podlagi lastnega znanja in izkušenj. K sodelovanju sem povabil Denisa in Toma in zgradili smo skupno napravo, polno inovacij

49 BPE Organica ima dober temelj, je naprava, ki samostojno deluje 24 ur na dan. Naša prednost je tudi v tem, da gradimo bioplinske elektrarne na ključ. To pomeni, da pokrivamo vse sklope, od projektiranja in izgradnje do spravljanja v pogon in spremljanja biološkega procesa. Kratko – od začetka biomase do daljnovoda pokrivamo vse segmente delovanja.

Naše podjetje v prihodnosti v Sloveniji vidi predvsem trženje malih 50 kW bioplinskih elektrarn, ki so zanimive predvsem za srednje in manjše kmetije. Vendar v Sloveniji ni pretiranega zanimanja za bioplinarne. Kako je na tujih trgih? Kako se trgi razlikujejo med seboj po zakonskih in drugih omejitvah in/ali spodbudah? Trenutno je v slovenskemu elektro omrežju na voljo 15 enot po en MW ter ena manjša elektrarna, ki bo končana v naslednjem mesecu. V tujini imamo doslej podpisanih 28 pogodb. Precej je tudi že dogovorov, ki so tik pred sklenitvijo pogodbe. Številke niso majhne. Prodiramo v Španijo, Italijo, Avstrijo, Anglijo, Belorusijo. Torej smo se usmerili v države EU, kar na začetku ni bil naš namen, saj smo se sprva bolj videli v državah nekdanje Jugoslavije. Vse močneje smo prisotni tudi v Braziliji. Vsak trg ima svoja pravila poslovanja, svoje zakonske predpise. Moramo jih upoštevati. Predvsem pa je pomembna vztrajnost, ki se dolgoročno izplača. Tudi spodbude so različne, kot je cena energije, ki je v okoliških državah dosti višja kot pri nas. Poleg cene energije je v Sloveniji zadnje čase vse več negativnih reakcij lokalnih skupnosti na gradnjo bioplinskih naprav. Lokalne skupnosti izgradnjo elektrarn dobro sprejemajo. Seveda so povsod izjeme, vendar po večini predvsem zaradi nepoznavanja tehnologije in predsodkov na podlagi informacij, ki izhajajo v medijih. Ko pa ljudem naprave predstavimo, razkažemo ter jim obrazložimo njihovo delovanje, ko ljudje dejansko vidijo, da je zelo čista tehnologija, predsodki izginejo. Ljudem so na voljo nova delovna mesta, kar

Potemtakem ste prepričani o razvojnih priložnostih Keter Organice na slovenskem, evropskem in globalnem trgu? Na podlagi študije o potencialu bioplina v Sloveniji, ki ga je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, imamo po najbolj konservativnem scenariju v Sloveniji možnost za postavitev 86 MW bioplinskih elektrarn. Prav tako smo se kot država v nacionalnem energetskem načrtu zavezali tudi k izpolnitvi norme za 61 MW iz bioplina. Trenutno jih imamo 21 MW. Naše podjetje v prihodnosti v Sloveniji vidi predvsem trženje malih 50 kW bioplinskih elektrarn, ki so zanimive predvsem za srednje in manjše kmetije. Na globalnem trgu imamo s svojo tehnologijo zelo dobre možnosti. Priznavanje tovrstne zelene tehnologije je v tujini dosti večje, saj se zavedajo pozitivnih vplivov na okolje. Med drugim je korist zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz ozračja. Po mnenju Evropske okoljske agencije se priporoča nadaljnja izraba energije iz biomase za ogrevanje in električno energijo, ker naj bi bilo ekonomsko smotrnejše in okoljsko učinkovitejša v primerjavi z rabo biogoriv v cestnem transportu. Ali sledite dejanski rabi bioplina iz bioplinarn Organica, potem ko jih predate v upravljanje naročniku? Seveda, saj ravno iz bioplinske elektrarne, v katero dajemo zeleno organsko biomaso, pridobivamo električno energijo in toploto. Električno energijo dajemo v omrežje, toploto pa uporabljamo za ogrevanje stavb in prostorov in za druge možnosti koristne uporabe, kot je ogrevanje rastlinjakov.

V Sloveniji se trenutno za pridobivanje bioplina skupno uporablja le 2.000 ha obdelovalnih površin. Kaj je najpogostejši motiv zasebnikov, ki investirajo v bioplinarno? Kolikšen je sploh lahko realen delež bioplina kot energenta v energetski bilanci Slovenije? Vsakdo, ki se odloči za kakršnokoli investicijo na področju kmetijstva, industrije ali gospodarstva, se zanjo odloči v prvi vrsti zaradi prihodkov v skrbi za finančno preskrbljenost. Enako je z investicijami v bioplinsko napravo. Naši investitorji so večinoma kmetje, ki so se za bioplinske elektrarne odločili zaradi dodatnih možnosti po zaslužku. Kot kaže, je v Sloveniji kmetijstvo ena izmed izumirajočih panog, ki ne prinašajo več finančne varnosti, bioplinska naprava pa za kmeta predstavlja novo možnost vzpostavitve ravnovesja na kmetiji in normalen

64/65

zaslužek. Delež bioplina kot surovine za predelavo v električno energijo je v energetski bilanci Slovenije na podlagi študije KGZS do 86 MW.

okolje

V čem je vaša konkurenčna prednost?

pripomore k boljšim razmeram v posameznih občinah.

Kako v vaši poslovni in razvojni filozofiji razrešujete konflikt, da ima pridelava hrane za ljudi prednost pred pridelavo rastlin za energijo?

Z dejstvom, da ima pridelava hrane za ljudi in živali prednost pred pridelavo rastlin za energijo, se popolnoma strinjamo in to tudi podpiramo. Strinjamo se tudi z dejstvom, da morajo biti jasno določene meje, koliko obdelovalnih površin se lahko uporabi za pridelavo rastlin v energetske namene, in da se vzpostavi red, ki pa mora potem držati in veljati za vse enako.

Vendar pa v Sloveniji vlada neutemeljen strah, da bomo zaradi nekaj bioplinskih elektrarn ostali lačni in to v času, ko imamo v posameznih krajih več trgovin, kot ima kraj prebivalcev, ko se zavrže celo do 50 odstotkov hrane v restavracijah in po gospodinjstvih, vsi pa si bolj kot vse drugo želijo koruznih žgancev. V Sloveniji se trenutno za pridobivanje bioplina skupno uporablja le 2.000 ha obdelovalnih površin, kar je manj, kot je škode na pridelku, ki jo povzroči divjad. V kolikor bi zapolnili razpoložljiv potencial bioplina v Sloveniji in postavili vseh 86 MW brez poseganja v prehrano, bi pri tem uporabili 5,9 odstotkov njivskih površin. To je zanemarljivo v nasprotju z dejstvom, da je bilo samo v lanskem letu opuščenih kar 26.000 ha kmetijskih zemljišč, zasejanih je bilo 8.500 ha manj žit, propadlo je 1.300 govedorejskih in 4.000 prašičerejskih kmetij. Z gotovostjo lahko trdim, da pomanjkanje samooskrbe s hrano v Sloveniji nima nič skupnega z bioplinskimi elektrarnami. Prej nasprotno, marsikateri kmet lahko normalno zaživi le s pomočjo bioplinske elektrarne, saj se mu obdelovanje zemlje in reja živali tako splača, kar pa pomeni, da bioplin kmetijstvo rešuje in ohranja. Toda javna razprava o Strategiji izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, pripravilo jo je MKGP, je opozorila tudi na drugačna stališča. Kakšno je vaše mnenje o vsebini strategije? Predlog strategije je nestrokoven in neutemeljen dokument, ki povrhu vsega sploh ne zajema področja, zaradi katerega se je pojavila potreba po pripravi te strategije. Osnutek je bil izdelan brez upoštevanja kakršnekoli strokovne študije in je celo v nasprotju z edino strokovno študijo KGZS. Kot že omenjeno, študija jasno opredeljuje tri možne scenarije rabe biomase. V njej je na osnovi relevantnih podatkov utemeljen dejanski potencial biomase v Sloveniji, ki bi ga bilo mogoče izkoriščati v namen pridobivanja energije brez poseganja v prehransko verigo. V osnutku strategije je sicer omenjeno, da se strategija opira na to študijo, vendar brez nadaljnje argumentacije o utemeljitvah, zakaj se upošteva Scenarij 1 (najkonzervativnejši). Vse nadaljnje navedbe pa so zelo nejasne in

december 2011

in znanja, s katero smo dosegli vrhunske rezultate. Napravo smo testirali, optimizirali in šele leta 2008 tovrstni produkt ponudili trgu. Tako se je pričela izvrstna pot BPE Organice, ki jo mednarodni strokovnjaki danes uvrščajo med najboljše naprave na svetu. Bioplinska naprava Organica je danes blagovna znamka Skupine Keter. Prva naročila so prišla iz Slovenije, sedaj pa smo jih začeli graditi tudi v tujini.

50 64/65

okolje

brez pravega smisla v osnutku, saj popolnoma zgrešijo bistvo. Strateške usmeritve in cilji, ki so navedeni z razlogom, da bi z njimi dosegli končni cilj Strategije – prehransko varnost v Sloveniji, so napisani zelo ohlapno, preveč površinsko in dvoumno ter sploh ne ponujajo konkretnih rešitev dejanske problematike oz. iz njih sploh ni moč razbrati, čemu služijo. Kaj predlagate? Menim, da bi bilo potrebno izdelati dodatno strokovno študijo, s katero bi se ocenilo stanje kmetijstva v Sloveniji, stopnjo izkoriščanja potenciala podeželja in primarne pridelave, ter tako ugotovilo, na kakšni stopnji se kmetijstvo sploh nahaja. Prepričani smo, da bi prav tu z bioplinsko tehnologijo lahko povečali dinamičnost našega kmetijstva. Glede na strukturo naše kmetijske dejavnosti bi bilo smiselno ustvariti pogoje za manjše bioplinske naprave, ki bi omogočile povečanje obsega kmetovanja in hkrati z dodatnim izkoriščanjem odvečne toplotne energije prispevale k povečanju samooskrbe s hrano in energijo iz obnovljivih virov. Naš predlog je bil tudi pospešitev pridobivanja dovoljenj, predvsem za manjše naprave in vključevanje organskih komunalnih odpadkov v bioplinske naprave. Strategija tudi ne bi smela odstopati od akcijskega načrta, za katerega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že dalo soglasje in po katerem je v Sloveniji predvidena gradnja bioplinskih naprav s skupno močjo 61 MW. Tudi študija KGZS je prikazala potencial biomase za vsaj 86 MW brez neposrednega vpliva na prehransko verigo. Zato menimo, da je osnutek strategije v kar nekaj točkah precej zgrešen.

december 2011

Vsekakor pričakujemo, da bo sprejeta strategija jasna, da bo upoštevala tudi naše predloge, da bo naklonjena lastnikom in investitorjem v bioplinsko tehnologijo ter jim nudila zagotovilo, da lahko brez skrbi načrtujejo svojo prihodnost. Za primerjavo z globalnimi trendi ocenjujemo, da lahko prav bioplin znatno prispeva k oživljanju kmetijstva, samooskrbi z energijo in hrano, prispeva k biološki pridelavi zdrave hrane, čistejšemu okolju in manjši odvisnosti od uvoza dragih in manj čistih oblik energije. Zgledovati bi se morali po razvitih državah, kjer bioplin podpirajo in ga strateško spodbujajo. Najboljši primer sta Nemčija, kjer deluje že preko 5.800 bioplinskih elektrarn, do leta 2020 pa načrtujejo gradnjo še 12.000 novih. V sosednji Avstriji, kljub obstoječim 450 bioplinskim elektrarnam, načrtujejo nove investicije s posebno finančno spodbudo. Tudi na Hrvaškem so že spoznali prednosti bioplina in med vsemi OVE namenjajo nepovratna sredstva iz programa IPARD le za bioplin.

Zakonodaja naj bo usklajena Prejeli smo pobudo županje Občine Črnomelj glede okoljsko-kmetijske problematike, s katero se spopadajo na območju te občine, in sicer gre za raztros gnojevke iz bioplinske elektrarne Lokve in sosednje prašičje farme Stariha.

presežene pa so po veljavni zakonodaji s področja varstva okolja, saj Uredba o biološko razgradljivih odpadkih za kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti dovoljuje vsebnost cinka 200 mg/kg s. s. in kadmija (ki po tem izvidu še ne presega dovoljene meje) 0,7 mg/kg s. s.

ioplinska gnojevka iz bioplinske elektrarne je po rezultatih monitoringa presegala dovoljene vrednosti cinka in kadmija za prvi razred okoljske kakovosti po merilih Uredbe o biološko razgradljivih odpadkih. Po številnih prizadevanjih za razjasnitev neustreznega tolmačenja rezultatov analiz je pristojni inšpektor za okolje in prostor družbi Bioenerg, d. o. o., z odločbo prepovedal oddajanje bioplinske gnojevke za rabo v kmetijstvu kot gnojila, ki nastaja pri proizvodnji bioplina. Bioplinska elektrarna Lokve je iz procesa fermentacijskega postopka izključila surovo prašičjo gnojevko in po najnovejših rezultatih analiz sedaj dosega 1. razred okoljske kakovosti. tem problema nismo rešili, saj nam ostajajo težave z razvozom gnojevke s prašičje farme. Pri tem nas ne skrbi le nevzdržen smrad, ampak po rezultatih analiz gnojevke s prašičje farme tudi vsebnost težkih kovin.

ezultati omenjene analize med drugim izkazujejo vsebnost cinka 867 mg/kg s.s. in kadmija 0,68 mg/kg s. s. Po sedaj veljavni zakonodaji s področja kmetijstva navedene vrednosti cinka niso presežene oz. sporne,

V Strategiji se med ukrepi predvideva za investitorje v bioplinarno obvezna pridobitev soglasja za gradnjo ali širitev s strani MKGP. Kakšen je vaš pogled iz prakse na to dodatno obvezo investitorja? Vsekakor bo potrebno pred pričetkom uveljavitve ukrepa jasno navesti in uzakoniti pogoje za pridobitev tega soglasja, saj se lahko glede na naše izkušnje o pridobivanju posameznih soglasij in dovoljenj v primeru nedefiniranih in nejasnih postopkov za pridobitev le-te časovno zavlečejo tudi po več let. Vmes se pogoji še ničkolikokrat spremenijo, kar investitorju dolgoročno onemogoča uspešno izvedbo projekta. Kakšna bo usoda bioplinarn v prihodnje po svetu in pri nas? Glede na to, da smo majhna država, tudi gradnja bioplinskih elektrarn pri nas ne bo trajala v nedogled, temveč v najboljšem primeru le do izpolnitve izračunanega potenciala bioplina. V ostalih državah, predvsem pa v tistih, kjer bioplin in zeleno tehnologijo trenutno komaj odkrivajo, pa dajejo bioplinu

bčina Črnomelj se v reševanju te problematike dejansko čuti nemočna, saj se vsa prizadevanja glede zagotavljanja čistega in zdravega okolja našim občanom in rešitve problema ustavijo pri zakonskih podlagah, ki so nejasne oz. neusklajene že pri določbah opredeljevanja mejnih vrednosti. Ker menimo, da je nedopustno in neodgovorno, da je lahko zaradi neusklajenih zakonskih podlag ogroženo zdravje naših občanov, smo pristojna ministrstva pozvali, naj pristopijo k usklajevanju zakonodaje. Menimo, da bi morala pristojna ministrstva (MKGP, MOP in tudi Ministrstvo za zdravje) celovito uskladiti zakonodajo na tem področju, saj je na marsikaterem področju nedorečena ali pa je sploh ni (npr. smrad). a občino in njene občane pomeni takšno početje oz. neodgovorno ravnanje nekaterih pristojnih organov okoljsko, zdravstveno in splošno nevarnost, zato si bomo v občini še v večji meri prizadevali za rešitev te problematike, saj opažamo, da postaja vse večji problem tudi v drugih lokalnih skupnostih.

Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj in izgradnji bioplinskih elektrarn velik poudarek in, kot sem že omenil, njihov razvoj bolj aktivno spodbujajo.

Za primerjavo z globalnimi trendi ocenjujemo, da lahko prav bioplin znatno prispeva k oživljanju kmetijstva, samooskrbi z energijo in hrano, prispeva k biološki pridelavi zdrave hrane, čistejšemu okolju in manjši odvisnosti od uvoza dragih in manj čistih oblik energije.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Xella porobeton s katalogom novih hiš

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in

Cinkarna Celje d.d. je že vrsto let aktivna na

Podjetje Xella porobeton si prizadeva spod-

regionalno politiko (SVLR) je 28. 10. 2011

področju nanotehnologije titanovega dioksi-

izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt

da (TiO2), saj le-ta ponuja mnogo priložnosti

buditi gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih

»Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški

razvoja novih, okolju prijaznih produktov

dolini«. Dobre 3 milijone evrov vreden projekt

z visoko dodano vrednostjo. Mednje sodi

oklevajo pri odločitvi za takšno gradnjo, saj

je del Operativnega programa razvoja okolj-

ultrafini anatas, ki je kristalna oblika TiO2,

jo pogosto enačijo z montažno gradnjo, ki pa

ske in prometne infrastrukture za obdobje

za katero je značilna visoka fotokatalitska

2007-2013 (OP ROPI) in bo sofinanciran iz

aktivnost. Fotokatalitsko učinkovanje omo-

naj bi bila finančno nedosegljiva. V podjetju

Kohezijskega sklada EU v višini 1,68 milijona

goča razgradnjo organskih onesnažil, kadar

evrov. Nacionalni javni vir oziroma proračun

so te v stiku s površino delcev anatasa. To

osvežen in razširjen nabor projektov novih,

RS bo prispeval 297 tisoč evrov, lokalni ob-

zmanjša potrebo po čiščenju ter posledično

sodobnih, masivnih Ytong hiš. Projekt hiše

činski viri pa 1,05 milijona evrov vključno z

podaljšuje življenjsko dobo materialov, prav

DDV, ki se bo lahko poračunal, kar pomeni,

tako pa omogoča čiščenje onesnaženih voda

da dejansko investicijski vložek občin znaša

in zraka. V Cinkarni Celje razvijamo sisteme

le nekaj več kot 551 tisoč evrov.

za čiščenje odpadne vode in zraka, kar bi lahko

podjetju poskrbijo za nasvete za pravilno in

omogočilo reševanje veliko težavnih ekoloških

natančno gradnjo, kar je pri tovrstni gradnji

V okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini« bodo izvedene investicije v odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Velenje in Šoštanj. Cilj projekta je izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod na območjih, ki so v državnem programu opredeljene kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi

problemov, ki jih predstavljajo industrijski izpusti. Prav tako smo aktivni na področju

družinskih hiš. Privatni investitorji še vedno

zato za bodoče graditelje hiš pripravljajo

tako postane dostopen za vsak žep, saj skoraj ni dražji od klasične varčne hiše, hkrati pa v

odločilnega pomena. Nov katalog hiš bo vse-

izdelave gradbenih materialov (fasade, pre-

boval več novih pasivnih in zelo dobrih niz-

mazi) in transparentnih premazov za steklene

koenergijskih hiš, za katere bodo pripravljeni

površine. Oboji vsebujejo ultrafini anatas, in

tudi izračuni porabe energije in optimizacije

ker preprečujejo organsko onečiščenje in omogočajo spiranje anorganskih prašnih delcev, so bolj obstojni.

okolje

Cinkarna za izboljšanje okolja

64/65

Zeleno omreŽje

Za odpadne vode evropska sredstva

hiš po phpp. V projekte je vključen porobeton Ytong ter toplotna izolacija Ytong Multipor, ki poskrbita za zelo dobro zrakotesnost, brez

direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo in

katere ni energijsko varčne hiše. Katalog novih

ciljem zmanjšanja vplivov na okolje.

hiš bo izšel na začetku 2012.

S tem je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., po pooblastilu občin nosilk uspešno zaključilo tudi drugo kandidaturo za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada EU za gradnjo prepotrebne komunalne infrastrukture v Šaleški dolini v finančni perspektivi 2007 – 2013. Pooblaščeni koordinator

Fotoaktivni betonski tlakovci

Mag. Branko NAVERŠNIK, univ.dipl.ekon. Cinkarna,

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

Metalurško kemična industrija Celje, d.d.

Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje

Kidričeva 26, 3001 Celje

T: 03 896 11 00

T: 03 427 60 00

F: 03 896 11 27

F: 03 427 61 06

E: glavni@kp-velenje.si

E: info@cinkarna.si

1412 Kisovec, SLOVENIJA

www.kp-velenje.si

www.cinkarna.si

www.ytong.si

Xella porobeton SI, d.o.o Loke pri Zagorju 64

december 2011

Vodja službe za investicijski inženiring

Ali je papir sploh lahko eko? foto: arhiv podjetja

Maja Kresnik

Ekološka reciklaža in proizvodnja papirja na Danskem

52 64/65

okolje

Ekološka reciklaža in proizvodnja papirja na Danskem

Revija, ki jo držite v rokah,

je nagrajeni izdelek. Tako je odločila žirija mednarodnega natečaja podjetja Europapier in papirnice Dalum, ki je iskala

najboljši tiskani izdelek na področju Srednje Evrope na recikliranih papirjih Cyclus.

EOL je zmagal po vsebinski in tiskarski plati. Del Eolove

ekipe, oblikovalki Fit medie, Metka V. Piano in Maja Kresnik, sva kot zmagovalki natečaja

obiskali dansko papirnico Dalum, najbolj okolju prijazno

papirnico Evrope. Iskali

sva odgovor, ali sta papir in njegova proizvodnja res lahko

december 2011

ekološka.

papirnici Dalum so ponosni na svojo proizvodnjo. Do papirja imajo (p)oseben odnos, prepuščajo mu celo vlogo predstavnika, saj je njihov moto Let the paper talk oz. naj papir spregovori. Skrbno bdijo nad celotnim ciklom proizvodnje, od nabave surovin (predvsem star oz. odpadni papir) do končnega izdelka, ki zapusti tovarno. K temu jih ne nazadnje zavezujejo tudi certifikati – evropska okoljska marjetica (EU Ecolabel, ki je nadgradnja dolgoletnega certifikata Nordic swan), ISO 9001 in 14001, NAPM, EMAS, Modri angel (Blaue Engel). In kako izgleda predelava potiskanega odpadnega papirja?

