Zbornik okoljskega simpozija 2007 by Fit media d.o.o.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU Z B O R N I K

Mestna obÄ?ina Celje

Celje, 2007

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Zbornik

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. Zanjo: mag. Vanesa Čanji Urednica: Natalija Črepinšek Pokrovitelj: Mestna občina Celje Avtorji: mag. Tomaž Fatur, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Peter Novak, mag. Silvo Škornik, Franc Beravs, mag. Jani Turk, mag. Hinko Šolinc, dr. Silvo Žlebir, dr. Gregor Gregorič, dr. Jože Rakovec, mag. Djordje Žebeljan, mag. Damjana Raner, Drago Pavlič, Dušan Jug, Janez Peterman, dr. Imre Czinkota, dr. Andras Kovacs, Bojan Voh, Marijan Kraljič, mag. Boris Selan, Andrej Klemenc, Cvetko Kosec, dr. Niko Samec, Gorazd Jamnik Oblikovanje: Branko Vovk Lektura: Martina Vozlič Grafična priprava: Andrej Mohorič Tisk: Eurograf Velenje Celje, julij 2007

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.97(082) 502.174.3(082) OKOLJU prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU / [avtorji Tomaž Fatur ... et al.]. - Celje : Fit media, 2007 ISBN 978-961-6283-27-4 1. Fatur, Tomaž 233929984

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Vsebina Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje

Drago Pavlič, Esotech d.d.

PRIJAZNI DO OKOLJA, PRIJAZNI DO LJUDI............................ 4

SODOBNE TEHNOLOGIJE OSKRBE Z ENERGIJO PRIMER BIOPLINA..........................................................................80

Janez Podobnik, minister RS za okolje in prostor

ZA VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV SO POTREBNE SPODBUDE............................................................ 5 dr. Romana Jordan Cizelj, Odbor za industrijo, raziskave in energijo pri parlamentu EU

VIZIJA EVROPSKE ENERGETSKE POLITIKE JE IZOBLIKOVANA............................................................................ 8 STROKOVNI PRISPEVKI Trendi in ukrepi podpore na področju energetike v Sloveniji mag. Tomaž Fatur, Institut Jožef Stefan

LETNI ENERGETSKI PREGLED Z VIDIKA ANALIZE NEP...... 13 prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

PROBLEM OGREVANJA OZRAČJA V SLOVENIJI: STANJE, NAPOVEDI IN VPLIV NA ENERGETIKO...................25 prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mesto

OKOLJE IN ENERGIJA V SLOVENIJI – ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE? POGLED V LUČI NAPOVEDANIH PODNEBNIH SPREMEMB.............................................................33 mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za gospodarstvo

PODPIRANJE PROIZVODNJE ELEKTRIKE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE...........................................45 Franc Beravs, Ekološki sklad Republike Slovenije, j.s.

NOVI INSTRUMENTI PODPORE INVESTICIJAM NA PODROČJU RAVNANJA Z ENERGIJO NA EKOLOŠKEMU SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE..................50 mag. Jani Turk, Ministrstvo za okolje in prostor

SPODBUJANJE UČINKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE................................................54 STROKOVNI PRISPEVKI Ključni izzivi mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor

UČINKOVITA RABA IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – VITALNI RAZVOJNI IZZIV SLOVENIJE...................................... 61 dr. Silvo Žlebir, dr. Gregor Gregorič, Agencija RS za okolje dr. Jože Rakovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

VETRNI IN SONČNI POTENCIAL V SLOVENIJI.......................69 mag. Djordje Žebeljan, mag. Damjana Raner, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

VELIKE ENERGETSKE DRUŽBE TER PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE................................................ 74

Dušan Jug, IREET d.o.o.

POVZETEK ŠTUDIJE: ANALIZA POTENCIALA BIOPLINSKE NAPRAVE V SAVINJSKI REGIJI . ........................90 Janez Peterman, Energetika Celje JP, d.o.o.

TERMIČNA OBDELAVA ODPADKOV V TOPLARNI CELJE . ......................................................................92 prof. Imre Czinkota, Szent István University Gödöllő dr. Andras Kovacs, KUKK K+F Ltd., Budimpešta

ESEJ O RAZVOJU OKOLJA IN PODEŽELJA PRI PROIZVODNJI IN UPORABI ALTERNATIVNIH GORIV Z VIDIKA KEMIJSKEGA INŽENIRJA.............................98 Bojan Voh, Premogovnik Velenje d.d.