Ta “smetana” predstavlja približno 2-odstotni delež celotne proizvodnje, ki ga ne predelujejo, temveč izročijo lokalni skupnosti v nadaljnjo uporabo (3.000 ton energenta za sežig v mestni toplarni). Papirna kaša nato potuje v usedalnike, kjer se začne proces izločanja odvečne vode. Rečna voda se prečisti in zakroži po papirnem mlinu kar dvanajstkrat, preden jo vrnejo reki, čistejšo kot ob zajemu. To zagotavlja neuporaba kemikalij ter lastne biološke čistilne naprave. En odstotek izločenih organskih nečistoč iz biološke čistilne naprave uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu.

Papirnica Maglemoelle

ajprej s selekcijo poskrbijo za čisto vhodno surovino, tako da odkupujejo odpadni papir, pretežno iz tiskarn (tako je delež drugih materialov in neželenih primesi minimiziran). Količina bal odpadnega papirja v skladiščih papirnice Maglemoelle (proizvodnja recikliranih vlaken) je impresivna, saj iz 120.000 ton letno pridelajo 75.000 ton papirne osnove. Te nato zmeljejo oz. narežejo ter namočijo za proces razbarvanja oz. očiščenja. Z magnetom izločijo kovinske delce: sponke, spirale ipd. Za razbarvanje uporabijo vodo iz bližnje reke ter navadno milnico, ki, pomešana z zrakom, nečistoče iz kaše (tiskarske barve, premaze, lepila, delce plastike in lesa ipd.) dvigne na vrh bazenov, od koder jih mehansko posnamejo.

Vendar pa ne gre posploševati, da je vsaka reciklaža tudi okolju prijazna.

z že gostejše papirne kaše v usedalnikih izločijo kaolin, apnenec in papirne delce, ki so premajhni (prekratkih vlaken) za izdelavo kakovostnega papirja. Odpadno dehidrirano goščo, ki predstavlja približno 37 odstotkov proizvodnje, tj. 53.000 ton, pošiljajo v bližnjo betonarno kot polsurovino za izdelavo cementa. Ta prekratka vlakna recikliranega papirja so tudi razlog, da 100-odstotne reciklaže papirja nikdar ne bo mogoče doseči, saj so za kakovosten papir potrebna daljša vlakna iz primarne celuloze. Papir oz. primarna vlakna dopuščajo približno pet- do sedemkratni ciklus reciklaže, saj se v vsakem ciklu vlakna narežejo, trgajo in drugače krajšajo oz. uničujejo.

53 V

Dalumu se postopek z namakanjem in ustvarjanjem papirne kaše z vodo iz bližnje reke približno ponovi (razen procesa razbarvanja). Iz končnega izdelka izločijo 90 odstotkov vode, ki jo nato očiščeno vrnejo v ribolovno območje reke. Poraba vode je pri proizvodnji recikliranega papirja približno trikrat manjša kot pri tradicionalni proizvodnji, prihranek energije pa celo desetkraten.

a energetske potrebe papirnice (predvsem za sušenje papirja s pomočjo gorilnikov na liniji) uporabljajo sodobno kotlovnico na lesno biomaso, s pomočjo katere ogrevajo tudi bližnje mesto Odense. Papir izdelujejo na dveh strojih širin 3,2 in 4,8 metra ter v različnih debelinah (gramaturah) in kakovostih oz. gladkostih končne površine ter tudi različnih stopnjah beline, ki jo dosegajo z naravnimi postopki (vodikov peroksid), brez uporabe optičnih belil in klora. S premišljeno uporabo naravnih in sekundarnih virov dosegajo skoraj nični ogljični odtis. Skrb za okolje je pri njih živa, zavestna in predana.

apirnica izvozi 95 odstotkov svoje proizvodnje, od tega večino v evropske države (Nemčija, Beneluks, Velika Britanija in ostale). Prave konkurence pravzaprav nimajo, saj kakovostnega recikliranega papirja za konkurenčno ceno in v primernih količinah ni. Evropska konkurenta sta le še papirnica Lenzing ter Mondi Europe & International, ki pa nista specializirana le za reciklažo.

Čista in umazana reciklaža

rend recikliranja in ponovne uporabe je v porastu tudi pri papirju in še kako velja maksima, da je odpadek vir! Uporaba recikliranega

Veliko papirja potiskamo po nepotrebnem in mnogim tiskovinam bi se lahko izognili oz. jih nadomestili s sodobnimi elektronskimi mediji.

64/65

belgijskem oz. flandrijskem/flamskem podjetju za ravnanje z odpadki – Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest (Public Waste Agency of Flanders) – se za učinkovitejše načrtovanje odpadkov obračajo na oblikovalce. Ugotovili so namreč, da z izobraževanjem ter motiviranjem oblikovalcev, predvsem produktnih oz. industrijskih, dosegajo največje premike v družbi v smislu zmanjševanja deleža nereciklabilnih oz. mešanih komunalnih odpadkov. Očitno imajo oblikovalci, zlasti belgijski, velik posluh za okolje. Poleg osveščanja širše javnosti glede pomena ločevanja apelirajo predvsem na načrtovalce izdelkov, da že v razvojni fazi upoštevajo tudi konec življenja izdelkov (EOL – end of life). Oblikovalci pomembno vplivajo na naročnikov izbor tehnologij ter materialov za masovno ali obrtniško produkcijo izdelka. Načrtovalski odločitvi glede izdelkovega EOL sta dve: razgradnja in reciklaža ali odlaganje (z možnostjo ponovne uporabe oz. reuse). Za lažjo odločitev so pripravili orodje Ecolizer, s katerim na podlagi pregledno razvrščenih podatkov za stotine različnih materialov (ter obdelav) izračunajo, ali je z okoljskega ter ekonomskega vidika bolj smiselna prva ali druga odločitev. Rezultati so marsikdaj presenetljivi, orodje Ecolizer pa zaradi bliskovitega razvoja novih tehnologij in materialov zahteva nenehno nadgrajevanje. Pripravljajo tudi njegovo spletno različico, ki bo prosto dostopna vsem oblikovalcem, ne le flamskim (četudi so podatki prirejeni za Belgijo v smislu porabe in cen energije, dela ter materialov).

okolje

Papirnica Dalum

Komunalci nagovarjajo oblikovalce

OVAM apelira na oblikovalce: izogibajte se nepotrebnim funkcijam izdelkov (npr. električna maskara za trepalnice), • uporabljajte trajnostne materiale in tehnologije povsod, kjer je le mogoče (npr. les), • pri kombiniranju materialov naj bodo spoji enostavno razstavljivi, • z jasno označitvijo in dostopom do baterije v izdelku, če jo le-ta vsebuje, lahko pred odlaganjem odpadka vsak potrošnik baterijo sam odstrani, • uporabljajte materiale, ustrezne namenu izdelka ter njegovi življenjski dobi ipd. •

Kam je razvrščen vaš izdelek, preverite na http://www.ovam.be/jahia/Jahia/pid/2230?lang=null. papirja je tudi ekonomsko upravičena, saj lahko zaradi manjše transparentnosti izberemo papir eno do dve stopnji nižje debeline (gramature) kot primerljiv premazan papir za isti učinek. Nižja gramatura papirja seveda pomeni cenejšo tiskovino in logistiko (transport, poštnino).

endar pa ne gre posploševati, da je vsaka reciklaža tudi okolju prijazna. Ob neselektivni ter nekontrolirani uporabi odpadnega papirja je možnost za neželene primesi precejšnja, s tem pa tudi potreba po agresivnejših postopkih in kemikalijah za obdelavo, kar lahko vodi v še večje onesnaženje okolja (denimo beljenje s klorom ter posledični izpusti imajo izjemno negativen vpliv na vodne organizme). Certifikati zagotavljajo spoštovanje narave in varnost vaših tiskovin – FSC, PEFC, TCF, ECF, PCRF, NAPM, Blaue Engel, EU Ecolabel – poznate njihov pomen?

eliko papirja potiskamo po nepotrebnem in mnogim tiskovinam bi se lahko izognili oz. jih nadomestili s sodobnimi elektronskimi mediji. Povsem pa se porabi papirja še nekaj časa ne bo mogoče izogniti. Ključ do uspeha je v pravilnem načrtovanju in izbiri. Za okoljsko obarvano komuniciranje pač ne smemo uporabiti premazanih sijajnih papirjev brez ustreznih certifikatov. Zmanjšanje ogljičnega odtisa tiskovine je lahko z ekopapirjem tudi

45-odstotno!

lovenija je majhen porabnik recikliranih papirjev, saj okoljska zavest še ni dovolj močna, da bi izpodrinila pretirano uporabo premazanih ter velikokrat toksičnih azijskih papirjev, ki okolja ne onesnažujejo le s proizvodnjo, temveč tudi z dolgimi transportnimi potmi. Avtorica članka se med listanjem revij in drugih tiskovin nemalokrat vprašam, koliko so pravzaprav strupene. Za dotikanje in vdihovanje. Da področja embalaže, sploh živilske, niti ne omenjam. Pa vi, se kdaj vprašate, preden poslinite prst za lažje obračanje strani?

Pri tisku na reciklirani papir Cyclus Print smo s to, dvojno številko EOL-a privarčevali: 1.080 kg odpada 421 kg CO2 3.009 prevoženih km 27.034 l vode 6.010 kWh energije 1.755 kg lesa

Vir: www.arjowigginsgraphic.com

ledi beljenje ostale kaše z vodikovim peroksidom. Skozi sita in valje preprostega papirnega stroja jo nato spremenijo v 5 mm debele plošče, ki še najbolj spominjajo na vlažne mavčnokartonske plošče. Te plošče so tudi končni (pol)izdelek papirnega mlina ter osnova za izdelavo papirja na prefinjenih, visokozmogljivih papirnih strojih v drugem obratu, papirnici Dalum.

december 2011

V Sloveniji še premalo uveljavljena Ana Matoz Ravnik1

foto: www.shutterstock.com

54 64/65

okolje

Okoljska marjetica

Okoljska marjetica, znak za okolje, postaja v Evropi vedno bolj uveljavljen instrument zagotavljanja varstva okolja.

Okoljska marjetica

Marjetica odlikuje proizvode oz. storitve, ki zadovoljujejo visoke

okoljske standarde ter visoka

merila glede uporabnosti, njenega pridobitelja pa

zavezuje h kontinuirani skrbi za varstvo okolja. Potrošnike

marjetica usmerja z jasnimi

in strokovno utemeljenimi informacijami, ki so dostopne na izdelku oz. odlikujejo

december 2011

posamezno storitev.

1 Ana Matoz Ravnik, ARSO

postopku podeljevanja okoljske marjetice se presoja celoten vpliv proizvoda oz. storitve na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja. Prednosti, ki jih podeljena marjetica prinaša, so za družbo potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, za podjetja z marjetico pa pomemben in pogosto ključen element promocije in tržne prednosti.

koljsko marjetico je vpeljala Evropska unija leta 1992 kot okoljski mehanizem, ki temelji na prostovoljnosti in tržnih mehanizmih povračila. Od uvedbe število z marjetico nagrajenih podjetij v EU strmo narašča. Tako je bilo leta 2011 na ravni Evropske unije podeljenih 1.150 okoljskih marjetic, od tega največ v Italiji in Franciji.2 Marjetica se trenutno podeljuje za 24 vrst proizvodov in storitev, kot so čistila, gospodinjski aparati, elektronska oprema, barve in laki, turistične namestitvene storitve, papir …, nove kategorije pa se stalno dodajajo. V letu 2011 je bilo kar 36 odstotkov vseh podeljenih okoljskih marjetic iz kategorije turističnih nastanitvenih storitev. Tudi v Sloveniji smo v letu 2011 podelili dva znaka za okolje na tem področju, skupaj pa je bilo v letu 2011 podeljenih 5 okoljskih znakov. S tem se je po številu marjetic na milijon prebivalcev Slovenija uvrstila nad povprečje v EU-27. 2 Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_ id=389.

Marjetice za izdelke in storitve

tevilna dejstva govorijo v prid sprejemu poslovne odločitve v smeri pridobitve znaka za okolje oz. nakupu izdelka ali uporabe storitve, ki že ima okoljsko marjetico. Nekaj konkretnih primerov: (i) detergenti z marjetico ne vsebujejo dokazano zdravju in vodi škodljivih kemikalij, (ii) poraba energije

Okoljska marjetica za njenega imetnika pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev. v stanju pripravljenosti pri TV-sprejemniku z marjetico je polovico manjša, kar znižuje ogljični odtis elektronskih naprav, (iii) marjetica v papirni in grafični industriji zagotavlja, da je papir iz recikliranih vlaken, kar prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. 3 To je le nekaj dejstev, ki dokazujejo, da je okoljska marjetica zanimiv in večplasten instrument zagotavljanja varstva okolja. 3 Vir: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/about_ ecolabel/facts_and_figures_en.htm.

55 marjeticami. Imajo jo družba Vipap Videm Krško za kopirni in grafični papir, Terme Snovik, Thermana Laško in Turistična kmetija Urška za turistično nastanitveno storitev, Dark Silk Australia za šampone, podjetje KIMI, d. o. o., ima za svoje izdelke podeljene tri okoljske marjetice na področju čistilnih sredstev in mil ter podjetje JUB kemična industrija, d. o. o., ki ima znak za okolje za notranje barve in lake. Čeprav je število imetnikov okoljske marjetice še vedno relativno majhno, se zanimanje za njegovo pridobitev tudi pri nas, enako kot v EU, povečuje, predvsem na področju turizma.

odjetja, ki v svojo prakso uvajajo principe ravnanja z okoljem, s tem kažejo proaktiven odnos do varstva okolja, saj končni cilj ni doseči zgolj predpisane okoljske standarde, temveč s sistemom stalnih izboljšav neprestano in načrtno skrbeti za okoljske vidike poslovanja, tudi take, ki niso zakonsko predpisani. Za vsako podjetje, ki se odloči za tak korak, je obenem tudi izziv, kako uskladiti dva navidezno nasprotujoča vidika: vlagati v varstvo okolja in obenem dosegati boljše poslovne rezultate. Vendar številni primeri pri nas in v svetu kažejo, da je okoljska naravnanost podjetja dolgoročna finančna naložba, ki podjetju lahko prinaša dobiček in ključno tržno prednost.

in so cenovno konkurenčni. Okoljska marjetica kupce spodbuja k odgovornemu odnosu do narave in k varčni rabi izdelkov, ki so naklonjeni človekovemu zdravju. Kimi se zaveda prave vrednosti našega okolja, zato želimo biti aktivni in učinkoviti pri trajnostnem razvoju okolja, kjer delujemo. Uporabnike eko izdelkov usposabljamo in izobražujemo za celovit ekološki pristop in vzdrževanje higiene. Ponudbo dopolnjujemo z eko izdelki papirne galanterije in eko hotelsko kozmetiko. Priznanje za pridobitev certifikata za izdelke z ekološko marjetico je zagotovo močna konkurenčna prednost, ki so jo prepoznali tudi kupci, in hkrati priznanje podjetju Kimi. Podjetje je s svojim razvojem, celovitim in strokovnim, prodajno svetovalnim pristopom dokazalo, da se tudi take projekte da realizirati v slovenskem okolju.

64/65

Sloveniji okoljsko marjetico pravnim osebam podeljuje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) na podlagi izvedenega upravnega postopka z upravno odločbo in podpisom tipske pogodbe o uporabi znaka za okolje, na način in pod pogoji, določenimi z evropskimi določbami o dodeljevanju okoljske marjetice (spletna stran ARSO: http:// www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20 znaki/ECO%20Label/). Pri tem mora pravna oseba, ki je znak pridobila, plačati pristojbino za vlogo ter letno pristojbino. Podatke o podeljenem znaku ARSO sporoča Evropski komisiji po tem, ko postane odločba o podelitvi znaka pravnomočna. Pravno podlago za pridobitev okoljske marjetice v Sloveniji predstavlja 31. člen Zakona o varstvu okolja. Ta določa, da se znak za okolje lahko podeli za spodbujanje proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki imajo v primerjavi drugimi istovrstnimi proizvodi manjše negativne vplive na okolje v celotnem obdobju svojega obstoja in s tem prispevajo k učinkoviti rabi delov okolja ter visoki stopnji varstva okolja. Skupine proizvodov oz. storitev, pogoji, ki jih mora proizvod izpolnjevati za pridobitev znaka za okolje, in oblika znaka so določeni s predpisi EU, ki se nanašajo na sistem EU za podeljevanje znaka za okolje.

okolje

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/138

Pravno podlago za pridobitev okoljske marjetice v Sloveniji predstavlja 31. člen Zakona o varstvu okolja.

V Sloveniji doslej O le devet marjetic

N Promocija

e glede na to se Slovenija zaenkrat ponaša z devetimi podeljenimi okoljskimi

Okoljska marjetica spodbuja k varčni rabi izdelkov Ksenja Marolt Hudarin, razvojnica in vodja projekta Eko label v podjetju Kimi d.o.o. Podjetje Kimi d.o.o. je prvi slovenski proizvajalec, ki je svojim kupcem ponudil izdelke z okoljsko marjetico. Za razvoj izdelkov in pridobitev okoljske marjetice za izdelke Eko Val smo se odločili kot nadgradnjo standarda ISO 14000. Z izdelki Eko Val želimo uporabnikom na profesionalnem področju higiene omogočiti uporabo ekoloških izdelkov, ki imajo prijaznejši vpliv na okolje, so enako učinkoviti kot običajni izdelki

december 2011

ot ime pove, ima okoljska marjetica značilno in javnosti prijetno obliko cvetlice (spletna stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/ environment/ecolabel/index_en.htm). Taka oblika je enotna v vseh državah članicah EU, na Norveškem, v Liechtensteinu in na Islandiji. Okoljska marjetica je edini priznani okoljski znak, ki ga podeljujemo v Sloveniji, saj se drug nacionalni okoljski znak nikoli ni izoblikoval in uveljavil. Če izvzamemo obvezne nalepke, ki nas obveščajo o energijski učinkovitosti posameznih gospodinjskih aparatov, in emisijsko nalepko, ki potrošnika ozavešča o emisijah CO2 in porabi goriva ter je obvezna za vsa nova osebna vozila, ki se prodajajo v Sloveniji, se slovenski potrošniki nismo pogosto srečevali z nalepkami ali drugimi oznakami, ki bi nas opozarjale na okoljsko manj škodljive izdelke in storitve ter nas v tem smislu osveščale. Navedeno je morda tudi eden izmed razlogov, zakaj se okoljska marjetica v slovenskem prostoru do danes ni uveljavila širše.

Promocija

koljska marjetica za njenega imetnika pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev. Zagotovo pa predstavlja tudi veliko spodbudo za nadaljevanje ustreznega ravnanja z okoljem. Za potrošnike je nakup izdelkov ali uporaba storitev, ki jih zaznamuje okoljska marjetica, jamstvo za dobro izbiro in zagotovilo za bolj zdravo življenje. Slovenski prostor je sicer doslej temu instrumentu namenil relativno malo pozornosti, a verjamemo lahko, da bomo kmalu še bolj sledili zgledom drugih držav, saj so prizadevanja za pridobitev znaka za okolje dolgoročno eno izmed najboljših vlaganj v zdravo okolje in trajnostni razvoj družbe.

Nepotrebni spori med podjetji in krajani foto: arhiv podjetja

dr. Jurij Čretnik1

Obratovalni monitoring

56 64/65

okolje

Obratovalni monitoring

Dandanes težko zasledimo

človekove dejavnosti, ki ne bi tako ali drugače

obremenjevale okolja. Pri

tem ne mislimo le na velike industrijske obrate, ampak tudi ostale onesnaževalce,

kot so individualna kurišča

in promet. Ker si vendarle za

sedanje in prihodnje generacije želimo ohraniti naš planet, zakonodajalci vzpostavljajo vse višje okoljevarstvene

standarde, ki v splošnem

zahtevajo zmanjševanje

onesnaževanja in večji nadzor tudi nad kakovostjo zraka. Prav slednje dosegamo s pomočjo

strokovnih tehnik, med

katere spada tudi obratovalni

monitoring zraka. Ta je

posebej relevanten za velike

december 2011

onesnaževalne obrate.

1 dr. Jurij Čretnik, univ. dipl. inž. el., RACI, d. o. o., Ljubljana

Vzorno izvedeno merilno mesto (Lafarge Cement, Trbovlje) s sistemi AMS na merilnem odseku odvodnika odpadnih plinov z delovno ploščadjo

onitoring je vključen v evropske zahteve celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaženja (Direktiva IPPC – ang. Integrated Pollution Prevention and Control – oz. nova direktiva o industrijskih emisijah). Monitoring lahko izvajajo pristojni organi, upravljavci obratov ali tretje pogodbene osebe, ki delujejo v imenu pristojnih organov ali upravljavcev obratov. Pravno ne obstaja jasna delitev med odgovornostmi pristojnih organov in upravljavcev obratov. Direktiva IPPC predpisuje, da morajo biti zahteve za obratovalni monitoring določene v okoljevarstvenem dovoljenju. V praksi se pristojni organi v največji meri zanašajo na "lastni monitoring", ki ga izvaja upravljavec obrata sam oziroma ga v njegovem imenu izvaja zunanji organ. Pristojni organi le presojajo izvajanje obratovalnega monitoringa, sami pa opravljajo zelo omejen program monitoringa (ko je potrebno neodvisno preverjanje).

astni monitoring upravljavcev obratov ima v primerjavi s tistim, ki ga izvaja pristojni organ, bistvene prednosti, saj upravljavcu omogoča, da znanje o procesih v obratih s pridom izkoristi, hkrati pa ga spodbudi k prevzemanju odgovornosti za emisijske izpuste. Seveda pa je treba zagotoviti kakovostne podatke za

ustvarjanje zaupanja javnosti. V ta namen je potrebno uvesti ustrezne zahteve kakovosti; tj. uporabljati standardne merilne metode, certificirane instrumente, usposobljeno osebje ter akreditirane laboratorije.

Pri vrednotenju emisijskih izpustov se najpogosteje uporabljajo direktne meritve, ki vključujejo trajni in občasni monitoring.

ri vrednotenju emisijskih izpustov se najpogosteje uporabljajo direktne meritve, ki vključujejo trajni in občasni monitoring. Za vse večje vire onesnaževanja je zakonsko predpisan sistem trajnega obratovalnega monitoringa (CEMS – Continuous Emission Monitoring System). Ta je sestavljen iz sistema za avtomatsko merjenje (AMS – Automated Measuring System) in sistema za avtomatsko vrednotenje (DAHS – Data Acquisition and Handling System). Podatki, pridobljeni preko trajnega obratovalnega monitoringa, so zaradi svojega obsega statistično

57 Želja po poenotenju emisijskih meritev

Več koristi obratovalnega monitoringa zraka

poraba emisijskega obratovalnega monitoringa vpliva na zmanjševanje onesnaževanja okolja in prispeva k racionalni rabi energije ter surovin; monitoring v procesih pa omogoča učinkovit nadzor, krmiljenje in regulacijo procesov. To prav tako doprinese k zmanjšanim izpustom onesnažil ter učinkovitejši izrabi

energije in surovin. Kakovosten obratovalni monitoring torej postaja nuja. Učinki monitoringa sicer niso neposredno merljivi, imajo pa številne pozitivne učinke tudi pri zagotavljanju kakovostnejše proizvodnje, produktov in zaščiti tako naprav kot ljudi.

64/65

armonizacija evropskih okoljevarstvenih direktiv zahteva, da se evropski standardi uvedejo tudi v slovenski sistem. Tako je naloga Ministrstva za okolje in prostor, da uvede omenjene standarde kakovosti v izvajanje obratovalnega monitoringa v Sloveniji. V ta namen je izdalo Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. Pravilnik tako na novo postavlja zahteve za izvajanje trajnega obratovalnega monitoringa ter uvaja umerjanje (QAL2) in letno preskušanje delovanja merilne opreme (AST) za trajne meritve.

akovostno izvajanje obratovalnega monitoringa v Sloveniji zahteva spremenjen odnos do uporabe standardov in sistema akreditacije. Obrati v Sloveniji imajo namreč težavo pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, v katerih morajo biti podrobno in celovito opredeljene zahteve za obratovalni monitoring ter ugotavljanje skladnosti. Iz tega izhajajo nepotrebni spori med podjetji ter nevladnimi organizacijami in krajani. Cilj slovenskih pristojnih organov na vseh ravneh mora biti zagotavljati optimizacijo stroškov obratovalnega monitoringa, vendar tako, da se zagotovi nepristranski namen meritev emisij. Pri tem je treba upoštevati ravnotežje med koristmi za okolje in finančnimi stroški ter omogočiti slovenskim podjetjem enakopraven položaj na trgu, ne pa jim naložiti nepotrebnih in nerazumnih zahtev oz. stroškov. Seveda pa morajo tudi slovenska podjetja izpolnjevati okoljevarstvene zahteve, ki naj bi bile enake za vsa podjetja znotraj Evropske unije.

Promocija

nvesticija v obratovalni monitoring zraka lahko industrijskim obratom v praksi zelo koristi, če so seveda pridobljeni podatki zanesljivi in primerljivi. To pa lahko zagotovijo le kakovostni avtomatski merilni sistemi, ki se uporabljajo pri trajnem monitoringu. Največji izziv je, da za AMS veljajo zelo kompleksne zahteve, izbor pa je prepuščen zavezancu. Posledica tega sta neenotnost in zelo različna raven kakovosti AMS po Evropi. V želji po poenotenju emisijskih meritev je Evropski komite za standardizacijo (CEN – European Committee for Standardization) izdal tri standarde za zagotavljanje kakovosti AMS (npr. EN 14181). Za avtomatske merilne sisteme so tako v Evropski uniji postavljene enotne zahteve, kar pa ne velja za sisteme avtomatskega vrednotenja. Zato je v pripravi nov standard za obdelavo podatkov, ki jih posredujejo avtomatski merilni sistemi.

okolje

verodostojnejši, kar omogoča tudi pojasnjevanje obdobij neugodnih obratovalnih pogojev.

Reciklirajmo staro in odsluženo, da bo zraslo novo.

Interseroh d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana – Črnuče, Slovenija Tel.: +386 (0) 1 560 91 50, www.interseroh-slo.si

december 2011

Ustvarjalno, uspešno in zadovoljno leto 2012 vam želimo zaposleni v podjetju Interseroh.

foto: arhiv podjetja

Vsaka vlada spreminja program ravnanja z odpadki

Tuje okoljske naložbe

58 64/65

okolje

Tuje okoljske naložbe

Med letošnjimi tujimi

nagrajenimi naložbeniki v Sloveniji je tudi Saubermacher

Slovenija, v lasti avstrijskega koncerna, ki je eden

najpomembnejših okoljskih igralcev in investitorjev v Sloveniji. Seznam naložb, ki jih napovedujejo, je presenetljiv:

naložba v reciklažo sveč,

posodobitev centra za

nenevarne odpadke v Lenartu, obnova centra za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo in izgradnja centra za mehansko

obdelavo odpadkov v CRO Vrhnika. Ali je Slovenija

prijazno naložbeno okolje?

Odgovarja Rudi Horvat,

direktor družbe Saubermacher

december 2011

Slovenija. Priznanje sta prejela skupaj z direktorico mag.

Mojco Letnik.

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje naložbe ter časopis The Slovenia Times sta Saubermacher uvrstila med tri najboljše tuje naložbenike v Sloveniji, poleg podjetij Julon in Ertl Glas Steklo. Kaj je botrovalo temu izboru? Podjetje Saubermacher Slovenija dosega stabilno rast prihodkov in rezultatov poslovanja, od leta 2007 pa se je število zaposlenih povečalo za več kot 20 odstotkov. Novica, da smo prejeli nagrado FDI Award Slovenia 2011, je bila za naše podjetje izrednega pomena. Nanjo smo ponosni vsi zaposleni. Dokazuje, da sta se ves trud in zagnanost, ki smo ju izkazovali v vseh teh letih, zares izplačala. Gospodariti tako, da bo prav za gospodarstvo, človeka, prihodnost, soljudi in družbo, so načela, ki jim sledimo vsi zaposleni. Zavedamo pa se, da je v teh kriznih časih le razvoj tisto gonilo, ki nas bo razlikovalo od ostalih. Pri ocenah o obsegu tujih naložb v Sloveniji prevladuje mnenje, da Slovenija ni prijazno poslovno okolje za tuj kapital. Na kakšne ovire ste naleteli pri naložbah avstrijskega Saubermacherja v Sloveniji? In pozitivne izkušnje? Povedati je potrebno, da ta trditev drži. Slovenija se je odločila za izgradnjo regijskih centrov za obdelavo odpadkov in le lokalne skupnosti ali država lahko za njihovo izgradnjo kandidirajo za nepovratna sredstva EU.

To nas postavlja v vlogo drugorazrednega igralca, v podrejen položaj, ker moramo graditi z lastnimi sredstvi in nimamo nobenega, ki bi pokrival razliko v primeru izgube, kot to velja za javna podjetja. In pozitivne izkušnje? Zelo dobro smo bili sprejeti v nekaterih okoljih v Sloveniji in po prvih izvedenih investicijah želi veliko lokalnih skupnosti, da investiramo na njihovem področju. Saubermacher že načrtuje naložbe v Sloveniji. Ob 20-letnici podjetja ste napovedali tri velike projekte. Da, to so trije večji investicijski projekti. Gre za posodobitev obstoječega centra za ravnanje z nenevarnimi odpadki v Lenartu in izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Lenartu (mehanska in biološka obdelava odpadkov – nova spliting naprava). Posodobili oz. obnovili bomo center za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo in zgradili center za mehansko obdelavo odpadkov v CRO Vrhnika. Načrtujemo tudi izrabo različnih vrst odpadkov za proizvodnjo alternativnega goriva. Prav v Kidričevem ne gre vse gladko. Kako ste uspeli rešiti nezadovoljstvo občanov pri gradnji centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem? Predvsem s povečanjem informiranja in ozaveščanja prebivalcev o naši nameravani investiciji. Tako smo organizirali zbor krajanov in

Toda za zbiranje, prevoz in ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji so zahtevani visoki okoljski standardi. Kako bi morali v Sloveniji učinkoviteje reševati problem nevarnih odpadkov? Z učinkovitim reševanjem transporta nevarnih odpadkov. Visoki standardi so zagotovilo za varnost in kvaliteto dela oziroma ravnanja z odpadki. Tako se preprečuje potencialna ogroženost za okolje in ljudi, pri čemer mislim tudi na preprečevanje prometnih nesreč. Predvsem je potrebno povečati nadzor nad izvajalci storitev in dovoljenja povezati s strogimi predpisi, ki so na tem področju. Mislim na zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov. Potrebni so izobraženi in usposobljeni kadri, posebna in specializirana transportna sredstva ter kakovostna oprema. Pri pridobivanju dovoljenj za obdelavo nevarnih odpadkov, dovoljenj IPPC, se kažejo odstopanja od postopkov dovoljenj IPPC v Avstriji oz. razvitejših državah EU, kljub enotni direktivi dovoljenj IPPC. Problem celovitega reševanja nevarnih odpadkov v Sloveniji predstavlja dejstvo, da obstajata samo dva ustrezna centra za ravnanje (skladiščenje in priprava za izvoz – Kidričevo in Vrhnika) z nevarnimi odpadki. Pri nas ni naprav za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov oz. obstajajo rešitve samo za določene vrste nevarnih odpadkov in v omejenih količinah. Rešitve imamo trenutno v tujini, kjer se ti odpadki skoraj 100-odstotno uporabljajo za termično-energetsko izrabo. Pri koriščenju razpoložljivih rešitev v tujini pa naletimo na ovire z dolgotrajnimi postopki pridobivanja izvoznih dovoljenj. Zgraditi bi morali dva centra za obdelavo (kemijsko-fizikalni postopki obdelave) nevarnih odpadkov, po možnosti tudi napravo

Mojca Letnik za termično oziroma energetsko izrabo, ki bi lahko pokrivala potrebe za celotno Slovenijo. Trenutno je na razpolago samo odstranjevanje v sežigalnici Pinus, kjer ni ne termične ne energetske izrabe. Slovenija za posamezne frakcije odpadkov nima zmogljivosti za predelavo ali reciklažo. Kakšne načrte ima Saubermacher, kako je s projektom za reciklažo sveč? Projekt se s partnerji nadaljuje, oprema je naročena in po predvidevanjih bo naprava začela obratovati v drugi polovici leta 2012. Dobro je, da smo z izvedbo počakali, ker sedaj razpolagamo z natančnejšimi podatki o količini in vrsti odpadnih sveč. Za katere frakcije odpadkov bi bile okoljsko in ekonomsko upravičene naložbe v reciklažo v Sloveniji, kaj pa bi bilo pametneje predelati v tujini? Predvsem mislim na biološko razgradljive odpadke, na snovno izrabo, recikliranje uporabnih surovin ter na termično-energetsko izkoriščanje ostankov. Čim manj odpadkov naj gre na deponijo. Zgraditi bi morali napravo za energetsko izkoriščanje odpadkov, za izkoriščanje toplote in/ ali proizvajanje električne energije. Investicije v reciklažo morajo biti ekološko in ekonomsko sprejemljive. Potrebno bi bilo upoštevati ekonomski prag posamezne reciklaže in nato k tem investicijam tudi pristopiti. Mislim, da je Slovenija za vrsto reciklaž premajhna in bi bilo ustrezneje iskati povezavo s sosednjimi državami, npr. Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško). Katere okoljske probleme bi morala Slovenija prednostno reševati? Po mojem mnenju bi bilo potrebno enkrat za vselej dokončno in dosledno uresničevati Operativni program ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, saj se z menjavo vsake vlade spreminja. Država bi morala zelo jasno sprejeti koncept ravnanja z odpadki in ločiti pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Preseči bi bilo potrebno lokalne in razne lobistične interese ter začrtati cilje izgradnje infrastrukture, ki je potrebna za obdelavo in dokončno odstranjevanje odpadkov v Sloveniji.

59 64/65

Eko mesnine Jesti meso ekološkega porekla je v Sloveniji še v povojih. Klub temu pa lahko v prvi in zaenkrat še edini eko mesnici v Sloveniji, ki se nahaja na ljubljanski tržnici, pridemo do ekološko pridelanega mesa. Pridelajo ga proizvajalci z različnimi okoljskimi certifikati, kar zagotavlja verodostojnost porekla in vzreje živali po načelih ekološkega kmetijstva brez kemičnih dodatkov in genske tehnike. Živali imajo prosto pašo pretežno skozi vse leto, ne uporablja se nobenih močnih krmil, spodbujevalcev rasti in antibiotikov. Uporablja se izključno krma organskega izvora. V ponudbi so jagnjetina, svinjina, teletina, govedina, perutnina in kozje meso. (Vir: www.ekomesnine.si)

Izbor je uredniški in ni plačan.

december 2011

novinarsko konferenco, z občino Kidričevo organizirali in sponzorirali okoljsko očiščevalno akcijo v Boldirjevi jami, za občane in predstavnike občinskega sveta pa organizirali ogled podobnih naprav za obdelavo odpadkov v Avstriji, kot jih načrtujemo v Sloveniji. Občanom smo predstavili tudi, kateri nevarni odpadki se pojavljajo v gospodinjstvih in da se ne pojavljajo izključno v industriji in obrti.

Promet je velik onesnaževalec okolja. Zato so okolju prijazne inovacije na področju avtomobilske industrije še kako dobrodošle. V podjetju Domel so razvili stator za klima napravo v hibridnem avtomobilu, ki ima izkoristek od 86 do 92 odstotkov in omogoča kakovostnejšo in energijsko učinkovitejše delovanje klima naprave. Poleg tega stator odlikuje izredno kompaktna gradnja iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati v 96 odstotkih. Moč statorja dosega okoli 3,5 kW, kar bi v primeru, da bi stator vgradili v 130 tisoč avtomobilov, pomenilo, da bi bila poraba energije v teh vozilih v primerjavi z vozili s klasično klima napravo nižja za 16 MW. (Vir: www.domel.si)

okolje

Energijsko učinkovita klima v avtomobilih

foto: arhivpodjetja

Rudi Horvat

foto: arhivpodjetja

eko produkti

Kaj je in kaj ni v zeleni obleki dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

60 64/65

okolje

Zelene regije

Trajnostni razvoj je nuja, pa tudi odlična razvojna priložnost. Tokrat ne govorimo o poslovnih subjektih, ampak o okoljih, v katerih delujejo, živijo in se bodisi razvijajo, stagnirajo ali nazadujejo. Pozitivistično okolje je stimulans in generator novih idej, razvoja novih znanj in prebojnih inovacij. Regije/

Zelene regije

mesta/občine, ki pravilno in pravočasno prepoznajo

možnosti razvoja v trajnostno smer in jih tudi udejanijo,

povečujejo svojo dodano

vrednost, višajo kakovost

življenja, podpirajo razvojna partnerstva med različnimi

subjekti, spodbujajo nastanek socialno-podjetniških okoljskih mrež. Je deklaratorna zaveza k

december 2011

trajnostnemu razvoju dovolj?

Nikakor.

e leta 1992 je bila s sprejetjem Agende 21 jasno izražena potreba po vključevanju okoljskih in socialnih prvin v politiko gospodarskega razvoja. Kot merilo razvoja se vse bolj poudarja splošna blaginja ljudi, ki poleg materialnih dobrin zajema zdravje, okolje, socialne vezi, osebne aktivnosti, izobrazbo, kulturo. Trajnostni razvoj je pojem, ki smo ga na deklaratorni ravni sprejeli in zapisali zavezo k trajnostni usmeritvi tudi v mnoge strateške dokumente. V praksi pa se pogreša razvoj instrumentarija za celostno spremljanje stanja ter napredka trajnostnih aktivnosti. Tako je zaveze k trajnostnim premikom večinoma praktično nemogoče revidirati, kar potrjujejo na Računskem sodišču (intervju z dr. Šoltesom, EOL 62-63). Trajnostni razvoj, tudi na ravni območja (regij), je v Sloveniji še relativno nova paradigma v smislu celostnega obravnavanja, načrtovanja kompleksnih aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, involviranja ciljnih skupin in ustreznega monitoringa.

Premiki k trajnostnemu v Sloveniji

a sistemski ravni velja omeniti še svežo Uredbo o zelenem javnem naročanju (ZeJN), ki jo je Vlada RS sprejela na decembrski seji (8.12.2011). Sprejem in vzpostavitev uredbe je strateškega pomena za razvoj celotne Slovenije pri porabi lastnih surovinskih virov, varovanju okolja in varčevanju z energijo. Sistemsko spodbujanje zelenega povpraševanja s strani javnega sektorja je dobrodošlo, saj je javni sektor izjemno pomemben igralec na trgu in s povpraševanjem stimulira »ozelenitev« na strani ponudbe: v Sloveniji je namreč ocenjena vrednost javnih naročil v letu 2007 znašala 12,98 % BDP (Akcijski načrt za ZJN, 2009-2012), na ravni EU pa javni organi za blago in storitev vsako leto porabijo več kot 1.800 milijard EUR, kar predstavlja 14– 16 % BDP (EK, 2009). Javni sektor ima torej možnost, da s pomočjo uvajanja instrumenta ZeJN postane

61 otreben pa je seveda tudi pristop od spodaj navzgor. Številne lokalne akcijske skupine (LAS) in druge iniciative (npr. Urbane brazde v okviru EPK) v Sloveniji delujejo na področju spodbujanja kratkih prehranskih verig. Na eni strani zaradi kratkih transportnih poti prispevajo k zmanjševanju emisij TGP, pripomorejo k večanju obsega in pestrosti ponudbe, na drugi strani pa se poveča zavedanje in involviranost okoliških prebivalcev (kupcev) v lokalno okolje. Območne in regionalne razvojne agencije so v različnih obsegih vpete v projekte stimuliranja zelene proizvodnje, integriranja turističnih zmogljivosti v prostor z okolju prijaznejšimi rešitvami ter osveščanja in izobraževanja prebivalstva o pomenu trajnostnega razvoja. Številna podjetja s svojimi aktivnostmi že močno vplivajo na lokalno okolje z družbeno odgovornimi akcijami (Luka Koper, Premogovnik Velenje,…), pojavljajo pa se tudi koncepti regijskega trajnostnega razvoja.

rajnostni razvoj je mogoč z zeleno rastjo. Koncept zelene rasti po OECD (2011) obsega več vidikov. Poleg kakovosti okolja ter razpoložljivosti virov tudi kakovost življenja (v materialnem in socialnem smislu). Razvit je sistem indikatorjev, ki poleg učinkovitosti in produktivnosti upošteva okoljske vidike trajnostne proizvodnje in potrošnje, politične instrumente in inovacijske aktivnosti. Pomembno je meriti, ali (zelena) rast dejansko rezultira z zmanjšanimi vplivi na okolje in ali se kakovost okolja izboljšuje, a tudi interakcija kakovosti okolja ter dobrega počutja ljudi.

praksi seveda zadeve ne tečejo čisto gladko – regije še nimajo zadostnih izkušenj z monitoringom in dokumentiranjem njihove tranzicije v zeleno ekonomijo. Prav tako ni enoznačnih definicij zelenih delovnih mest, zelenih podjetij in zelenih inciativ. Kot primer dobre prakse se nazadnje omenja danski model zelene rasti (Copenhagen…, 2011), z vrednotenjem socio-ekonomskih koristi te usmeritve. Prevedeno v ekonomski jezik je v obdobju petih let zeleni sektor v Kopenhagnu dosegel 55%-tno rast prihodkov od prodaje, 12% letno rast v izvozu (77% v obdobju 20042009) in štirikratno povečanje produktivnosti na zaposlenega v primerjavi z regijskim povprečjem. Vseeno pa se zaradi potrebe širšega razumevanja usmeritve mesta govori o socioekonomskih in ne zgolj ekonomskih beneficijah zelene rasti, zelo mnogo pa še o pritegnitvi prebivalstva k aktivni participaciji. Slednji radi investirajo v nakup delnic vetrnih elektrarn zaradi velikih donosov, denar pa se

64/65

namenja za spodbudo novih mestnih zelenih projektov. 35% poti na delo ali v šolo opravljajo prebivalci s kolesi (ta delež se giblje okrog 50% med tistimi, ki v mestu živijo in delajo). Z izjemno premišljenimi urbanimi posegi je Kopenhagen postal model spodbujanja trajnostnega prometa, saj mesto za vsak kilometer prevoza s kolesom v primerjavi z avtomobilom privarčuje 0,45 DKK, ne upoštevaje dodatnih prednosti (zdravstveni vidiki, razbremenjena infrastruktura, povečanje števila turistov,…), podjetja (design, ponudba, popravilo koles) pa beležijo letne prihodke v višini 1,3 mrd DKK. Cene nepremičnin na območju revitaliziranega mestnega pristanišča so zrasle za 57 %. Posebna pozornost je namenjena ravnanju prebivalcev z vodo (namestitev števcev, ozaveščevalne akcije, cenovni mehanizmi) in je pokazala prihranek 23.000 litrov/prebivalca na letni ravni. V izogib hlajenju s standardnimi klimatskimi napravami v poletnih vročih dneh je v starem delu mesta nameščen okrožni hladilni sistem (uporaba hladne morske vode). Njegova uporaba je zmanjšala emisije CO2 za 70 % v primerjavi s standardnimi rešitvami hlajenja in porabo električne energije za 80 %. Vsaka od teh aktivnosti posamično in vse skupaj hkrati so pripomogle k večanju kakovosti okolja, bolj gospodarnemu ravnanju z viri, k večji kakovosti življenja v regiji, izostali pa niso tudi gospodarski učinki.

akovost življenja na nekem območju je sicer lahko hitro vidna, je pa težje merljiva. OECD je razvil »Better life index«, ki v enajstih sklopih ocenjuje materialne pogoje življenja in njegovo kakovost. Na nacionalni ravni je SURS v letu 2010 objavil nabor kazalnikov trajnostnega razvoja v treh zaokroženih poglavjih: Blaginja (obsega kakovost naravnih virov, ekonomsko rast in varnost), ravnovesje in skromnost (raba naravnih virov; raziskave in razvoj; prebivalstvo, enakost spolov in revščina) in medgeneracijsko sodelovanje (intenzivnost rabe naravnih virov; državni dolg; skrb za vse generacije). Ta nabor kazalnikov lahko predstavlja za regije, ki želijo meriti svoje trajnostne premike, osnovo za nadgradnjo oziroma premišljeno prilagoditev merskega instrumenta glede na regijske specifike.