PRVA VELIKA SONČNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI!....... 104 Marijan Kraljič, Nafta Geoterm d.o.o.

PRIMER PRAKTIČNE UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE V LENDAVI.................................. 111 STROKOVNI PRISPEVKI Akcijski načrt energetske učinkovitosti in lokalni energetski koncepti mag. Boris Selan, Ministrstvo za okolje in prostor

AKCIJSKI NAČRT ENERGETSKE UČINKOVITOSTI............... 117 Andrej Klemenc, Slovenski E-Forum

PODNEBNE SPREMEMBE IN ENERGETSKI PAKET EU – IZZIV ZA LOKALNO ENERGETIKO V SLOVENIJI.................127 Cveto Kosec, Ministrstvo za gospodarstvo

NOV PRAVILNIK O METODOLOGIJI IN OBVEZNIH VSEBINAH LOKALNIH ENERGETSKIH KONCEPTOV TER PRIROČNIK ZA IZDELAVO LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA.....................................................130 dr. Niko Samec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

ODPADKI KOT ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE.....................138 Gorazd Jamnik, Istrabenz Gorenje, d.o.o.

KAKO PRIVABITI ZASEBNI KAPITAL V INVESTICIJE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE............................................... 148 Okrogla miza: Ekonomski vidik investicij v obnovljive vire energije - kje je ekonomičnost?.........................153