Izkušnje regijskih pristopov k trajnostnemu v Sloveniji

N Slika 1. Dimenzije trajnostnega razvoja regije / občin (Čanji, 2011)

a ravni regij je v Sloveniji v zadnjih letih bilo moč opaziti projektne premike v smeri trajnostnega razvoja. Pred časom se je tako izvajal projekt Ekoregija Notranjsko – kraške regije (Zelena dežela), trenutno aktualna je Ekoregija

december 2011

Kakšen merski instrumentarij na regijski ravni

okolje

eden pomembnejših akterjev pri zmanjšanju vplivov na okolje, prispeva k spodbujanju trga za zelene proizvode in storitve ter postavi zgled za podjetja in posameznike. Za lažjo predstavo omenimo nekaj primerov dobre prakse: mesto Tübingen v Nemčiji je prihranilo 30.000 EUR na leto s centralizacijo javnega naročanja čistilnih sredstev in storitev čiščenja ter z uporabo inovativnih proizvodov. V Zürichu so izračunali, da je nakup 2.166 energetsko učinkovitih računalnikov pokazal 127.114 kg privarčevanega CO2 med njihovo uporabo. Na Danskem je mesto Kolding skoraj 100-odstotno spremenilo svojo nabavno politiko, da bi upoštevalo okoljske vidike. Celoten proračun za javno naročanje se je zmanjšal za 10 % (EK, 2009).

62 64/65

okolje

Savinjske regije. Učinki ukrepov znotraj Ekoregije Notranjsko-kraška regija se merijo s kazalniki na različnih področjih. Omenimo nekatere: na področju gospodarstva (razviti novi produkti, raziskovalne skupine, …), na področju turizma (povečano sodelovanje turističnih ponudnikov, povečan obisk regije, analiza blagovne znamke…), na področju znanja (izobraževanje, novi produkti…), na področju podeželja (skupni projekti mreže LAS, izobraževanja), na področju upravljanja (novonastali konzorciji, javno zasebna partnerstva, itd.).

aznati je moč tudi poskuse pristopov k merjenju trajnostnega razvoja na območju Savinjske regije. V okviru projekta Savinjska regija – Ekoregija, opredeljenega v Deklaraciji trajnostnega razvoja Savinjske regije kot potrebnega za merjenje rezultatov napredka trajnostnega razvoja regije, pa se v delu monitoringa za potrebe vrednotenja aktivnosti predvideva uporaba metodologije ogljičnega odtisa. Dolgoročno nalogo trajnostnega razvoja regije so začeli udejanjati v sodelovanju z vsemi občinami tako, da so pripravili pregled stanja na področju varstva okolja, saj je cilj projekta spreminjanje odnosa do okolja na bolje (RASR, 2011). Resnični trajnostni razvoj ima seveda širše dimenzije – in večje priložnosti (Slika 1).

Trajnosti razvoj ni znanstveni eksperiment

notraj blagovne znamke Zelena Slovenija se ukvarjamo tudi z vprašanji trajnostnega razvoja na ravni območja. Potrebno je poudariti, da se tovrstne strateške usmeritve ne da kakovostno udejanjiti v okviru nekega časovno omejenega projekta. Gre namreč za široke, dolgoročno zastavljene aktivnosti, ki zahtevajo vsaj približen konsenz vseh zainteresiranih strani. Seveda je pristop na projektni ravni (npr. zaradi pridobivanja ustreznih finančnih sredstev) relativno stalna praksa, ključnega pomena pa je po končanem projektu kakovosten skrbnik, zadostna prepoznavnost in identificiranost občanov, gospodarskih subjektov, institucij s samo idejo trajnostnega razvoja in jasno prepoznavanje njenih prednosti.

december 2011

a podlagi izkušenj iz preteklosti ugotavljamo, da se tvorci idej o trajnostnem razvoju radi znajdejo na razpotju. Pogosto zaznavamo to prakso tudi na ravni podjetij. Na eni strani se srečajo z resnimi metodološkimi izzivi merjenja trajnostnega razvoja, kar terja nedvomno poglobljena specialna in interdisciplinarna znanja, poleg tega pa nenehno izpopolnjevanje merskega instrumentarija zaradi spreminjajočih se trajnostnih izzivov. V tem primeru se zaradi izpopolnjevanja v metodološkem delu lahko zanemari širina implementacijskega vidika, ki

pa je izjemnega pomena za končni (ne)uspeh strateške usmeritve. Na drugi strani, nekoliko pogosteje, pa se srečamo z idejo, da se obstoječe ali planirane aktivnosti zapakirajo v (pre)ohlapno idejo trajnostnega razvoja. Ali povedano drugače, to, kar že delamo, preoblečemo v zeleno obleko. Takšen »greenwashing« je seveda kratkega roka, razvojna priložnost pa zaradi nestrokovnosti obravnavanja ideje zamujena.

a ravni regije (območja) je potrebno izjemno premišljeno pristopiti k oblikovanju strategije za trajnostno rast, njeno implementacijo in vrednotenje. Trajnostni razvoj podrazumeva okolju in ljudem prijaznejši način bivanja, upoštevaje okoljsko, pa tudi socialno in ekonomsko komponento. Doseči zavedanje o nujnosti vzdržne rabe naravnih virov in premikov k trajnostni proizvodnji ter potrošnji je nedvomno velik izziv. Upoštevati je potrebno pretekle in prihodnje razvojne vidike, trende in spremembe. Potrebno je permanentno izobraževanje in komuniciranje na vseh ravneh - od gospodarskih subjektov, premikov v institucionalnem mišljenju pa do slehernega posameznika. Katero od teh je najtrši oreh, je vprašanje brez enoznačnega odgovora. Enako velja tudi

za odsotnost enotnega recepta za dosego teh zahtevnih ciljev. Odgovor velja iskati v izrazito ciljno usmerjenih aktivnostih (Slika 2, povzeto po Čanji 2011) skozi daljše časovno obdobje. A le na ta način je potem lahko pokazati s prstom na konkretne in merljive rezultate trajnostnih naporov na nekem območju. In vprašanja o dejanski ekonomski rasti območja, kakovosti bivanja v njem, okoljskem in socialnem momentu, razvojni prodornosti in preboju imajo lahko pozitivne odgovore. Zato velja poudariti, da leži v regijah ogromen še neizkoriščen potencial, ki je toliko bolj prepoznaven in dobrodošel v gospodarski in finančni krizi našega časa. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/139

Viri: Copenhagen Workshop: Measuring the potential of green growth. OECD LEED Programme. 12. – 14. oktober 2011. Čanji, V., 2011. Trajnostni razvoj regije. Interno gradivo Fit media. Evropska komisija, 2009: Zbirka orodij za usposabljanje na področju ZJN. RASR, 2011. Savinjska regija – ekoregija. http://www.rasr. si/si/projekti/savinjska-regija-ekoregija SURS, 2010. Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo. Vlada Republike Slovenije, 2009: Akcijski načrt za zeleno javno naročanje 2009-2012. 45 str.

Najbolj zelena občina 2011

Trajnostni razvoj območij v slovenski praksi Zaradi pomanjkljivega pregleda izvedenih trajnostnih premikov območij (regije, občine) smo se odločili za organiziranje natečaja za Najbolj zeleno občino, katerega Fit media organizira drugo leto zapored. Na naš poziv se je v letu 2011 odzvalo 28 občin, od tega (po abecednem vrstnem redu): • 4 mestne: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Velenje • 14 občin v razredu nad 5000 preb.: Beltinci, Bled, Domžale, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje, Kranjska Gora, Krško, Ljutomer, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče. • 10 občin v razredu do 5000 preb.: Borovnica, Dobrna, Kostanjevica na Krki, Križevci, Log Dragomer, Mislinja, Preddvor, Razkrižje, Trzin, Vransko. Vprašalnike so občine prejele konec oktobra in v mesecu dni vrnile izpolnjene s svojimi podatki. V vprašalniku smo zajeli naslednja področja: Odpadki, Vode, Energetika, Komuniciranje in ozaveščanje, Trajnostni promet in Ostala področja. Najbolj pogosta vprašanja oziroma odgovore so bili

sprotno objavljeni na spletnem portalu Zelena Slovenija. Pri podeljevanju točk smo v prvi fazi občine pozvali, da dopolnijo manjkajoče dele, in vse tiste občine, katerih podatki so močno odstopali, tudi k ponovni preverbi oziroma predlogu dokazil. Občine so se odzvale hitro in zelo kooperativno. Zahvaljujemo se tudi za vse podane ideje in pobude katere bomo v čim večji možni meri poskušali upoštevati v natečaju v letu 2012. Odločili smo se, da bo vsako leto poudarek na enem izmed obravnavanih področij. Tako v letu 2011 poleg naziva za Najbolj zeleno občino v treh velikostnih kategorijah podeljujemo tudi naziv Najbolj zelene občine na področju ravnanja z odpadki. Podelitev priznanj bomo organizirali v januarju 2012. Vse tekoče informacije najdete na našem spletnem portalu www.zelenaslovenija. si. Glavne ugotovitve in predstavitev rezultatov bodo objavljeni v januarski številki revije EOL. Sponzorja:

Nizkoenergetski študentski dom

Tanja Pangerl

63 64/65

Premik k zelenemu tudi pri študentskih domovih

okolje

foto: arhiv podjetja

Nizkoenergetski študentski dom

Letošnje študijsko leto so se nekateri študenti v Mariboru

študentski dom v Sloveniji – Quadro ali Študentski dom

14. S svojo energetsko varčno

porabo zagotavlja nizek

ogljični odtis, kar je dober zgled nadaljnjemu razvoju študentskih domov v Sloveniji v smeri zelenega. Ali je to samo prva lastovka, ki pa ne

bo prinesla pomladi?

a mestu, kjer je bil prvotno načrtovan hotel, sedaj stoji prvi nizkoenergetski študentski dom v Sloveniji z imenom Quadro oziroma Študentski dom 14. Nahaja se na Taboru, v bližini Visoke zdravstvene šole v Mariboru in bodoče medicinske fakultete. Objekt je od zasebnega investitorja v celoti odkupila Univerza v Mariboru. Investicija je znašala 4,7 milijona evrov, ki jih je v celoti zagotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Študentski dom ima štiri nadstropja, 150 ležišč, 69 dvoposteljnih sob, 12 enoposteljnih sob, štiri apartmaje za mlade družine in štiri sobe, prilagojene invalidom. Stanovalci v študentskem domu lahko brezplačno dostopajo do medmrežja, brezplačno so na voljo tudi kuhinje, fitnes, pralnice s pralnimi in sušilnimi stroji, zvočno izolirana glasbena soba za instrumentalne vaje in računalniško-študijski prostor.

kupno je v Mariboru pod okriljem Študentskih domov Univerze v Mariboru 14 študentskih domov, ki v študijskem letu 2010/2011 nudijo 2.696 ležišč. Poleg tega so študentom na voljo še trije zasebni študentski domovi s skupno 598 ležišči.

idija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru je povedala, da si prizadevajo za premik k zelenemu tudi pri ostalih študentskih domovih pod njihovim okriljem. V vse domove so uvedli energetsko knjigovodstvo, kjer sledijo porabi energije. Vse sijalke so zamenjali z varčnimi, skupaj s študentskim svetom pa pripravljajo projekt o osveščanju stanovalcev študentskih domov glede varčevanja z vodo, energijo, ločevanja odpadkov idr.

Zakaj je študentski dom Quadro energetsko varčen?

roš Mlakar, direktor podjetja Quadro, je pojasnil, da je celoten sistem strojnih inštalacij v študentskem domu zasnovan kot prestižna individualna hiša. Ogrevanje poteka z nizkotemperaturnim sistemom preko talnega gretja, z ločenim razvodom in regulacijo v

kopalnicah. Vir ogrevanja sta dve kaskadno povezani toplotni črpalki, ki kot vir energije uporabljata energijo podtalnice. S tem se popolnoma brezplačno, iz podtalnice, pridobi približno 75 odstotkov potrebne toplotne energije. Za pripravo sanitarne vode je vgrajen 2.000-litrski higienični grelnik, ki s pomočjo dveh velikopovršinskih toplotnih izmenjevalnikov iz legiranega jekla v nekaj sekundah pripravi toplo sanitarno vodo, ki je vedno sveža, saj je v zbiralniku le ogreta voda, ki služi kot medij za prenos toplote. Na ta način se izognejo nalaganju usedlin in mulja, ki ustvarita idealno okolje za razvoj bakterij – legionel. Prezračevanje poteka na način rekuperacije odpadnega zraka. Toplotni izmenjevalnik brez dodatne energije prenese okoli 90 odstotkov toplote iz odpadnega zraka v dovajani sveži zrak. S tem se občutno zmanjšajo stroški ogrevanja, in sicer za najmanj 70 odstotkov v primerjavi s sorodnimi objekti brez tovrstnega načina ogrevanja. S tem je zagotovljen tudi nizek ogljični odtis študentskega doma. Ker pa je študentski dom odprl svoja vrata šele letošnje študijsko leto, izračunov o prihrankih še ne morejo podati. Predvidevajo, da bo poraba energije dosti nižja kot v ostalih študentskih domovih, pravi Lidija Divjak Mirnik. Gre namreč za samozadosten objekt, ki ni priključen na plinsko omrežje in predstavlja minimalno obremenitev okolja s škodljivimi emisijami. Na strehi študentskega doma je v prihodnosti predvidena tudi sončna elektrarna, ki bo zagotavljala še dodaten obnovljivi vir energije.

zgradnja nizkoenergetskega študentskega doma je hvalevreden korak k zelenemu razvoju, vendar pa to še ni dovolj za okolju prijazno ravnanje. V študentskem domu je poskrbljeno tudi za to, da imajo njegovi stanovalci možnost ločenega zbiranja odpadkov, saj so v vsaki kuhinji nameščene posode za ločeno zbiranje odpadkov, izvajali pa bodo tudi ozaveščanje študentov o varčevanju z vodo in energijo, namestili bodo zelene »nalepke«, ki bodo študente opozarjale na nujnost zelenega ravnanja, podobno kot opozarjajo v raznih hotelih.

december 2011

vselili v prvi nizkoenergetski

Poslovati trajnostno, poslovati uspešno mag. Vanesa Čanji

Usposabljanja in izobraževanje za trajnostni razvoj

64 64/65

okolje

Usposabljanja in izobraževanje za trajnostni razvoj

Danes redko najdemo podjetje,

foto: www.shutterstock.com

ki je lahko povsem gluho na klice za trajnostno poslovanje. Trg vse redkeje podarja

odpustke. V prihodnje jih bo še manj. Organizacije se torej

pospešeno lotevajo bolj ali

manj ambicioznih strategij in implementacij trajnostnega razvoja, s katerimi nagovarjajo

svoje strateške javnosti.

Raziskave kažejo, da so pri

tem manj uspešne, kot bi

lahko bile, če bi v trajnostna prizadevanja bolj vključevale svoje zaposlene. A najprej jih

morajo izobraziti in usposobiti za trajnostni razvoj. Gre

za naložbo, ki daje bogate

december 2011

dividende.

Poslovati uspešno vse bolj pomeni poslovati na trajnostni način. Če je bila še ne dolgo tega ta trditev za mnoge meglena teorija, se sedaj že kažejo rezultati v praksi. To pa seveda ne pomeni, da so podjetja zaradi svoje ozaveščenosti postala altruistična na račun svoje ekonomske uspešnosti. K takšnemu vedenju jih silijo zakonodaja in vse bolj ozaveščeni kupci. Stopnja zavezanosti k trajnostnem razvoju narašča Pred štirimi leti je inštitucija Leonardo Academy izvedla raziskavo po vseh kontinentih sveta, s katero je hotela oceniti stopnjo zavezanosti podjetij k trajnostnem razvoju. Rezultati te raziskave so pokazali, da se je 76 % vprašanih podjetij srečalo s konkretnimi vprašanji svojih kupcev, kakšni so njihovi dosežki na področju trajnostnega razvoja. 45 % teh podjetij je takrat načrtovalo odgovoriti na ta vprašanja. Lani je študija inštitucije Wisconsin pokazala že veliko večjo osredotočenost podjetij na trajnostni razvoj. 70 % podjetij, ki je sodelovalo v raziskavi, je imelo konkretno strategijo svojega trajnostnega razvoja. Prav vsa podjetja pa so trdila, da na tak ali drugačen način komunicirajo svoja trajnostna prizadevanja strateškim javnostim. Podjetjem je večinoma postalo povsem jasno, da je to usmeritev prihodnosti. Šibko vključevanje zaposlenih Lani je internetno raziskavo izvedla organizacija Brighter Planet, s katero je hotela ugotoviti, kako podjetja vključujejo zaposlene

pri uresničitvi svojih načrtov s področja trajnostnega razvoja. Samo 32 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da podjetja poskrbijo, da so njihovi zaposleni seznanjeni s trajnostnimi cilji podjetja. Rezultati so bili še manj spodbudni, ko so raziskali učinkovitost prizadevanj podjetij pri spreminjanju vedenjskih navad zaposlenih. Čeprav manjše organizacije praviloma pogosteje spodbujajo trajnostno vedenje zaposlenih in so pri tem uspešnejše kot večje, omenjena študija kaže, da so organizacije vseh velikosti uspešnejše, če v svoja prizadevanja vključijo svoje zaposlene.

70 % podjetij, ki je sodelovalo v raziskavi, je imelo konkretno strategijo svojega trajnostnega razvoja. Izobraževanje kot platforma trajnostnih premikov Zanimiva je korelacija med zavezanostjo podjetij k trajnostnem razvoju in njihovo angažiranostjo na področju trajnostnega izobraževanja in usposabljanja svojih zaposlenih. Tretjina podjetij, ki omogoča trajnostno izobraževanje ali usposabljanje, vanj vključi vse svoje zaposlene. Tisti, ki se odločajo za usposabljanje svojih

65 Izobraževanje za trajnostni razvoj bo naraščalo Rezultati jasno kažejo, da v podjetjih še niso dobro spoznali, kako lahko z izobraževanjem in usposabljanjem svojih zaposlenih spodbudijo svoj trajnostni razvoj oziroma vključijo zaposlene za uspešnejšo dosego trajnostnih

Kaj vključuje izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj? Vsako podjetje oziroma organizacija mora optimirati svoje vire, zato si ne more privoščiti generičnih programov trajnostnega razvoja. Program usposabljanja in izobraževanja mora

biti posebej prilagojen posamezni organizaciji, saj mora izhajati iz njenih trajnostnih ciljev, trajnostnih strategij in trajnostnega poročanja oziroma komuniciranja.

V podjetjih še niso dobro spoznali, kako lahko z izobraževanjem in usposabljanjem svojih zaposlenih spodbudijo svoj trajnostni razvoj oziroma vključijo zaposlene za uspešnejšo dosego trajnostnih ciljev.

64/65

ciljev. Z vse intenzivnejšimi napori podjetij za trajnostni razvoj, ki so odgovor na pritisk kupcev oziroma trga, pa se bo počasi, a vztrajno bistrila slika, da sta izobraževanje in uposabljanje zaposlenih sestavni del teh prizadevanj. Če je leta 2009 40 % anketiranih podjetij zagotovilo usposabljanje za vsaj nekaj zaposlenih, je leta 2011 takih podjetij že 50 %. Bolj ko bo naraščal interes kupcev in ključnih deležnikov za trajnostno ravnanje podjetij, bolj se bodo le-ta odločala za izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, saj bodo le tako lahko izpolnila zahteve trga.

okolje

zaposlenih za trajnostni razvoj, to usposabljanje razumejo kot platformo za komuniciranje in izvajanje trajnostnih dejavnosti oziroma ukrepov v podjetju. Je pa opaziti, da mnoga podjetja ne povezujejo še prav dobro izobraževalne vsebine za trajnostni razvoj in svoje prednostne cilje trajnostnega razvoja. Kot zanimivost naj navedemo, da je kar 50 % vprašanih podjetij navedlo, da jih zanima usposabljanje za zniževanje ogljičnega odtisa, čeprav je samo 17 % teh podjetij znižanje svojega ogljičnega odtisa uvrstilo med tri najpomembnejše prioritete.

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj po vaši meri Usposobljeni zaposleni dvigujejo dodano vrednost podjetja / organizacije

Teme vključujejo: PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA • ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov • upravljanje z viri (LCA analiza, ogljični odtis, vodni odtis …) • optimiranje proizvodnje in/ali storitev • upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev • trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi • primeri praks

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN INOVACIJE • spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov • razvoj kulture trajnostnega razvoja • poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu institucionalnih sprememb

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

december 2011

Promocija

ZAKAJ JE NUJNA STRATEGIJA, KI TEMELJI NA TRAJNOSTNEM RAZVOJU • zakonodajni vidiki • zahteve trga – podjetij in potrošnikov • trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov • primeri dobre prakse

Podpira gradnjo šoštanjskega bloka foto: MK

Darja Verbič

Zveza ekoloških gibanj

66 64/65

okolje

Zveza ekoloških gibanj

Civilnih iniciativ, katerih

predstavniki so po duši okoljevarstveniki oziroma

se ubadajo s težavami, povezanimi z varstvom okolja,

je v Sloveniji okrog 150. Niti državna niti lokalna oblast jim

najpogosteje nista naklonjeni. Po eni strani zato, ker jim

iniciative držijo ogledalo, v katerem je videti, da za to

poklicani ne rešujejo okoljskih

težav, po drugi strani pa zato, ker so med iniciativami

tudi amaterske, takšne, ki jih usmerjajo osebni interesi, interesi kapitala ali posamezne

politične opcije. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških

gibanj Slovenije (ZEG), pravi,

december 2011

da pozna akterje večine iniciativ.

z najbolj delovnih so pognala društva, 41 društev in 18 neprofitnih zavodov pa je združenih v ZEG, ki je aktivna ne le na domači, temveč tudi na mednarodni okoljski sceni. Karel Lipič, nekdaj tudi kandidat za ljubljanskega župana, je brez dlake na jeziku naštel nekaj črnih točk v slovenski okoljski politiki.

tistega, kar dosegajo Zeleni v Nemčiji, Avstriji ali Franciji.« napoveduje Karel Lipič.

ajprej politiki. Politične stranke, tiste na oblasti in tiste v opoziciji, po njegovem mnenju ne uresničujejo obljub, ki jih v času pridobivanja volivcev zapišejo v svoje programe. »Napredek je opazen na kvantitativnem področju: v začetku devetdesetih let so stranke v program zapisale stavek ali dva, ki se je dotikal varovanja okolja, zdaj nekatere zapišejo že deset strani. A izplena ni.« Prav tako ni sreče z okoljskimi ministri. »Najslabše je v tem mandatu, ko ocenjujem, da gre za totalni razkroj,« je ogorčen Karel Lipič. Ne bo ga čudilo, če nas bo Evropa zaradi slabega dela, povezanega z varovanjem okolja, še kaznovala. »Po 15 letih se država, občine, regije in komunalna podjetja niso sposobni dogovoriti, kje in koliko bo deponij odpadkov. Včasih se mi zdi, da se pogovarjamo kot otroci; na leto imamo dva do tri strokovne posvete, sprejmemo sklepe, potem pa se ne zgodi nič. Odpadke prevažamo po Sloveniji, trgujemo z njimi, za vsem pa stojijo močni gospodarski lobiji. Direktorat, ki naj bi koordiniral aktivnosti, pa molči.« Strank, ki se deklarirajo kot zelene, je preveč, delujejo neusklajeno in nepovezano. »Njihovi člani delajo iz pisarn in ne poznajo terena; v takšnih kaotičnih razmerah ne moremo doseči

Prednost naj ima plin o Lipičevih besedah se bije bitka, kaj bo Nacionalni energetski program vseboval in česa ne. ZEG podpira gradnjo šoštanjskega bloka termoelektrarne, ker meni, da bo za tretjino manj emisij, da rabimo stabilno elektriko in da gre za sodobno napravo. Nasprotujejo pa gradnji drugega bloka krške nuklearke in menijo, da potrebujemo plin. »Noben zemeljski plin še ni eksplodiral,« zagotavlja Karel Lipič, »zato nismo proti terminalom tam, kjer nimajo stika z morjem (in posledično onesnaženost) in je vanje vgrajena sodobna tehnologija. Če bi na Obali prišlo do gradnje plinske elektrarne, bi lahko »pokrili« elektriko in ogrevanje tega dela Slovenije, delo pa bi dobilo 150 ljudi.«

»P

ri komunalnih odpadkih,« pravi Lipič, »premiki so, a so prepočasni. Še vedno 75 do 80 odstotkov odpadkov zakopljemo.« Zato se jim zdi termični sežig – poleg zbiranja, ločevanja, reciklaže – najboljša rešitev. Celjski sežigalnici bi se morali pridružiti še najmanj dve, v Mariboru in v Ljubljani, takšni, ki bi istočasno proizvajali elektriko in energijo za ogrevanje. Karel Lipič pravi, da je v zadnjem desetletju obiskal najmanj 12 sežigalnic v Avstriji, Nemčiji in Švici, in tam, kjer so postavljene na robu mesta ter imajo vgrajeno sodobno tehnologijo, ni težav.

ako hudo še ni pri posegih v prostor, čeprav ministrstvo za kmetijstvo že glasno opozarja, da na račun pozidav dnevno izgubimo šest do osem hektarov rodovitne zemlje. Samooskrba s hrano je po zdajšnjih podatkih v Sloveniji le tretjinska in »ne smemo postati

veza ekoloških gibanj je, pravi Lipič, napisala predlog nacionalnega programa s področja kemijske varnosti za nevladne okoljske organizacije, a je dokument ostal nekje v predalu Urada RS za kemikalije. In to kljub temu, da je v Sloveniji najmanj 120 kemičnih podjetij, »za vsako izmed njih pa bi lahko našli kakšen greh«. Omenil je primer Heliosa, ki proizvaja barve za premaze cest, zebre ipd. »Cestna podjetja na leto odložijo od 150 do 200 ton tovrstnega nevarnega odpadka in mi nimamo drugega instrumenta kot opozarjanje, kaj bodo tovrstni odpadki predstavljali čez nekaj let.«

eprav postajajo promet in emisije, povezane z njim, okoljski problem številka ena, se ga

okolje

64/65

67 T

Dokument ostal v predalu

je Karel Lipič v pogovoru dotaknil na koncu. »Podatek, da zaradi onesnaženosti zraka zaradi emisij, ki jih povzroča promet, letno umre 3.000 ljudi, je alarmanten. Pri reševanju težav smo nemočni, saj smo cestne koridorje dovolili, ko smo vstopili v Evropsko unijo. V zadnjih desetih letih se je, na primer, na trasi avtoceste med Lendavo in Razdrtim cestni promet povečal dva- in polkrat. Lahko pa uredimo alternativne načine prevoza in skušamo preprečiti, da bi se reke avtomobilov dnevno zgrinjale v središča mest (predvsem Ljubljane). S tega vidika se nam zdi načrt ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da v središču prestolnice gradi parkirne hiše, slab in nesprejemljiv.«

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

ežav, povezanih z ioniziranimi in neioniziranimi sevanji, se po mnenju Karla Lipiča premalo zavedamo. V tem času 10 civilnih iniciativ opozarja na trase daljnovodov (Krško– Beričevo, Pince–Cirkovci), ki ogrožajo najmanj 100 objektov in prebivalcem povzročajo rakasta in druga obolenja. »Toda država, predvsem pa monopolist Eles, se obnašata ignorantsko. Sklicujeta se na zakonodajo in odloke iz leta 1996. Resda je naša zakonodaja na tem področju dobra, a dovoljuje, da je bazna postaja od objekta oddaljena 15 metrov (v Evropi 100 do 150 metrov), daljnovod moči 400 kilovoltov pa do 35 metrov (v tujini 100 do 200 metrov). V teh členih si prizadevamo, da bi se naša zakonodaja približala evropski. Na tem področju divja že prava mala vojna …«

Karel Lipič

lačni ali odvisni od tuje hrane«, poudarja Karel Lipič. Bolj moramo paziti tudi na naše nacionalne, regijske in pokrajinske parke, kjer je »doma« največja biološka raznovrstnost v Evropi, a jo z nepremišljenimi posegi v prostor, onesnaženjem vode in zraka lahko hitro uničimo.

foto: arhiv Fit media

Sevanja in posegi v prostor

Mislimo Mislimo okolju lokalno. prijazno.

Okolje je naš dom. Skrbimo zanj. Najboljši sosed želimo biti tako svojim kupcem kot tudi njihovemu naravnemu, kulturnemu in družbenemu okolju. Trajnostno delovanje zato postavljamo na prvo mesto in v zadnjih letih smo že dosegli številne pomembne izboljšave. Še bolj ambiciozne cilje pa si zastavljamo za obdobje, ki je pred nami.

Promocija

december 2011

Poslujemo z mislijo na prihodnje rodove.

V proizvodnji vse več prijaznih materialov dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

68 64/65

okolje

Pooblaščenec za varstvo okolja

Med slovenskimi mlekarnami

Pooblaščenec za varstvo okolja

je ena izmed najstarejših tista

v Prekmurju. V Pomurskih

mlekarnah, ki so letos dopolnile 66 let, ne pozabljajo na naše

najmlajše, saj so letos začeli

s proizvodnjo otroške hrane.

Investicije v nove polnilne linije niso edine, na strehah svojih

proizvodnih obratov so letos

postavili sončno elektrarno. V kriznih časih je potrebno še bolj kot kdajkoli prej

razmišljati dolgoročno, pravijo

v Pomurskih mlekarnah.

Pooblaščenec za okolje, Simon

Šebjanič, pojasnjuje usmeritve

podjetja na področju politike

december 2011

kakovosti in okolja.

Beli zakladi neokrnjene narave je slogan, pod katerim se predstavljate širši javnosti. Vendar se tudi v murskem bazenu soočate z okoljskimi problemi (nitrati v podtalnici, ostanki FFS …), ki ne govorijo v prid neokrnjenosti lokalnega okolja. Ali se tovrstni problemi odražajo na vaši proizvodnji in na kakšen način? Naši proizvodi so nenehno nadzorovani z notranjim nadzorom, ki se opravlja v naših laboratorijih, prav tako jih nadzorujejo zunanje institucije. Redno izvajamo analize glede vsebnosti ostankov pesticidov in ostankov ostalih snovi, ki v prehrani niso dovoljene. Do danes se nam še ni zgodilo, da bi mleko ali kateri naš izdelek vseboval ostanke FFS. Javne službe, ki upravljajo z vodovodnimi omrežji na območju, kjer se prideluje naše mleko, prav tako spremljajo vsebnosti ostankov pesticidov. V primeru preseganja so nas dolžni na to opozoriti. Problem ostankov posameznih pesticidov v vodi se pojavlja večinoma na področjih, kjer je večja prisotnost poljedelstva. Naše mleko se prideluje na območjih, kjer sta bolj razvita živinoreja in pašništvo, tam pa teh problemov ni, tako da so naši zakladi neokrnjene narave resnično to, za kar jih deklariramo. Pri tehnoloških posodobitvah zagotovo uvajate okolju najprijaznejše postopke?

Seveda. Pomurske mlekarne so v letu 2010 predelale 97 milijonov litrov mleka. Proizvodnja Pomurskih mlekarn poteka na dveh lokacijah: v Murski Soboti in v Ljutomeru. V obratu Murska Sobota poteka proizvodnja mleka v prahu, masla, steriliziranih proizvodov, fermentiranih izdelkov, skute in namazov, v obratu Ljutomer pa poteka proizvodnja sirov. V Pomurskih mlekarnah imamo vzpostavljen sistem HACCP, s katerim zagotavljamo varne in kakovostne proizvode. Z uvedenima standardoma kakovosti ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja, tako da obvladujemo vplive naše dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje s svojo okoljsko politiko in cilji, hkrati pa skrbimo za razvoj, izvajanje in izboljševanje uspešnosti sistema vodenja kakovosti z namenom izpolnjevanja zahtev in želja naših odjemalcev. V naših proizvodnih procesih se nenehno trudimo uvajati materiale, ki so ekološko najmanj problematični, tako na področju embalaže kot na področju čistil in ostalega. V zadnjih letih so naše odpadne vode na čistilnih napravah dosegle takšno kakovost, da bi jih lahko odvajali v vodotoke. V letu 2010 se je na liter predelanega mleka glede na leto 2009 zmanjšala poraba zemeljskega plina (2,97 %), električne energije (13,37 %), kislin (10,46 %) in lužin (21,67 %), nekoliko se je povečala količina čistil in razkužil ter vode. Zmanjšala

Pogosto prezahtevna. V poslovanju velikokrat naletimo na zakonodajo glede okolja, ki je pri nas veliko ostrejša kakor drugje, pri starih članicah EU. Zdi se, kot da ne bi bili v skupnosti z načeloma enako zakonodajo. Prav je, da lepo skrbimo za naravo, ki smo jo brezplačno prejeli od naših staršev, vendar so nekateri predpisi vseeno nekoliko neživljenjski. Kako upravljate z energijo in kateri so vaši glavni energenti? Ali spremljate njihovo porabo? Kako jo uravnavate (manjšate)? Naša glavna energenta sta zemeljski plin in električna energija. Kar se tiče zemeljskega plina, je poraba vezana na proizvodnjo. Smo podjetje, ki končno čistost zagotavlja s paro in ne s kemičnimi sredstvi, kar pa je zaradi porabe energije finančno zahtevno. Na lokaciji Ljutomer smo zelo zainteresirani, da bi se izgradila toplarna na lesno biomaso. Zagotovo bi se povezali, saj bi tako omilili odvisnost od zemeljskega plina in muhavosti ruskih dobaviteljev (plinska kriza). Porabo električne energije nenehno zmanjšujemo, stare električne pogone zamenjujemo z varčnimi, prav tako nadomeščamo stare potratne sijalke (v letu 2010 smo zmanjšali porabo električne energije na enoto predelane surovine za dobrih 37 % v primerjavi z letom 1997). Od letošnjega leta naprej nismo samo porabniki električne energije, pač pa jo tudi proizvajamo, saj imamo na lokaciji Murska Sobota na strehah proizvodnih obratov in skladišč nameščeno sončno elektrarno. Ste tako odzivni tudi pri ravnanju z odpadki? Odpadke v našem podjetju strogo ločujemo in jih predajamo v nadaljnjo predelavo na nivoju

Kako rešujete problematiko organskih odpadkov v prehranski industriji – v vašem primeru je to konkretno sirotka? Sirotka je lahko v živilski industriji okoljski problem, vendar jo pri nas koncentriramo in prodajamo kupcu na Madžarskem, tako da z njo ne obremenjujemo okolja. V prihodnosti načrtujemo njeno sušenje, saj je sirotka pomemben vir beljakovin in laktoze. Kot surovina je izjemno pomembna za konditorsko industrijo in farmacijo.

V poslovanju velikokrat naletimo na zakonodajo glede okolja, ki je pri nas veliko ostrejša kakor drugje, pri starih članicah EU. Ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okoljsko ustreznost, recimo pri embalaži? Kako? Za potrebe živilske industrije je embalaža ključnega pomena, saj prihaja v stik z živili, zato temu vprašanju posvečamo še posebno skrb. Naše dobavitelje redno kontroliramo z vhodno kontrolo, občasno pa njihove izdelke pošljemo na analizo v laboratorij, da preverimo skladnost embalaže z deklaracijo. Potrošniki se obračajo k zelenemu počasi, a se. Kakšna je vaša ocena? Ozaveščenost večine povprečnih potrošnikov še ni na dovolj visoki ravni, da bi izbirali izdelke na osnovi embalaže in njenih vplivov na okolje. Iz praktičnih razlogov je embalaža pri nas za enkratno uporabo. Kar se tiče vplivov na okolje, ima embalaža za naše izdelke minimalne vplive, saj se lahko v celoti ločuje in je namenjena recikliranju. Kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja – pri razvoju proizvodov, embalaže, posodabljanju tehnoloških postopkov, uvajanju novih

okolje

64/65

69 Okoljska zakonodaja je zahtevna.

V letu 2010 se nadaljuje trend zmanjševanja komunalnih odpadkov, in sicer so se v povprečju odpadki v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 19,35 %, na lokaciji Murska Sobota so se odpadki zmanjšali za 55,69 %, v Ljutomeru pa se je količina odpadkov zmanjšala za 7,46 %.

tehnologij, v komuniciranju do potrošnika, deležnikov, lastnikov, drugih javnosti …? V naših razvojnih dejavnostih posvečamo še posebno pozornost kakovosti proizvodov, s ciljem zagotavljati čim bolj naravne, najkakovostnejše in zdravju prijazne mlečne in druge živilske izdelke v skladu z evropskimi standardi in tehnologijo. Trudimo se ohranjati in razvijati ekološko neoporečno naravno okolje za zagotavljanje pridelave najkakovostnejših kmetijskih pridelkov za nadaljnjo predelavo. V našem interesu je tudi rast in razvoj lokalnega gospodarstva, želimo ustvarjati nova delovna mesta, v skrbi za stabilno poslovanje družbe pa ne pozabljamo na svoje zaposlene in negujemo visoko stopnjo tržne prilagodljivosti domačim in tujim porabnikom. Kakšne sisteme upravljanja z okoljem ste uvedli v podjetju, kaj načrtujete v prihodnje? Ali morda razmišljate o sistematičnem pristopu k trajnostnemu razvoju vaše družbe? Z uvedenima standardoma ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja. Naš cilj je zagotovo trajnostni razvoj naše družbe. Korake k trajnostnemu razvoju že izvajamo – gospodarno ravnanje z viri in uvajanje novih tehnologij se kaže kot ekonomsko smotrna in okoljsko sprejemljivejša pot. Celostno spremljanje trajnostnega razvoja družbe pa je prava pot k dolgoročnemu uspešnemu poslovanju vsakega podjetja.

V naših proizvodnih procesih se nenehno trudimo uvajati materiale, ki so ekološko najmanj problematični, tako na področju embalaže kot na področju čistil in ostalega. december 2011

V letu 2005 smo pridobili okoljevarstveni certifikat po standardu SIST EN ISO 14001:1996, ki je za nas pomemben mejnik pri ustreznem ravnanju z okoljem. Z opredelitvijo okoljskih vidikov smo si zadali tudi okoljske cilje, s katerimi poskušamo zmanjšati oz. odpraviti njihov negativni vpliv na okolje. Skladno z veljavno zakonodajo smo na področju varstva okolja zavezani spremljati emisije odpadnih voda, hrupa in zraka. Monitoringe izvajamo redno v skladu s predpisi in so vedno v mejah predpisanih vrednosti. Največ monitoringov za nas izvajata Ekoviz in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Poleg zakonsko določenih monitoringov spremljamo tudi ostale pomembne okoljske parametre, ki so lahko odločujočega pomena s stroškovnega in okoljevarstvenega vidika (poraba energentov, nevarnih snovi, odpadkov, sekundarnih snovi ipd.).

Simon Šebjanič

Ali izvajate monitoringe vplivov na okolje?

celotnega podjetja. S takim ravnanjem tudi prihranimo veliko stroškov. Že v letu 2004 smo na področju ravnanja z odpadki uvedli ločeno zbiranje odpadkov za mešane komunalne odpadke, čisti papir in kartonsko embalažo ter za ostalo odpadno embalažo. Za posebne odpadke, kot so odpadno železo, barvne kovine, gradbeni odpadki, odpadna olja in maziva, oljni filtri, izrabljeni akumulatorji ipd., imamo s pooblaščenimi odjemalci urejen poseben odvoz.

foto: osebni arhiv

pa se je tudi količina odpadne vode (4,82 %) in komunalnih odpadkov (19,35 %). To so podatki za obe lokaciji.

Z Odprto hišo do metod trajnostne gradnje Jasna Kontler Salamon

foto: arhiv podjetja

70 64/65

okolje

Trajnostna gradnja in znanost

Kakšen je slovenski znanstveni prispevek k razvoju trajnostne gradnje in koliko znamo v znanje o nizkoenergetskem konceptu gradnje? Koliko utegne na to vplivati uvedba

Trajnostna gradnja in znanost

t. i. energetskih izkaznic, ki

so šele v poskusni fazi? O

tem in še marsičem smo

se pogovarjali z dr. Marjano Šijanec Zavrl, mednarodno

cenjeno strokovnjakinjo za

področje trajnostne gradnje. Šijanec Zavrlova je na

Gradbenem inštitutu (ZRMK)

pomočnica člana uprave za

raziskave in razvoj ter vodja Centra za bivalno okolje,

december 2011

gradbeno fiziko in energijo.

V kolikšni meri ste še povezani z vašo fakulteto? Zdaj sem tam le še raziskovalka v določenem obsegu. Sem članica programske skupine potresno inženirstvo, ki jo vodi prof. dr. Peter Fajfar. Ne učim ne na svoji nekdanji ne na kakšni drugi fakulteti. Razlog ni v tem, da me poučevanje ne bi mikalo. Težko je priti zraven. Sem pa somentorica pri diplomskih nalogah. Kako težko pa je pridobiti evropske projekte? Vam menda to kar uspeva. Naš center se ukvarja predvsem z učinkovito rabo energije v stavbah ter z okolju prijaznimi proizvodi, tehnologijami in sistemi v stavbah. Posvečamo se tudi specifičnim izzivom v zvezi z grajenim okoljem, kot je na primer ohranjanje stavb kulturne dediščine, trajnostna gradnja itd. Pri pridobivanju evropskih projektov so nam zelo koristile izkušnje s projekti COST, ki so namenjeni predvsem povezovanju obstoječih raziskav, v mojem primeru povezovanju projektov s področja trajnostne gradnje in sistemske obnove obstoječih stavb iz obdobja okrog druge svetovne vojne. Po mojih izkušnjah je sodelovanje v projektih COST zelo koristno, predvsem zaradi širjenja obzorja in zaradi povezovanja z morebitnimi partnerji. Vzporedno z raziskovalnim delom pa smo med

dr. Marjana Šijanec Zavrl

Sloveniji v praksi upoštevati

prvimi pri nas pričeli tudi z vključevanjem v evropske projekte energijske učinkovitosti, ki so danes združeni v programu Inteligentna energija Evropa. Kaj pa vam je prineslo sodelovanje v Eureki? S tem evropskim programom imam zelo dobro izkušnjo, ker smo konec devetdesetih let skupaj z UL FGG sodelovali v Eurekinemu krovnemu projektu Eurocare Prevent, ki je bil namenjen preventivnim ukrepom za zaščito kulturne dediščine. Mi smo skozi to razvijali različne metode za ohranjanje primerne mikroklime v stavbah kulturne dediščine, s katerimi tudi zmanjšamo stroške restavratorskih del. Pri tem smo se povezali s Posavskim muzejem v Brežicah in nastalo je zelo kakovostno sodelovanje. Omenjeni muzej deluje v gradu Brežice in zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje gradu bi radi v objekt umestili nove dejavnosti in obogatili programsko ponudbo. Večje število obiskovalcev in drugačna raba stavbe pa lahko pomeni večjo obremenjenost stavbe in s tem ogrožanje historičnega tkiva stavbe. Pojavi se lahko površinska kondenzacija zaradi vnašanja večje količine vlage v objekt, ta pa povzroča hitrejše propadanje poslikav in tudi nekaterih drugih eksponatov v teh objektih, ki se zaradi novih dejavnosti znajdejo v manj ugodnih razmerah.