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

UVODNI NAGOVORI

PRIJAZNI DO OKOLJA, PRIJAZNI DO LJUDI Okolju v zadnjih letih namenjamo vedno več časa, misli in energije. Znanstveniki iz celega sveta nas opozarjajo, da smo s svojim ravnanjem skorajda prestopili mejo dobrega okusa, potrebnega za sožitje z naravo. Ledeniki se topijo, veter podira strehe, reke in morja poplavljajo, grozijo nam plazovi, proizvajalci naprav za hlajenje si veselo manejo roke. Najbolj črnogledi si zato povsem lahko predstavljajo popolno okoljsko kataklizmo, ki nas ne bo doletela enkrat v daljni prihodnosti, pač pa že čez dvajset, trideset let. Ker pa nedvomno drži ljudska, da je zvoniti po toči prepozno, lahko za okolje rečemo, da je, kar je. In da se našega uničevalnega nagona do narave za nazaj ne da več preprečiti. Zato je še toliko bolj pomembno, da si za prihodnost postavimo takšne cilje, ki bodo privedli do večje energetske učinkovitosti. Dela je za vse nas enako. Tisti, ki smo se z okoljskimi ukrepi in projekti ukvarjali že v preteklosti, ga bomo morda nekoliko lažje opravili. Vsi pa moramo slediti istim ciljem, energetskim ter okoljskim usmeritvam Evropske unije in se seveda veliko, veliko učiti iz primerov dobrih praks. Mestna občina Celje projekte, ki so povezani z odgovornim ravnanjem z okoljem in s tem posledično tudi večjo energetsko učinkovitostjo, pripravlja in uspešno uresničuje že celo desetletje. Imamo Centralno čistilno napravo, gradi se Regionalni center za ravnanje z odpadki, na odlagališču v Bukovžlaku že sedaj deluje mala plinska elektrarna, v nastajajoči toplarni bodo kot energenti uporabljeni obnovljivi viri energije. Smo občina, ki v Sloveniji najbolje skrbi za svoje gozdove. Sredi glavne mestne vpadnice je svoj prostor pod soncem ohranilo drevo, ki se ponaša z nazivom drevo leta v Sloveniji. Ljudje so postali pozorni na vsako spremembo v okolju in so pripravljeni dati svoj glas tudi za drevo, ki mu grozi, da bo padlo pod vplivom kapitala. In navsezadnje že četrto leto prav v Celju prirejamo izjemno obiskane in odmevne okoljske simpozije, ki nam dajejo odgovore, kako bo potrebno k reševanju odprtih vprašanj na okoljskem področju pristopati v prihodnje in kateri bodo državni ukrepi podpore na tem tako aktualnem področju. Veliko se lahko seveda naučimo iz primerov dobrih praks. Na tem simpoziju jih bo mogoče spoznati kar nekaj. Zato so takšna srečanja odlična priložnost, da si zastavimo cilje in se ubrano podamo na isto pot, ki jo moramo nujno prehoditi, če hočemo, da se črnoglede bojazni nikoli ne bodo uresničile. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ZA VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV SO POTREBNE SPODBUDE Evropska komisija je januarja objavila dokument z naslovom »Energetska politika za Evropo«, v katerem je podala smernice za oblikovanje nove evropske energetske politike. Devetega marca letos so predsedniki držav in vlad na zasedanju Sveta EU to energetsko politiko soglasno podprli. S tem so postavljene nove usmeritve energetske in okoljske politike za EU do leta 2020 in naprej. Jasno so določeni cilji na področju obnovljivih virov energije, in sicer bodo v celotni energetski oskrbi na ravni EU do leta 2020 ti viri dosegli 20 % delež. Cilji za posamezne države članice pa bodo določeni naknadno. Poleg tega je določen cilj, najmanj 10 % delež biogoriv, ki velja tako na ravni EU, kot za vsako državo članico posebej. S temi sklepi sta energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije uvrščeni med najpomembnejša področja za dolgoročno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zagotavljanje zanesljivosti energetske oskrbe, s pomembnim vplivom na dvig konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanja. Cilji so izredno ambiciozni. Pomenijo velik izziv za države članice, za podjetja, ustanove in posameznike. V dokumentih je jasno navedeno, da ciljev ne bomo mogli doseči, če ne bomo bistveno povečali učinkovitosti pretvorbe in rabe energije oziroma zmanjšali porabe energije. Poleg tega bomo morali tudi povsem spremeniti naše ravnanje z energijo. Razvijati bo potrebno nove tehnologije na vseh področjih, od naprav za večjo energetsko učinkovitost, preko proizvodnje biogoriv druge generacije in vozil na vodik, do stacionarne uporabe gorivnih celic. Za doseganje napovedanih ciljev bo Evropska komisija v letošnjem letu pripravila osnutke več novih direktiv, ki bodo dokončno sprejete v letu 2008. Omenim naj le direktivo o obnovljivih virih, ki bo zajemala vse obnovljive vire, tako tiste za pogon vozil, kot za proizvodnjo toplote in električne energije. Kakšen bo vpliv energetskega paketa na slovensko energetsko politiko? Najprej bomo morali sprejeti nov Nacionalni energetski program, ki bo določil cilje s področja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije po posameznih sektorjih, nato pa še operativne programe za doseganje teh ciljev. Tukaj lahko omenim, da je pripravljen osnutek Operativnega programa energetske rabe lesne biomase, ki ga bomo javnosti predstavili v kratkem. V Sloveniji so v zadnjih petih letih v primarni energetski rabi obnovljivi viri energije udeleženi z 10 do 12 %, odvisno od hidroloških razmer v posameznem letu, saj predstavlja vodna energija, ki jo izkoriščamo v hidroelektrarnah, nekaj manj kot polovico tega deleža, ostalo pa predstavljajo lesna biomasa in drugi obnovljivi viri energije. Potenciali večje izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji so precejšnji. Predvsem bi lahko bistveno bolje izrabili lesno in drugo biomaso, geotermalno energijo, energijo sonca in tudi vetra. Z večjo izrabo obnovljivih virov energije lahko znatno pripomoremo k doseganju zelo zahtevnega cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v skladu s Kjotskim protokolom. V zadnjih desetih letih smo priča izredno hitremu razvoju tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije, vendar se njihova razširjenost, cena in uporaba še ne morejo primerjati s tehnologijami za uporabo fosilnih goriv, zato so za njihovo večjo uporabo potrebne spodbude. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem različnih spodbud: subvencije, višje odkupne cene električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ugodni krediti, pa trgovanje z emisijskimi kuponi. Izrabo obnovljivih virov energije spodbujamo tudi z ugodnimi krediti Eko sklada, saj vsak kredit zaradi bistveno nižje obrestne mere v