O tem govorite zelo zavzeto. Očitno je to vaše področje? Tako je. Tu sicer ni veliko komercialnega, to je raziskovalno-razvojna tema. Sem pa izredno vesela, da nam je tudi v sedmem okvirnem programu uspelo pridobiti dva projekta. Prvi projekt je nadaljevanje prej omenjenega – imenuje se Climate for culture. Z njim naj bi ugotovili, kakšen je vpliv klimatskih sprememb (čez 50 oziroma 100 let) na degradacijo stavbne dediščine, in posledično ocenili potrebne restavratorske posege. Prav tako s pomočjo računalniške simulacije preučujemo, kako ravnati, da v predvidenih klimatskih razmerah ne bo prišlo do večje škode. Torej gre za povezavo med klimatskimi spremembami, ohranjanjem stavbne dediščine, tehniko in ekonomijo. Čemu pa je namenjen vaš drugi projekt v 70P? To je projekt Open house, v prevodu Odprta hiša. Namenjen je razvoju metode za vrednotenje trajnostne gradnje. Ta projekt se mi zdi še zlasti zanimiv, ker gre za metodologijo, ki je evropsko usklajena in se transparentno oblikuje, tako da lahko uporabniki vidijo v drobovje kriterijev. Njen cilj je, da bi imeli enake kazalnike v vseh evropskih državah. Ker pa vemo, da je trajnost lokalni problem, je omogočeno tudi uravnoteženje kriterijev glede na lokalne pogoje. Danes se namreč soočamo s tem, da ne vemo prav natančno, kako bi napisali kriterije za zelena javna naročila na področju stavb. Ker nimamo prioritet, lahko s predpisovanjem enega kriterija povozimo drugega. V tem projektu trenutno sodeluje 12 držav partneric projekta, v fazo testiranja kriterijev na objektih pa smo vključili še vse druge evropske države (članice EU in kandidatke). V Sloveniji bomo novost testirali na dveh stavbah – v Menergini poslovni stavbi v Mariboru, ki je bila že nagrajena kot energetsko učinkovit objekt, in v poslovnem objektu Keme Puconci. Za nas je ta projekt zelo dragocen, ker sta obe stavbi že v uporabi in lahko tako pridobimo tudi mnenja uporabnikov o funkcionalnih lastnostih.

Gotovo je bil COST pomemben, vendar to ni bila edina pot do evropskih projektov. Doslej smo bili vključeni v več kot 15 evropskih projektov iz programa Inteligentna energija Evrope. Skupaj z Inštitutom Jožef Stefan smo davnega leta 1996 uspeli pridobiti enega prvih projektov, ki so bili financirani iz predhodnika tega programa. To je bil takrat za nas res velik izziv. Ne smemo pozabiti, da je bil to še tisti čas, ko Slovenija ni bila v EU in je morala sama kriti tiste stroške, ki jih sicer plačuje Unija. Skozi te projekte smo v domačem okolju, v praksi, preizkusili različne pristope in tehnologije glede zagotavljanja učinkovite energije v stavbah. Še posebej dragoceno je bilo to, da smo pri tem lahko sodelovali s tujimi partnerji in sprva prenašali, kasneje pa enakopravno izmenjavali strokovne izkušnje.

Razvili smo nove cenovno ustrezne strategije uravnavanja mikroklimatskih razmer. Kako aktualen pa je na tem področju trajnostni razvoj? Zelo. To je v tem času tudi najbolj vroča tema. Naj opišem, za kaj gre pri trajnostnem razvoju. Pri trajnostni gradnji moramo obravnavati okoljske, ekonomske in družbene vplive, v praksi pa žal ni tako, saj navadno izpostavimo ta ali oni vidik. Imamo več smernic sodobne gradnje stavb, ki potekajo paralelno. Ena usmeritev gre v smer vedno večje energetske učinkovitosti, izrabe obnovljivih virov itd. Toda ta ne upošteva, kaj se dogaja pred fazo obratovanja stavbe, namreč med samo proizvodnjo materialov, ki so uporabljeni pri gradnji nekega objekta. Tudi pri omenjeni proizvodnji namreč potrebujemo energijo in tudi pri tem se sprošča določena količina emisij CO2.

Trajnostno gledanje na načrtovanje stavbe je pravzaprav skupek različnih kazalnikov. Se je ta energetski segment doslej zavestno zanemaril? Mislim, da se to ni zgodilo zavestno, takšna je pač bila pretekla prioriteta pri opredeljevanju energetske učinkovitosti. Zdaj pa je prišel čas, ko na to gledamo celovito, zanima nas življenjski krog stavbe, okoljski odtis in tudi stroški v celi življenjski dobi ter družbeno kulturne

Multikriterijska analiza proizvodnega procesa Recchia, Luca, s sod.: Multicriteria Analysis and LCA Techniques With Applications to Agro – Engineering Problems. Springer: Green Energy and Technology, 2011. 153 strani. Jezik: angleščina. Založba Springer v svoji seriji monografskih publikacij Green energy and Tehnology objavlja znanstvena in tehnološka dognanja zelenih, to je okolju prijaznejših in trajnostno usmerjenih tehnologij. V letu 2011 je v seriji izšla omenjena knjiga, ki ponuja veliko informacij o možnih metodoloških pristopih ob prikazanih praktičnih primerih. Pereč problem je namreč okoljski vidik sleherne delovne faze v proizvodnih procesih, ko gre za porabo neobnovljivih virov in surovin, za emisije toplogrednih plinov, za ponovno rabo in končno odlaganje odpadkov, kar velja tudi za kmetijsko proizvodnjo in živilsko industrijo. Kako metodološko ustrezno oceniti trajnost agroživilske proizvodnje tako z vidika energijskih stroškov kakor okoljskih vplivov, avtorji prikazujejo z zanimivo kombinacijo metode večkriterijske analize ter metodo ocene življenjskega cikla na primeru biomase in biogoriv, kmetijske in gozdne mehanizacije ter proizvodne verige olivnega in palmovega olja.

71 64/65

Razvili smo nove cenovno ustrezne strategije uravnavanja mikroklimatskih razmer in vodstvo muzeja ravna po podanih napotkih. Eden od rezultatov tega projekta je bil za stavbno dediščino primeren način ogrevanja oziroma temperiranja masivnega zidovja. S tem smo zagotovili stabilne mikroklimatske razmere. Tak sistem je bil poskusno vgrajen v enega od grajskih stolpov, narejen pa je bil tudi načrt za temperiranje viteške dvorane. Podoben sistem smo uporabili tudi pri zaščiti nekaterih cerkev v Sloveniji. Učinke te naše metode sprotno zasledujemo in analiziramo, in sicer tako glede ohranjanja eksponatov skozi daljše obdobje kot glede energetske učinkovitosti.

COST je torej deloval kot nekakšna bližnjica do projektov okvirnega programa?

Vzroki in posledice okoljskih katastrof Hernan, Robert Emmet, s sod.: This Borrowed Earth: Lessons from the Fifteen Worst Environmental Disasters around the World. Palgrave MacMillan, 2010. 256 strani. Jezik: angleščina. Kaj imajo skupnega brazilski deževni gozdovi, Černobil leta 1986, Love Canal (New York) leta 1987 in londonski smog leta decembra 1952? Če odgovora ne poznate, ga najdete v Hernanovi knjigi, kjer so opisane največje globalne okoljske katastrofe. Predvsem je dan poudarek dolgoročnim posledicam omenjenih okoljskih nesreč, ki lahko izjemno resno vplivajo na kakovost življenja in stanje okolja še desetletja ali celo tisočletja (radioaktivni elementi). Velja si zapomniti njegovo misel, da takšna dogajanja vodita kolektivna zaslepljenost in brezbrižnost pogosto v večji meri kot posameznikova ali korporativna grabežljivost. Opisane okoljske nesreče so resnične in so izpostavile velik del prebivalstva nepotrebnim nevarnostim. Tovrstne katastrofe bi se lahko pogosto preprečile ali njihove posledice pravočasno omilile. Preventivni ukrepi bi pomenili le delček vseh stroškov, porabljenih za sanacijo nastale škode in obrambo ljudi pred nadaljnjim izpostavljanjem okoljskim tveganjem. Zaradi tega so potrebni obveščanje, pazljivost, opazovanje in opozarjanje na vseh nivojih družbe.

december 2011

In kako ste se spoprijeli s tem?

okolje

Zelena knjižnica

ZEOS ZAČENJA AKCIJO ODLOČUJ ZEOS, družba za ravnanje z električno in elektronsko opremo, je na novinarski konferenci predstavila ozaveščevalni projekt Odločuj. Za projekt je uspela pridobiti 420.000 EUR od Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor. V dveh letih želijo predvsem gospodinjstva in šolsko mladino seznanjati o prednostih in pomenu ločenega zbiranja vseh vrst odpadne električne in elektronske opreme, sijalk in odpadnih prenosnih baterij.

NA PECI KMALU VETRNE TURBINE Na avstrijski strani Pece naj bi družba Alpswind zgradila energetski park z osmimi vetrnimi turbinami. Slovenska stran, predvsem koroške občine, ki z avstrijskimi sodelujejo v delovni skupnosti Dežele pod Peco, gradnji ni preveč naklonjena. Koroški župani, pa tudi okoljsko ministrstvo zahteva jasne odgovore, se bojijo, kakšen vpliv bo imela gradnja na vodne vire. Avstrijci odgovarjajo, da ni razlogov za strah in da je večja nevarnost za oklje nuklearka. Nasprotnikov vetrnih elektrarn je še več, med drugim Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Menijo, da bodo vetrnice preveč vplivale na območje Nature na slovenski strani Pece. Naložba v ekoenergetski park bo znašala 26 milijonov evrov. Osem vetrnih turbin bi dalo 45 milijonov KW/h električne energije. Slovenija nima sreče z gradnjo vetrnih elektrarn. Drugače je v EU. Največ energije iz vetrnih elektrarn pridobijo v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. V Avstriji so postavili že 700 vetrnih elektrarn. Zelo znana slovenska zgodba o Volovji rebri in gradnji vetrnih elektrarn naj bi po desetih letih le dobila epilog. Tako obljublja ARSO.

december 2011

MANAGING SUSTAINABILITY? Upravljanje trajnostnega razvoja – takšen je bil naslov mednarodne znanstvene konference, ki jo je organizirala Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Dekanja fakultete dr. Anita Trnavčevič je ob odprtju konference podvomila, ali ni morda trajnostni razvoj zaradi svoje aktualnosti nekoliko banaliziran, razvrednoten in da diskurz o tem poteka bolj zaradi aktualnosti kot pa zaradi dejanskega interesa. Dr. Janez Šušteršič, vodja programskega odbora pa se je ustavil ob pomenu naslova konference – Managing Sustainability?, kjer vprašaj pomeni kritičen odnos in aktivno razmišljanje o trajnostnem razvoju. Med drugimi je predaval tudi dr. William Scott z britanske univerze iz Batha, in sicer o temi Trajnostni razvoj in univerza: učenje iz prihodnosti. Na konferenci so sodelovali številni strokovnjaki iz 23 držav.

vrednote stavbe in to je trajnostni razvoj, ki skuša kar najbolje ohraniti človekovo okolje. Lahko bi rekli, da skrbi za to, da levica ne ruši tistega, kar dela desnica ... Ne moremo si več zatiskati oči pred dejstvom, da je bila pri proizvodnji določenih, še nedavno zelo cenjenih materialov, porabljena velika količina energije. A kot vedno v tehniki tudi tu potrebujemo transparentne metode in merljive kazalnike. Kakšen primer za to? Če ostanem na svojem področju, bi rekla, da se je to dogajalo pri proizvodnji toplotnoizolacijskega materiala. Zdaj pa dobiva prednost material, ki pri proizvodnji potrebuje manj energije in manj obremenjuje okolje, tako glede emisij CO2 kot tudi drugih emisij, ki so škodljive za okolje. Trajnostno gledanje na načrtovanje stavbe je pravzaprav skupek različnih kazalnikov. Favoriziranje zgolj enega kazalnika se navadno ne obnese najbolje. Če bi upoštevali samo energetsko porabo med proizvodnjo materialov, bi mogoče zanemarili neke tehnične karakteristike teh materialov, ki morda zagotavljajo enostavno vzdrževanje in daljšo življenjsko dobo. Vse to so pozitivne lastnosti, ki jih moramo upoštevati. Pri trajnostnem razvoju mora biti dosežen skladen razvoj s stališča okoljskih kazalnikov, ekonomskih kazalnikov in družbene sprejemljivosti. Koliko se vse to upošteva pri t. i. izolacijskem ovijanju že obstoječih objektov, ki je tudi pri nas dokaj pogosto? Vsekakor je na pogled všečno in menda tudi zagotavlja precej manjšo porabo toplotne energije. Ali pa je tudi trajnostno naravnano? Lani je pričela v EU veljati prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb in s tem se tudi pri nas uvajajo strožja energetska zakonodaja in določila za gradnjo objektov (PURES 2010). Na to se je Unija začela pripravljati že najmanj pred desetletjem, sedaj pa k ukrepanju zavezuje tudi podnebno energijska politika 20-20-20 do 2020. Toplotno zaščitni ovoji so pridobili na pomenu. To je pravzaprav prvi korak k nizkoenergijski ali celo ničenergijski gradnji. Klasični toplotni izolacijski sistemi namreč ne ustrezajo več novim zahtevam. Niso več tako konkurenčni. To je zdaj tudi spodbudilo tehnološki razvoj teh materialov. V zadnjem času imamo na trgu vrsto materialov in tehnologij, ki lahko s tanjšimi plastmi boljše toplotne prevodnosti dosegajo zahteve, postavljene v omenjenem novem pravilniku. Mislim, da je v tem primeru nova zakonodaja res gonilo napredka. Smo se tudi Slovenci v zadostni meri vključili v iskanje energetsko ustreznih in okolju prijaznih novih izolacijskih materialov? Slovenci smo znani po tem, da smo zelo uspešni na posameznih ozkih področjih, žal pa, vsaj po mojih ugotovitvah, zaostajamo takrat, ko je

potrebno zelo veliko sodelovanja in so kakšne odločitve povezane tudi s politiko in zakonodajo. Moja izkušnja iz sodelovanja v različnih evropskih projektih, še zlasti v okvirnem programu, je, da smo kar zaželen partner, predvsem pa enakovreden partner tujcem. Res pa je tudi, da si velike države lahko privoščijo ožjo specializacijo, mi pa si je ne moremo. Moramo biti generalisti.

Doslej smo bili vključeni v več kot 15 evropskih projektov iz programa Inteligentna energija Evrope. Kako daleč je pri nas razvoj energetskih izkaznic? Mislim, da se je ta začel že leta 2002. Takrat – torej še pred uveljavitvijo evropske direktive o energetski učinkovitosti – smo na GI ZRMK že izvajali zelo uspešen projekt pilotnega izdajanja energetskih izkaznic za stavbe. Izdali smo, mislim, več kot sto izkaznic, in sicer tistim investitorjem, ki so v tem, da imajo takšno izkaznico, videli določeno prednost. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/140

Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o.

Energetska izkaznica Zeleno javno naročanje (LCA, LCC) Energetski pregledi, prenova in spodbude Nizkoenergijska trajnostna in pasivna gradnja Usposabljanja in svetovanje Lokalni energetski koncepti občin in SEAP Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. MODR A ŠTEVIL KA Dimičeva 12, 1000 Ljubljana 080 1669 T: 01 2808401, F: 01 2808451 E: info.energija@gi-zrmk.si, I: www.gi-zrmk.si

Promocija

72 64/65

okolje

Kratko, zanimivo

registriral izlaški ETI. Gre

za nagrajeno inovacijo,

ki ji je GZS letos podelila

zlato priznanje. Inovacija je

odgovorila na vprašanje, kako zagotoviti popolno zaščito

uporabnikov sistemov za

obnovljive vire energije. Tako

so v podjetju ETI, ki je eden

vodilnih proizvajalcev talilnih varovalk na svetu z letno

proizvodnjo 60 milijonov

kosov, razvili celovit portfelj

popolnoma novih izdelkov za zaščito obnovljivih virov.

a pohodu je fotovoltaika in ETI je reagiral tako, da je z novimi izdelki postal eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki zagotavlja varnost porabnikov zelene energije. Zaščita za obnovljive vire energije je novost na svetovnem trgu. To dokazuje dejstvo, da so bili proizvodi razviti in lansirani na trg še pred izdajo standarda IEC 60269-6. Trg se je odzval pozitivno. Varovalni sistemi za obnovljive vire energije podjetju že prinašajo ekonomski učinek.

K V

ateri so novi izdelki za zaščito obnovljivih virov?

iktor Martinčič pojasnjuje takole: »V sodobnih fotonapetostnih inštalacijah obstaja precej velika nevarnost nepravilnega delovanja posameznih sklopov. Že v primeru, da na sončne panele selektivno pada senca bližnjih objektov (dreves, dimnikov, višjih zgradb ipd.), je to lahko vzrok za parcialno pregrevanje modulov ali posameznih celic v modulu. Končna posledica je uničenje cele ali dela PV (fotonapetostne, fotovoltaične) elektrarne. Še hujše so lahko posledice delnega kratkega stika v inštalaciji ali v sistemih, ki so priključeni na energetsko AC omrežje. Mislim na "preboj" elektronike v DC/ AC konverterju. Posledice takega preboja so lahko pogubne za celotno PV inštalacijo, saj je le-ta v trenutku obremenjena z več 10 kA (10.000 A) kratkostičnega toka. Seveda obstaja še cela vrsta nevarnosti, ki se lahko pojavijo v PV inštalacijah, direktni ali indirektni udar strele itd.

na od nevarnosti, ki se lahko pojavijo v PV inštalacijah, predvsem starejšega datuma izdelave, je tudi t. i. enosmerni (DC oz. Direct Current) oblok, ki ga je skoraj nemogoče pogasiti, vse dokler na module sije sonce. Seveda vse v fotovoltaiki le ni tako nevarno. A nevarnosti so. Opisani problemi lahko nastanejo večinoma

foto: www.shutterstock.com

v primeru neupoštevanja varnostnih zahtev za DC inštalacije.

otovoltaika pa definitivno je in ostaja eno od najbolj priljubljenih in tehnično najlažje izvedljivih sistemov za pridobivanje električne energije iz alternativnih virov energije.«

I »S

n v čem je univerzalnost inovacije oziroma podatek, da je takšna inovacija ena prvih v svetu? trokovnjaki v podjetju ETI so zelo aktivni na področju standardizacije in pri tem imamo vso potrebno podporo vodstva. Na področju priprave novih standardov sodelujejo v zelo ozki skupini konkurenčnih proizvajalcev (Siemens, Mersen, Siba, Bussmann ...), ki je v letu 2010 začela pripravljati popolnoma nov standard za varovalke, t. i. talilne vložke, projektirane za specifično uporabo v fotovoltaiki, torej za pretokovno in kratkostično zaščito PV inštalacij. Številka standarda je IEC 60269-6, karakteristika varovalke, "umerjene" za PV sisteme, pa se imenuje gPV. Kot zanimivost naj navedem, da bo naslednji sestanek omenjene skupine strokovnjakov za pripravo in razvoj standardov za PV talilne vložke, uradno se imenuje SC32B, januarja 2012 v Ljubljani v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije,« odgovarja Viktor Martinčič.

b podelitvi zlatega priznanja so se navajale kompleksnejše, nove rešitve za zaščito sistemov za obnovljive vire energije. Kateri sistemi so mišljeni? Viktor Martinčič pove, da je mišljena predvsem celovita ponudba zaščitnih aparatov za področje DC napetosti, torej pretokovna in kratkostična zaščita, prenapetostna zaščita, ponudba razdelilnih omar in ostalega znanja za PV inštalacije, ki pa vključujejo tudi AC stran konverterja.

december 2011

skupini za inovacijo so sodelovali Aleksandra Povše, Karmen Stavec in Viktor Martinčič. Posebnost – združeno je bilo znanje sodelavk iz prodajnega oddelka podjetja in produktnega vodenja, saj je Viktor Martinčič produktni vodja za področje varovalk in varovalčnih sistemov. Pravi, da je ena njegovih najpomembnejših nalog iskanje novih tržnih možnosti in izdelkov, ki so v največji meri prilagojeni modernim zahtevam fotovoltaičnih električnih inštalacij.

Inovacija za porabnike zelene energije

blagovna znamka, ki jo je

Viktor Martinčič

Green Protect je nova

foto: osebni arhiv

Tudi fotovoltaika potrebuje varovalne sisteme

okolje

64/65

Inovacija za porabnike zelene energije

Ergonomija v procesu paletizacije Tina Cvahte, izr. prof. dr. Bojan Rosi1

foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

74 64/65

logistika

Bolezni v logističnih procesih

Povezovanje palet je vedno bolj aktualen poslovni in tehnološki proces znotraj vsakega skladišča proizvodnega ali skladiščnega

Bolezni v logističnih procesih

podjetja, saj tovor dandanes le težko prenašamo brez

uporabe neke vmesne tovorne

enote, ki zmanjšuje potrebe

po pretovarjanju vsakega

kosa blaga posamezno. V praksi velikokrat slišimo,

kako neprilagojen je proces

natovarjanja in povezovanja

palet ergonomskim zahtevam,

kar povzroča preveliko

obremenitev skladiščnih delavcev in posledično

poslabšanje njihovega zdravja ter celo odsotnost z dela

zaradi poškodb in bolezenskih

stanj, ki so posledica

december 2011

neprimerno urejenega delovnega procesa.

1 Tina Cvahte, izr. prof., in dr. Bojan Rosi, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

bsežna raziskava, izvedena v ZDA na Chantam College, ki je bila namenjena proučevanju programov za preprečevanje poškodb in bolečin v hrbtu na delovnem mestu, je ugotovila, da je v letu 2000 kar 34 % odsotnosti z dela v ZDA mogoče pripisati poškodbam mišic in skeleta, ki niso bile povzročene zaradi posameznih padcev in travmatičnih incidentov. 24 % bolezenskih stanj, ki jih lahko povežemo z vzroki na delovnem mestu, predstavljajo bolezni in bolečine mišic in skeleta, ki jih povzročajo preveliki napori ali prisilna drža med ravnanjem z blagom ali opremo [1]. Kot glavni faktorji tveganja za pojav bolečin v hrbtu so bili v študiji, ki so jo opravili Koda in ostali, identificirani ročno prenašanje blaga, dolgo vztrajanje v nespremenjenem položaju, prisilna drža, biomehanični stres, velika intenziteta dela, slabo delovno okolje, nezadostni počitek med delom in podobno [2].

Posledice prisilne drže pri povezovanju palet

aziskave kažejo sledeče pričakovane vrednosti, da bodo delavci, ki opravljajo določene operacije, razvili težave s hrbtom [3]: • ročno ravnanje z blagom 11–66 %, • pogosto sklanjanje in priklanjanje 19–57 %, • dvigovanje težkih bremen 31–58 %, • monotono delo 23 %.

b povezavi zgornjih podatkov lahko sklepamo, da so opravila v procesu paletizacije med najbolj rizičnimi za pojav bolečin v hrbtu. Če najprej pogledamo aktivnost nalaganja blaga na palete, lahko vidimo, da v primeru neavtomatiziranega skladišča delavec opravlja nekaj najbolj rizičnih operacij, kot so dvigovanje težkih bremen, sklanjanje in podobno.

Bolečine v hrbtu so vedno večja težava med poklicnimi boleznimi, ki jih srečujemo v logističnih procesih.

e bolj pa aktivnosti v prisilni drži ter sklanjanje obremenijo delavca med povezovanjem palet. Različni načini povezovanja palet in zaščite tovora na njih pomenijo različne obremenitve za delavca samega. Kot primer manj obremenjujočega povezovanja lahko podamo primer povezovanja oz. ovijanja palete s folijo, ki od delavca sicer v najosnovnejšem primeru zahteva dvigovanje težkega bremena (zavitka folije) in večkratno hojo okoli palete, ne zahteva pa pretiranega sklanjanja in prisilne drže. Če za primer vzamemo danes najpogosteje uporabljeno metodo povezovanja, to je povezovanje z jeklenimi ali plastičnimi trakovi, pa le-ta od delavca zahteva poleg hoje okoli palete tudi sklanjanje pred paleto, počepanje in celo spuščanje na kolena in vstajanje.

elik del literature, ki se posveča preprečevanju pojava bolečin v hrbtu, priporoča izobraževanje delavcev in tako imenovane intervencije na delovnem mestu. Zbirna študija koristnih vplivov takšnih intervencij, ki so jo opravili Tveito, Hysing in Erisken, pa kaže, da takšna izobraževanja in intervencije žal nimajo pričakovanega pozitivnega vpliva na zmanjšanje odsotnosti z dela in zmanjšanje stroškov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo bolečine v hrbtu pri delavcih [4]. Ista zbirna študija kaže tudi na dejstvo, da je z uvedbo pripomočkov, kot so podporni pasovi za delavce, praktično nemogoče zmanjšati pojav bolečin v hrbtu pri delavcih na delovnih mestih z visokim tveganjem za pojav takšne bolezni.

Promocija

olečine v hrbtu so vedno večja težava med poklicnimi boleznimi, ki jih srečujemo v logističnih procesih. Glede na dosegljivo literaturo lahko trdimo, da ne obstaja zanesljiva rešitev, s katero bi lahko delavcem omogočili delo v procesu paletizacije brez večjega tveganja, da bodo razvili bolečine v hrbtu, ki bodo posledica njihovega opravljanja dela. Z različnimi programi izobraževanja jih lahko osvestimo,

. Nikoli nismo bili odvisni od politike in vlade, to bi želel tudi drugim. Želel bi, da bi bilo pri nas tako kot v razvitih državah, kjer je gospodarstvo močno in vodi vlade in politike, ne pa obratno, kot je pri nas. Mislim, da je že skrajni čas, da že ena vlada radikalno zmanjša javni sektor in neproduktivno obremenitev proračuna, kot so to že hitro in učinkovito izvedli v Španiji in na Portugalskem. Ne bi želel, da se še naprej obnašajo tako kot v Grčiji.

vendar lahko dolgotrajne rešitve dosežemo samo z delno avtomatizacijo celotnega procesa paletizacije. Uporaba avtomatizacije v skladišču, polavtomatskih strojev za povezovanje ali povijanje palet ter viličarjev za dvigovanje težjih tovorov, pripomore k izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih, ki sodelujejo v procesu paletizacije in s tem zmanjša tveganje za pojav poklicnih bolezni ter zmanjša stroške delavcev, ki so zaradi bolečin v hrbtu odsotni z dela.

Reference: [1] Gatty, C. M., Turner, M., Buitendorp, D. J. & Batman, H. (2003). The effectiveness of back pain and injury prevention programs in the workplace. V Work, vol. 20, 257–266. IOS press, Lansdale: USA. [2] Koda, S., Nakagiri, S., Yasuda, N., Toyota, M. & Ohara, H. (1997). A follow-up study of preventive effects on low back pain

75 64/65

mag. Anton Lakner

foto: arhiv Fit media

logistika

. Letošnje poslovno leto bomo končali uspešno, trend vsakoletne rasti prodaje se je ohranil tudi letos. Glede na to, da imamo kupce le v gospodarstvu, pričakujemo v naslednjem letu na splošno rahel zastoj. Zaradi uspešno lansiranih novih proizvodnih programov v farmaciji pa predvidevamo, da bo skupen rezultat še naprej v trendu uspešne rasti.

2012

Vojko Arzenšek, Adheziv:

Ekonomska politika naj razbremeni gospodarstvo

mag. Anton Lakner, Motvoz d.d.:

. Mednarodna finančna kriza, ki se je nadaljevala in okrepila tudi v letu 2011, je povzročila upadanje gospodarske aktivnosti in je deloma vplivala tudi na poslovne rezultate v naših družbah. Nižje povpraševanje in poslabšanje razmer na finančnih trgih v letu 2011, gospodarske razmere v Evropi in zlasti na slovenskem trgu ter trgih držav bivše Jugoslavije vsekakor niso prispevale k uspešnosti poslovanja naših družb. V letu 2012 pričakujemo podobne gospodarske in finančne razmere in še nadaljnje upadanje gospodarske rasti. Zato se bomo morali situaciji prilagajati in pospešeno usmerjati prodajo na stabilne trge, zlasti pa se posvečati razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

. Za slabo gospodarsko situacijo v Sloveniji nista krivi samo svetovna gospodarska in finančna kriza. To breme nosi tudi vlada z nepravočasnimi in neučinkovitimi ukrepi. Nujni so takojšnji ukrepi za izboljšanje delovanja finančnega sistema, sprememba davčne zakonodaje, ki bo bolj naklonjena gospodarstvu, zmanjšanje javnega sektorja in povečanje njegove učinkovitosti. Ekonomska politika bi morala razbremeniti gospodarstvo.

at worksites by providing a participatory occupational safety and health program. V Industrial Health, vol. 35, 243–248. [3] Punett, L & Wegman, D. H. (2004). Work-related musculoskeletal disorders: the epidemiologic evidence and the debate. V Journal of Electromyography and Kinesiology, vol. 14, 13–23. Elsevier, Amsterdam: NDL. [4] Tveito, T. H., Hysing, M. & Eriksen, H. R. (2004). Low back pain interventions at the workspace: a systematic literature review. V Occupational Medicine, vol., 3–13. Society of Occupational Medicine, London: UK.

december 2011

Rešitev je v avtomatizaciji

Radikalno zmanjšati javni sektor

Poslovna pričakovanja 2012

2012

večjih proizvodnih podjetjih z velikim obsegom dnevnega izhoda izdelkov se pojavljajo delovna mesta, kjer je posamezni delavec nenehno zadolžen za nalaganje in povezovanje palet. V tipičnem delovniku, ki traja osem ur, in ob predpostavki, da povezovanje ene palete traja 10 minut, lahko to pomeni tudi do 45 povezanih palet na delavca dnevno. Če privzamemo, da delavec paleto poveže s plastičnimi trakovi, ter da jo, kot velja za najbolj varno, poveže dvakrat, to pomeni pri vsaki paleti štiri operacije počepanja ali spuščanja na kolena, dodatno pa še sklanjanje in visoko dvigovanje ob vodenju traku ob paleti. Pri 45 povezanih paletah dnevno to pomeni 180 operacij, ki postavijo delavca v prisilno držo in povzročajo stres na njegovo ogrodje, še posebej na hrbtenico. Zavedati se je potrebno, da ravno takšne prisilne drže največkrat vplivajo na poškodbe in bolezni, ki jih lahko pripišemo posledicam obremenitev na delovnem mestu. Hkrati zaradi pojava takšnih bolezni in posledične odsotnosti z dela trpi storilnost na delovnem mestu in prihaja tudi do pojava dodatnih stroškov za podjetje.

Vojko Arzenšek

foto: Boštjan Čadej

Poslovna pričakovanja 2012

Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

Brigita Gajšek1 Mitja Šimenc1 »Logistična platforma« je

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

logistika

64/65

Novi koncepti

v zadnjem letu ena izmed

pogosteje izrečenih besednih

zvez. Postala je nekakšna

stalna, celo modna fraza v

političnem in strokovnem besednjaku, v kateri so

enačeni infrastrukturni načrti,

združevanje podjetij, vizije,

cilji in načrti (vse bolj upi),

vezani na razvoj in ohranitev ali okrepitev vloge Slovenije

v mednarodnem prometu in

logistiki širše. Pobrskali smo

po spletu in po relevantni strokovni ter znanstveni

literaturi, da bi ugotovili, kaj

logistična platforma dejansko

december 2011

označuje in kako se umešča v

slovenski prostor.

1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

a ključno besedo logistična platforma se lahko skriva programski paket ali skupek programskih modulov, na primer Teleroute (Integrated Solutions Applications, 2011). Namenjen je vzpostavitvi informacijske podpore različnim logističnim aktivnostim v podjetju ali širše vzdolž oskrbne verige. Nadalje se logistična platforma uporablja za poimenovanje spletnih elektronskih oglasnih desk, ki služijo objavljanju podatkov o sami platformi, pridruženih partnerjih, njihovih ponujenih storitvah, primerih dobrih praks, dogodkih, konferencah, strokovnih izobraževanjih, aktualni zakonodaji in podobnem, na primer Logistics Platform (About us, 2005). Naprednejše oblike logističnih platform kombinirajo elektronsko oglasno desko s portalom, ki omogoča komuniciranje med registriranimi uporabniki, rezervacije storitev, najave pošiljk, pošiljanje povpraševanj, objavo proaktivnih obvestil za stranke, objavo trenutnega statusa pošiljk idr., na primer eDrul (Improved freight forwarding for historic city centres, 2005). Logistična platforma lahko poleg omenjenega označuje tudi fizično območje v obliki logističnega središča/logističnega centra/terminala/…, ki združuje kapacitete večjega ali manjšega števila istovrstnih/raznovrstnih ponudnikov logističnih storitev, podpornih storitev logističnim in v nekaterih primerih tudi storitve raziskovalnih in razvojnih institucij (Plaza, the Logistics Park of

Zaragoza, 2009). V najširšem pomenu se danes logistična platforma uporablja za poimenovanje sistemskih modelov in mrež, ki omogočajo tesno povezavo med širšim prometnim, ožjim transportnim in podpornim informacijsko-komunikacijskim sistemom, glede na specifiko vrste vzdrževanega toka. Iz opažene raznovrstne rabe sklepamo na včasih morda malce nepremišljeno ali pomanjkljivo razloženo rabo besedne zveze »logistična platforma«.

Kaj je logistična platforma?

efinicijo smo oblikovali glede na ugotovitve pregleda relevantne strokovne ter znanstvene literature. Predlagamo, da se logistična platforma uporablja za poimenovanje načrtno vzpostavljenega nabora raznovrstnih, medsebojno uravnoteženih virov in njihovih povezovalnih elementov, ki so potrebni za vzpostavitev in potek materialnih, človeških, informacijskih in denarnih tokov, nastalih zaradi proženja logističnih procesov v točno določenem (poslovnem) okolju. Glede na okolje, znotraj katerega platforma podpira izvajanje logističnih aktivnosti, ločimo mikrologistične (interne) platforme, mezologistične (oskrbovalno verižne) platforme in makrologistične

77 N

amen regionalne logistične platforme je vzpostavitev podpornega okolja za rast in razvoj omrežja oskrbovalnih verig na geografsko omejenem območju, kar naj bi povratno vplivalo na povečevanje ekonomske rasti domicilne regije, v našem primeru Republike Slovenije. Pri tem ne gre za institucionalno povezovanje, temveč za ciljno ustvarjanje pogojev, ki spodbudno vplivajo na materialno-informacijske pretoke in širše – utemeljujejo inkubacijsko okolje regionalne logistike (t. i. logistics breeding environment). Temeljna lastnost regionalne logistične platforme je njena nevtralna inkluzivnost, kar pomeni, da ne

64/65

razlikuje med različnimi vključenimi podjetji – nanjo se lahko pripnejo, če gremo po hierarhiji navzdol, različna omrežja oskrbovalnih verig, oskrbovalne verige same, individualna podjetja, posamični obrati in ne nazadnje urbana središča, ki vsi skupno izkoriščajo sinergijsko povezane gradnike platforme.

logistika

(regionalne) platforme. Mikrologistične platforme služijo izvajanju logističnih aktivnosti znotraj meja posameznih podjetij (tudi urbanih središč). Na tem najnižjem nivoju govorimo o zelo raznolikih platformah, ki so povsem prikrojene individualnim potrebam podjetij in urbanih središč. Kot take jih je težko posneti, analizirati, primerjati ali kopirati. Mezologistične platforme se vzpostavljajo za pokrivanje potreb individualnih oskrbovalnih verig. Zanje najpogosteje poskrbijo zunanja, visoko specializirana logistična podjetja, ki se uvrščajo med osnovne gradnike regionalnih logističnih platform. V splošnem velja, da se mikrologistične delno prilagajajo mezologističnim. Za razliko od prej nakazanega absolutno podrejenega odnosa mikrologističnih platform – v idealnem primeru makrologistične platforme pri nastajanju in razvoju v celoti upoštevajo lastnosti in razvojne težnje prej omenjenih vrst platform. V praksi večinoma ni tako. Infrastrukturni, tehnični, tehnološki, organizacijski, kadrovski in informacijsko-komunikacijski viri se tako načrtujejo kaotično, medsebojno neusklajeno, kar posledično negativno vpliva na učinkovitost oskrbovalnih verig, posameznih podjetij in urbanih središč.

Je logistična platforma nekaj povsem novega?

ogistične platforme niso nekaj novega. Njihovi zametki so nastali v času oblikovanja trgovskih poti. V Evropi je ena takšnih jantarjeva trgovska pot (Amber road), ki je tekla tudi po današnjem področju Slovenije, po odseku V. panevropskega koridorja. Trgovske poti so bile že takrat del razvejane logistične mreže. Omogočale so pretakanje blaga in ljudi po, glede na transportna sredstva, premišljenem zaporedju poti in postankov. Da je blago prispelo na oddaljena tržišča, so bile posamezne trgovske poti sestavljene iz daljših medkrajevnih povezav, ki so se nadalje povezovale z več manjšimi mrežami za komercialne in nekomercialne prevoze. V modernem svetu so se blagovni tokovi večinoma preusmerili z glavnih trgovskih poti starega sveta na cestne in železniške povezave med novonastalimi državami, vendar na določenih odsekih še vedno ostajajo na prastarih relacijah, kar lahko povezujemo z ugodno geografsko lego. Poleg tega se danes prevoz blaga izvaja tudi z letali, po cevovodih ter po kanalih, medtem ko transporta po rekah in morjih sodita med prastare načine. V Sloveniji smo tako brez kančka dvoma ohranili ugodno geografsko lego, vsega ostalega pa se lotevamo razdrobljeno in brez prave vizije.

Postati študent Fakultete za logistiko edina LOGI[STI]ČNA odločitev!

REGIONALNA LOGISTIČNA PLATFORMA - stratgija - cilji

LOGIST poklic prihodnosti

gradniki

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Mariborska 7, SI-3000 Celje tel: +386 3 428 53 13

geografskoekonomska raven

Slika 1: Splošni prikaz regionalne logistične platforme

december 2011

prometnoinfrastrukturna raven

Promocija

financiranje

raven sitema pretoka blaga

78 64/65

logistika

Zakaj smo danes priča prenovi logističnih platform?

Kaj nam preostane?

Sloveniji obstaja zavedanje o potrebi po zasnovi (in realizaciji) strateškega akcijskega načrta za vzpostavitev Republike Slovenije kot logistične platforme (Orbanić, 2009a; Orbanić, 2009b) in nacionalnega programa logistike (Jakomin, 2011). Že v eni izmed prejšnjih številk EOL-a smo lahko prebrali o

realnih pričakovanjih, da bodo zeleni transportni koridorji postopoma dobili prednost pred obstoječimi vseevropskimi transportnimi koridorji in bodo tako deležni ustreznega sofinanciranja (Beškovnik, 2011). To pa lahko pomembneje vpliva na razvoj in financiranje za nas pomembnih koridorjev – V. in X. transportnega koridorja. Ugodna geološka lega je sicer dobra osnova, vendar še zdaleč ni edini faktor uspeha. Debate o logistični platformi v Sloveniji so več kot dobrodošle, vendar v njih manjka celovitega pristopa k uvajanju tako širokega koncepta. Še zdaleč ni dovolj le debata o infrastrukturi ali o smiselnosti združevanja pomembnejših logističnih podjetij, ki danes so, jutri pa jih morda več ne bo. Potrebna je celovita vizija, neodvisna od posameznih podjetij. Logistična platforma je namreč poenostavljeno povedano podlaga za učinkovito oziroma učinkovitejše izvajanje logističnih aktivnosti kateregakoli podjetja in urbanega središča. Gre za potencialni eksterni primarni projekt nacionalnega pomena, s katerim bi lahko podobno kot na nekaterih bolj izpostavljenih strateških področjih krepili gospodarski položaj in privlačnost v slogu I feel Slogistics. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/141

december 2011

Promocija

ačrtno (do)grajene logistične platforme lahko znatno pripomorejo k blaginji regije, ki jo pokrivajo. Pri tem z blaginjo regije ne mislimo le na denar, ki se zato steka v državno blagajno. Logistične platforme so danes tudi neponovljiva priložnost za hitrejšo implementacijo zelenih tehnologij na ciljnem področju. Zeleni projekti imajo sami po sebi manj možnosti za širšo eksploatacijo v kratkem času kot ob vključenosti v širši koncept logistične platforme. Poleg tega lahko omenimo še nekatere druge prednosti, kot so: produktivnejša izraba zazidljivih površin, spodbujanje nastajanja 3PL-podjetij, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje deleža uporabe cestnega transporta, povečanje razvitosti prometa in industrije, znižanje deleža toplogrednih plinov, lažje uvajanje izdelkov na nova tržišča, produktivnejši transporti, povečana pretočnost transportnih poti, nova delovna mesta,

hitrejše dostopanje do ključnih informacij o logističnih aktivnostih, tesno povezovanje vladnih, gospodarskih in civilnih teles in podobno. V praksi smo priča več poskusom in pilotnim projektom prenove logističnih platform na nivoju regij, držav in širše. O prenovi govorimo zato, ker so platforme eksistenčnega pomena za pretok blaga in ljudi. Vsi poskusi ciljajo na spodbuditev krepitve blagovnih tokov, odpravo ozkih grl, vzpostavitev interoperabilnosti tehnološko različnih, a istonamenskih sistemov, vzpostavitev trajnosti in doseganje tako imenovanih modernih zelenih ciljev. Med sabo se razlikujejo po jasnosti zastavljenih ciljev, geografski usmerjenosti, članstvu, stopnji razvitosti, jasnosti zastavljenih ciljev.

foto: Boštjan Čadej

Standardi visoki, Slovenija ni zamudnica

Označevanje in sledenje

Zahteve za označevanje

79 logistika

64/65

Označevanje in sledenje

in sledljivost izdelkov ter

blaga, enako pa velja za vse

več poslovnih in logističnih procesov, so ostrejše,

strokovno opremiti, da sledijo

kupčevim navodilom, kako

naj bodo označeni izdelki. Tudi potrošniki so vse bolj občutljivi in pozorni. In

hočejo biti zaščiteni. Ali se

tehnološke rešitve označevanja hitro spreminjajo? Katere

tehnologije so v ospredju? Na aktualna vprašanja o

označevanju in sledljivosti

izdelkov je odgovarjal Gorazd

Majcen iz celjskega podjetja EMA.

V koliki meri označevanje in sledljivost trg priznava kot konkurenčno prednost v poslovanju, pri racionalizaciji stroškov in drugih dodanih vrednostih? Na katerih področjih oz. v katerih panogah so največje spremembe ali premiki in za kakšne novosti gre, denimo v živilski panogi, v logistiki …?

česar pred leti ni bilo. Kupci postavljajo zahteve oz. pogoje na več področjih. Poleg tega, kaj naj oznaka vsebinsko predstavlja, določijo že tehnologijo oz. način označevanja, podajo zahtevo za obstojnost oznake ter način zapisa oznake (alfanumerični, črtna koda ali 2D-koda).

Označevanje in sledljivost je sicer bila konkurenčna prednost, zdi pa se, da postaja to sedaj že standard. Posebej to velja za sektorje, kot so prehrambena industrija, farmacija, industrija pijač. V teh sektorjih označevanje regulira tudi zakonodaja, tako da so proizvajalci dolžni izdelke ustrezno označiti. Če pa pogledamo sektorje iz tehnične branže, kot so avtomobilska industrija oz. dobavitelji komponent zanjo, industrija bele tehnike, elektronike in druge, pa velja prej trditev, da je označevanje pogoj, če želi proizvajalec dobiti posel. Kupec v večini primerov že v začetku postavi zahteve za označevanje izdelkov in logističnih enot in proizvajalec se mora temu prilagoditi.

Posebne zahteve nedvomno postavlja farmacevtska industrija.

Sicer v zadnjih letih na področjih prehrambene industrije in industrije široke potrošnje nasploh velikih novosti in premikov ne opažamo. Povsem drugače pa je v tehničnem sektorju. Mislim na proizvajalce delov za avtomobilsko industrijo, gospodinjske aparate, elektroniko ipd. Tu so zahteve vedno strožje,

Tako je. V proizvodnji farmacije so se pojavile dodatne zahteve po označevanju, ki so predvsem posledica želje po zaščiti končnega uporabnika, ali je res prejel »pravo« zdravilo, in zaščite pred ponaredki oz. krajami. Za oba sektorja pa velja, da se je kot nosilec podatkov uveljavila 2D Data Matrix koda. Ta kodni zapis ima kar nekaj prednosti pred črtnimi kodami. Omogoča večjo gostoto zapisanih podatkov, potrebuje manj prostora. Za skeniranje potrebuje manj kontrasta, zaradi tega jo lahko tiskamo direktno na vse vrste materialov, kovine, plastike, papir in druge materiale. Prednost je še ta, da je lahko delno poškodovana, pa se jo da še vedno prebrati. Katere tehnologije so na globalnem trgu v ospredju in kaj se dogaja znotraj EU? Glede tehnologij, ki so trenutno na trgu v Evropi in v svetu, v zadnjih letih bistvenih

december 2011

se morajo tehnološko in

Gorazd Majcen

standardi visoki. Proizvajalci

Matjaž Sirk

foto: Aleš Beno

80 64/65

Ne pričakujem vidnejših premikov Matjaž Sirk, DHL:

. DHL Ekspres (Slovenija) zaključuje uspešno poslovno leto, saj v rasti pošiljk beležimo boljše rezultate, kot v letu 2008, ki je bilo od ustanovitve naše najuspešnejše. Rast prihodkov in prepeljanih pošiljk merimo v dvomestnih številkah, tudi trend ustvarjenega dobička je pozitiven. DHL ohranja prvo mesto na trgu mednarodnih ekspresnih storitev, zaradi naše rasti in upada velikost samega trga mednarodnega letalskega transporta, pa ocenjujemo tudi povečanje tržnega deleža za 2 odstotka, tj. na 55 %. Na pozitivno rast je vplivalo več dejavnikov. Predvsem DHL-ova izjemna kakovost in zanesljivost na operativnem področju. V EU preko noči dosegamo tranzitni čas dostavljenih pošiljk več kot 99 %, po Sloveniji pa dostavimo do 12:00 ure skoraj 70 % vseh pošiljk na dan prispetja v državo. Posodobitev letala, ki iz Leipziga pripelje slovenske pošiljke na Brnik, izobraževanje za zaposlene vključno z vsemi pogodbeniki, ki so po izpitu postali certificirani mednarodni specialisti, njihovo izobraževanje pa se bo nadaljevalo po oddelkih, med oddelki in osveževalo enkrat letno, hitra prodajna odzivnost na povpraševanja ter konkurenčnejši cenovni pristop ter optimizacija kapacitet, ki nam je v operativi učinkovito izboljšala produktivnost. Seveda bi lahko bilo tudi boljše. Menim, da gospodarstvo prepočasi okreva, ukrepi so neučinkoviti in povpraševanje ni na zadostni ravni. Vse to zahteva učinkovito vodenje podjetja ter hitro sprejemanje odločitev na vseh nivojih. V luči trenutne gospodarske situacije za leto 2012 ne pričakujem vidnejših pozitivnih gospodarskih premikov. Povpraševanje je tisto, ki vpliva na preživetje podjetij, ki so v finančnem krču. Nadaljevanje privatizacije bi morda imelo pozitven učinek nanj, a tu gre že za politično odločitev. Podpora bančnega sektorja gospodarstva ne bo zadostna, njegova privatizacija pa tako ali tako ni na vidiku.

december 2011

novosti ni. Pomeni, da so pri označevanju še vedno najbolj uveljavljene znane tehnologije. To so industrijski inkjet tiskalniki, industrijski laserski tiskalniki, termo transfer tiskalniki etiket, direktni TT-tiskalniki za tiskanje na folijo, avtomatske etiketirne naprave (z vgrajenim TT-tiskalnikom ali brez), graviranje z iglo (predvsem za označevanje kovinskih izdelkov) in lasersko označevanje. Sledijo aplikacije v logistiki potrebam logističnih procesov? Seveda. Mobilno delo v skladiščih zahteva polno podporo avtomatskemu zajemu kod, glasovno navigiranje skladiščnih delavcev v komisionirno intenzivnih skladiščih z veliko ročnega dela in sledenje blagu v transportu od proizvodnje do kupca. V logistiki je neizogibno sledenje blagu. Za mobilno delo v storitvenih dejavnostih je nastal nov tip prenosnih naprav, ki so kombinacija tablice in prenosnega računalnika. Poleg vzdržljivosti odlikuje ta tip naprav tako imenovani Field computer, nabor vgrajenih tehnologij za avtomatski zajem kod, podatkov, mobilno delo ter programsko okolje, ki se integrira v večino poslovnih aplikacij (Microsoft Windows).

. Nič posebnega, čas je, da se od besed preide k dejanjem. To pa ne pomeni le preobrat v miselnem procesu, temveč tudi strukturne reforme, ki jih pogojuje širši konsenz.

Seveda pa podjetja pri odločitvah pričakujejo, da se investicija povrne v enem ali treh letih. Glede dobre prakse v Sloveniji lahko navedemo primer skupine Pivovarna Laško. V celotni skupini je EMA skupaj s partnerjem Sapphir izvedla inovativno informatizacijo vhodnih skladišč in preskrbe proizvodnje. Visoka potreba podjetja po sledljivosti, ki jo zahteva prehrambena industrija, je zahtevala nadgradnjo obstoječega IT-sistema z možnostjo totalnega obvladovanja zalog, organiziranja manipulacijskih procesov s kodami SSCC, označevanje z mobilnimi tiskalniki direktno na mestu, kjer se potreba pojavi, in za celotno mobilno delo v skladiščih. V tem projektu smo nadgradili svoje kompetence z najnovejšimi tehnologijami, znanji in rešitvami, ki se uporabljajo v skladiščno intenzivnih podjetjih.

V proizvodnji farmacije so se pojavile dodatne zahteve po označevanju, ki so predvsem posledica želje po zaščiti končnega uporabnika.

Zanimivo je, da se počasi uveljavlja tehnologija RFID.

Kakšno sinergijo lahko dosežeta označevanje in oblikovanje, industrijsko in grafično?

Res je. Korak naprej je v zadnjih letih naredila prav ta tehnologija. Standardizacija EPC (Electronic Product Code) omogoča enoznačno identifikacijo izdelka kjerkoli po svetu in za to je tehnologija RFID izredno primerna. Ni treba pričakovati, da bo v celoti zamenjala dandanes vsesplošno uporabljane črtne kode, nad katerimi bdi organizacija GS1, se pa v marsikaterem primeru vidijo prednosti te tehnologije in že implementacije.

Sodelovanje oblikovalcev in strokovnjakov za označevanje je predvsem pogoj za izdelavo dobre embalaže ali dizajna izdelka. Na ta način proizvajalec kontrolira stroške razvoja novega izdelka. Vsi kasnejši posegi v dizajn embalaže oz. izdelka so nezaželeni in povišujejo stroške. Pomembno je, da v fazi razvoja določimo mesto oznake, vsebino oznake in material (vrsta, barva) embalaže oz. izdelka.

Tehnologija RFID je nesporno primerna za rešitve sledenja proizvodnim procesom povsod tam, kjer morajo izdelki iti skozi več faz do končnega produkta. Rešitev je zanimiva predvsem zato, ker omogoča sledenje artiklom skozi proizvodnjo s sledenjem palet ali katere druge medfazne embalaže, medtem ko se artikli označijo na koncu proizvodnega procesa. Pomemben je vpogled in nadzor posameznih faz proizvodnje na ekonomično optimalen način.

Smo vpeti v evropski prostor, predvsem seveda v območje EU. Naši ključni izvozni trgi so v zahodnoevropskih državah. Zaradi tega po razvitosti ne zaostajamo za temi državami, saj se moramo prilagajati njihovim zahtevam.

2012

logistika

Poslovna pričakovanja 2012

Kakšne so cene najsodobnejših rešitev, ali se podjetja odločajo zanje? Ali lahko izpostavite posebno kakovostne primere dobrih praks na tujem in v Sloveniji? Če gledamo samo cene naprav, tiskalnikov, lahko ugotovimo, da cene rahlo padajo. Če pa upoštevamo cene rešitev, cene rastejo. Namreč, kupci želijo tiskalnike integrirati v svoje poslovno informacijske sisteme, takšne integracije pa rešitve podražijo, saj velikokrat zahtevajo tudi, da pri realizaciji tehnične rešitve sodeluje večje število izvajalcev.

Kam se po razvitosti označevanja in najboljših tehnoloških rešitev na tem področju uvršča Slovenija?

Kaj ponuja trgu podjetje EMA in s katerimi rešitvami ste inovativni? Našim kupcem v Sloveniji lahko ponudimo več različnih rešitev. Navedel bom le nekatere. Najprej naprave vodilnega proizvajalca opreme za označevanje v svetu, in sicer naprave angleške firme Domino Ltd. V ponudbi tiskalnikov Domino so: industrijski inkjet tiskalniki serije A (modeli A120, A220 in A320i), med njimi izstopa model A320 i, pri katerem redno periodično vzdrževanje ni potrebno. Visokoresolucijski industrijski inkjet tiskalniki serij C in G, ki delujejo na principu DOD (drop on demand), so primerni predvsem za označevanje kartonske (primarne in

V prodajnem programu imate še druge etiketirne naprave. Več jih je, da. Tiskalniki samolepilnih etiket Toshiba s široko paleto produktov od vstopnih enostavnih modelov do srednje zmogljivih in industrijske serije tiskalnikov. Potem etiketirke in tiskalniki nemškega proizvajalca CAB in etiketirne naprave renomiranega italijanskega proizvajalca Arca. Za označevanje kovinskih izdelkov s trajnimi oznakami lahko ponudimo gravirne naprave za označevanje z iglo in industrijske laserske sisteme YAG ameriškega proizvajalca Telesis. Tisti, ki delajo v logistiki, v skladiščih in na terenu, potrebujejo za mobilno delo posebne naprave. Ponudba je široka. To so naprave za mobilno delo proizvajalca LXE, ročni prenosni terminali črtne kode, terminali za vgradnjo v vozila, terminali za glasovno upravljanje, mobilni računalniki za terensko delo in drugi. V podjetju EMA ste razvili tudi lastno blagovno znamko, ki jo prodajate na globalnem trgu. Naša blagovna znamka BlueTraker je plod našega lastnega razvoja in proizvodnje, namenjena je sledenju mobilnih objektov in posredno blaga v transportu. V podjetju EMA zelo intenzivno spremljamo problematiko v pomorskem prometu in s paleto prilagojenih transponderjev uspešno konkuriramo po celem svetu. Bili smo prvi v svetu, ki smo izdelali integriran hibridni transponder, ki komunicira preko satelitskega omrežja Iridium kot tudi preko mobilnega omrežja GPRS. Smo tudi edini v svetu, ki proizvajamo t. i. Arctic verzijo transponderjev, ki delujejo tudi na skrajnem severu in jugu planeta pri ekstremno nizkih temperaturnih pogojih do –55 °C. V zadnjem obdobju je vse več primerov učinkovitega označevanja in sledljivosti, tudi na področju okolja (zabojniki za odpadke ipd.). Na katerih okoljskih področjih je največ učinkovitih rešitev? Vsa oprema oz. naprave ustrezajo WEEE (Waste Electrical and Electronic Equipment) in RoHS (Restriction of Hazardous Substances) direktivam, ki veljajo v EU. Vsaka nova generacija tiskalnikov je tudi lažja in vsebuje več okolju prijaznih materialov. Nove naprave so energetsko veliko bolj varčne v vseh režimih delovanja ob izboljšanih zmogljivostih. Velikokrat imajo prednost tehnologije označevanja, pri katerih ni dodanega materiala v izdelek (na primer črnilo pri inkjet tiskalniku, etiketa). Takšne tehnologije so lasersko označevanje in graviranje z iglo, so bolj ekološko čiste, tudi kasneje pri ločevanju odpadkov ni

množičnejšo uporabo materiali in tehnologije, kjer ni odpadnega materiala po etiketiranju (nosilni silikonski papir oz. nosilec etiket). Tudi tehnologija varčevanja termotransferne folije je močno napredovala in je smiselna že pri veliko manjših površinah tiskanja kot v preteklosti. Pri nekaterih modelih dosega zelo velike prihranke porabe termotransferne folije. To posledično pomeni manjšo obremenitev okolja z odpadki. Išče EMA poslovne priložnosti na okoljskem področju? Seveda. Skrb za okolje in upravljanje z odpadki je nedvomno pereča tema. Temu primerno je podjetje združilo kompetence s področja sledenja vozil in tehnologij avtomatske identifikacije, kot je RFID. Razvili smo sistem za spremljanje gibanja zabojnikov za industrijski odpad, ki temelji na popolnoma avtomatskem zaznavanju zabojnika ter vozil, ki jih prevažajo ali praznijo. V skrbi za okolje in potrebi po optimizaciji poslovnih procesov je sistem za nadzor gibanja zabojnikov in posredno obvladovanje stroškov pomembna prednost za izvajalca zbiranja odpadkov.

Naša blagovna znamka BlueTraker je plod našega lastnega razvoja in proizvodnje, namenjena je sledenju mobilnih objektov in posredno blaga v transportu.

HIDRIA MOČNO ZMANJŠALA ODVOZE ODPADNE EMBALAŽE Podjetje Hidria je na konferenci Poslovna logistika prejela priznanje Zelena logistika 2011 za projekt »Ravnanje z odpadno embalažo v skupini Hidria«. Projekt je potekal skladno s poenotenjem dobaviteljev Hidrie pod vodstvom skupne nabave in v tesnem sodelovanju s HLS timom v sestavi skrbnikov sistema ravnanja z okoljem. Hidria v logističnih procesih upošteva ekonomsko in okoljevarstveno uresničevanje ciljev. Zelena logistika ali razbremenilna logistika je dejavnost v podjetju, s katero odpadke, ki nastanejo v proizvodnji in ki imajo uporabno vrednost, vrnejo v lastno proizvodnjo ali posredujejo predelovalcem, jih lahko ponovno uporabijo. Na ta način v podjetju zmanjšajo porabo naravnih surovin in obremenjevanje okolja ter poleg okoljskih učinkov ustvarjajo tudi finančne prihranke.

81 64/65

težav. Na področju etiketiranja prihajajo v

Projekt so začeli izvajati v letu 2010, in sicer na sedmih proizvodnih lokacijah Hidrie. Nabavni proces je povezan tudi z embalažo, ki predstavlja stranski produkt dela pri ustvarjanju nove vrednosti. Odpadna plastična, papirna, kartonska ter lesena embalaža tudi svojega volumna obremenjuje skladiščne kapacitete družb in povzroča veliko število odvozov na deponijo. Kazi tudi urejenost družb in zbirnih mest za manipulacijo in prevzem odpadne embalaže. »V primeru embalaže gre za ravnanje z odpadki nizke vrednosti, zato je še toliko pomembnejše, da v podjetju izbiramo čim krajše prevozne poti, poslujemo z optimalnimi zalogami odpadkov, zagotavljamo ločeno zbrane odpadke, ki so primerni za nadaljnjo predelavo ter zagotavljamo urejena zbirna in prevzemna mesta. Velik korak k izboljšanju sistema zbiranja in ravnanja z embalažo je bil ta, da smo na vseh lokacijah skupine pričeli z baliranjem ločeno zbrane odpadne embalaže. Na ta način smo zagotovili optimalne zaloge ter urejenost zbirnih mest. Končni rezultat optimizacije sistema je več kot trikratno zmanjšanje števila odvozov odpadne embalaže. Okoljski učinek pa ponazarja dejstvo, da je Hidria iz tega naslova zmanjšala posredne emisije CO2 za 120 ton na letni ravni. Gospodarski učinek pa se najvidneje kaže v sorazmernem zmanjšanju stroškov odvoza odpadne embalaže«, dodaja Darjan Lapanje, vodja korporativnega komuniciranja v Hidrii.

december 2011

sekundarne) embalaže. Za tiskanje na pakirne folije je kakovosten termotransfer tiskalnik serije V. V ponudbi imamo tudi industrijske CO2 laserje serije D in etiketirne naprave z vgrajenim tiskalnikom etiket serije M.

logistika

Kratko, zanimivo

82 64/65

EOL december 2011

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade Varčujmo pri ogrevanju Začelo se je obdobje ogrevanja, ki za marsikatero gospodinjstvo predstavlja precej velik strošek. Prav tako se v tem času povečujejo vplivi na okolje zaradi uporabe ogrevalnih sistemov, ki so eni bolj učinkoviti in okolju prijazni, drugi manj. Ko je zunaj hladno, je prav prijetno vstopiti v topel notranji prostor in se ogreti v zavetju svoje hiše, stanovanja. Kadar je zunaj precej hladno, radi nastavimo termostat na kakšno stopinjo višje, da bi se prostor hitreje in bolj ogrel. Vendar pa že ena povišana stopinja lahko zviša strošek ogrevanja od 1 do 3 odstotke in s tem tudi poveča vpliv na okolje. Pravilno naravnana temperatura lahko veliko pripomore k zmanjšanim stroškom in vplivom na okolje. Še posebej, kadar je kurilna sezona daljša. Primerna temperatura v bivalnih prostorih je med 19 in 22˚ C, v spalnem prostoru pa med 15 in 18˚ C. Vsaka stopinja nad 20˚ C poveča porabo energije kar za 6 odstotkov. Če znižamo temperaturo le za 1˚ C, je to v enem letu primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv. Zato lahko v času hladnih dni, namesto da povečamo temperaturo na termostatu, oblečemo bolj topla oblačila, ki nas bodo prav tako ogrela.

stroka odgovarja Vprašujejo učenci 9. b razreda iz Osnovne šole Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi pod vodstvom eko-koordinatoric Mojce Gradič in Špele Rink. V uporabi je vedno več varčnih žarnic, vendar v številnih domovih še vedno svetijo tudi navadne žarnice. Zanima nas, koliko energije bi prihranili, če bi imeli vsi varčne žarnice in LCD televizorje ter koliko energije porabimo sedaj v Sloveniji? Odgovarja Matjaž Česen, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan: Poraba električne energije gospodinjstev je leta 2010 znašala dobrih 3.200 GWh, kar je približno 80 % električne energije, ki jo je v tem letu proizvedla termoelektrarna Šoštanj. Termoelektrarna Šoštanj je največja slovenska elektrarna na premog. V Sloveniji prebivalci živijo v približno 814.000 gospodinjstvih, ki so nastanjena v nekaj manj kot 787.000 stanovanjih. Povprečna poraba električne energije na stanovanje je dobrih 4.000 kWh/ leto. V povprečju je v vsakem stanovanju 14 žarnic oz. sijalk. Za izračun porabe električne energije za razsvetljavo potrebujemo podatek o številu različnih žarnic oziroma sijalk na stanovanje in njihovo moč. Leta 2010 so imela stanovanja v povprečju 5 navadnih žarnic, 7 varčnih sijalk ter eno cevasto fluorescentno sijalko in halogensko žarnico. Povprečna moč navadnih žarnic je 60 W, varčnih sijalk 20 W, cevastih fluorescentnih sijalk 36 W in halogenskih žarnic 100 W. Poraba električne energije za razsvetljavo za povprečno slovensko stanovanje tako znaša dobrih 350 kWh. To predstavlja slabih 10 % celotne porabe električne energije na stanovanje. Če bi tudi vse navadne žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami, bi se poraba za razsvetljavo v stanovanju zmanjšala na dobrih

230 kWh, torej za 35 % oziroma v Sloveniji za kar 95 GWh. V stanovanjih, kjer še nimamo varčnih sijalk, bi bil prihranek z zamenjavo vsaj še enkrat večji. Še bolj učinkovite so sijalke, ki uporabljajo LED tehnologijo in se že uveljavljajo na trgu. Pri LCD televizorjih je zadeva bolj zapletena. LCD televizorji namreč ne porabijo manj energije od navadnih. Če bi bili televizorji enako veliki, bi bila poraba energije primerljiva. Ker pa so LCD televizorji občutno večji, je tudi poraba energije pri njih večja. Tipično velik navaden oz. katodni televizor z diagonalo 74 cm v eni uri gledanja porabi 115 Wh energije, enako velik LCD televizor pa 126 Wh energije. Danes se najpogosteje kupujejo LCD televizorji z diagonalo zaslona 81 cm, ki v eni uri gledanja porabijo 145 Wh, torej 25 % več od navadne televizije. Bolj varčne od LCD televizorjev so LED LCD televizije, ki porabijo med 20 in 30 % manj energije, nekateri proizvajalci pa že ponujajo izrazito bolj varčne LED LCD televizije z urno porabo le okrog 50 Wh. Če navadno televizijo zamenjamo s precej večjo LCD televizijo, torej ne prihranimo električne energije, razen če izberemo novo varčno LED LCD televizijo. foto: OŠ Toneta Okrogarja

Promocija

OD KARTONADO UMETNOSTI

Duropack je v Evropi najbolj kompetentno podjetje za proizvodnjo prihodnosti usmerjenih izdelkov iz valovitega kartona Oblikovalci v podjetju oblikujejo estetsko embala탑o po meri zahtevnega sodobnega uporabnika

Big enough to dare, small enough to care

Promocija