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

primerjavi s krediti komercialnih bank pomeni posredno subvencijo, ki se odraža v nižjih anuitetah pri odplačilu kredita. Ugodnost skladovih kreditov je dobro prepoznana pri uporabnikih, vendar za določene naložbe v obnovljive vire energije še ne predstavlja zadostne spodbude, zato je interes za subvencije, ki lahko dosežejo tudi do 40 % in več upravičenih stroškov naložbe, bistveno večji kot za ugodne kredite. Spodbude oziroma subvencije za ukrepe učinkovite rabe energije in za uvajanje obnovljivih virov energije za občane pa naše ministrstvo, kot že vrsto let do sedaj, dodeljuje tudi letos. Razpis iz meseca marca vključuje spodbude za kotle na lesno biomaso, sončne kolektorje in toplotne črpalke za ogrevanje prostorov. Objavljen pa je bil tudi razpis za večje večstanovanjske stavbe, in sicer za tri namene: za zmanjšanje toplotnih izgub, za vgradnjo delilnikov in za hidravlično uravnoteženje ter vgradnjo termostatskih ventilov. Tudi letos bomo nadaljevali s subvencioniranjem študij izvedljivosti, energetskih pregledov in lokalnih energetskih konceptov. Ti razpisi so še v pripravi. Omeniti moramo tudi program »Energetsko svetovanje za občane« (ENSVET), ki je namenjen svetovanju ter dvigu informiranosti in ozaveščenosti občanov za smotrno ravnanje z energijo in izrabo obnovljivih virov energije. V okviru projekta je v sodelovanju z občinami organizirana mreža svetovalnih pisarn. Trenutno v 35 svetovalnih pisarnah deluje preko 60 svetovalcev. Svetovanje o učinkoviti rabi in izrabi obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, ki je za občane brezplačno, je postalo pomembna pomoč tudi vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe in obnovljive vire energije. V letu 2006 je bilo v Sloveniji za občane podanih skoraj 6.000 konkretnih nasvetov v obliki pisnih poročil ter preko 300 predavanj in lokalnih informativno promocijskih prispevkov. Eko sklad pa s kreditiranjem okoljskih naložb nadaljuje politiko ugodnih obrestnih mer in ohranjanja vrednosti namenskega premoženja. V letu 2007 je Ekološki sklad RS za okoljske kredite namenil 20 milijonov EUR, od tega polovico sredstev za kreditiranje občanov. Načrtovana obrestna mera za posojila pravnim osebam in samostojnim podjetnikom je trimesečni EURIBOR + 0,3 %, za posojila občanom pa je določena fiksna letna nominalna obrestna mera 3,9 %. Sklad bo v letu 2007 vzpostavil nov finančni instrument za spodbujanje okoljskih naložb v obliki kapitalskih vložkov. S to novo obliko spodbujanja naložb želimo nadaljevati s pristopi, ki so bili izvedeni v okviru uspešnega projekta GEF »Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira« in jih razširiti tudi na druga področja izrabe obnovljivih virov energije. Na ta način želimo doseči bistveno večji prodor teh sistemov v slovenski prostor. S kapitalskimi vložki, ki jih bo Eko sklad predvidoma pričel dodeljevati v drugi polovici leta 2007, želimo spodbuditi naložbe, za katere izvedbo samo ugoden kredit ne zadošča. Gre za zagotovitev začetnega kapitala v dejavnostih, kjer je najprimernejša spodbuda za investitorja porazdelitev tveganja. Sklad bo kapitalske vložke v prvi fazi, do konca leta 2008, dodeljeval pretežno družbam, ki se bodo ukvarjale s proizvodnjo in distribucijo toplote iz lesne biomase. Skupni obseg sredstev, ki bodo v letih 2007 in 2008 namenjena za kapitalska vlaganja, znaša 1,67 milijona EUR in je zagotovljen v proračunu RS za leto 2007. To so strnjene informacije o ukrepih, ki jih izvajamo letos. Kako pa se bomo učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije posvetili v bodoče? Na to vprašanje odgovarja Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki smo jo na vladi sprejeli konec lanskega leta. Med največjimi projekti v resoluciji je projekt »Trajnostna energija in ekonomija vodika«, katerega nosilno ministrstvo je okoljsko ministrstvo. Cilji projekta so: • uveljavljanje obnovljivih virov energije, • aktivnosti, usmerjene v učinkovito rabo energije, • infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije, • spodbujanje razvoja in prenosa tehnologij. Pri obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ne gre za velike novosti. Nadaljevali bomo z ukrepi, ki jih že danes izvajamo, nekatere ukrepe pa bomo še intenzivirali. Bistvena novost pri nas in tudi v svetu pa je razvoj in uvajanje vodikovih tehnologij. Slovenija se pridružuje najbolj razvitim državam, ki so na tem področju že aktivne. S pomočjo uporabe vodika bomo premostili nekatere težave, ki se pojavljajo pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. Uporaba vodika kot goriva za pogon vozil nam omogoča širšo uporabo obnovljivih virov energije v prometu, saj lahko vodik proizvajamo tudi iz tistih obnovljivih virov, ki sicer za uporabo v prometu niso ustrezni. Po drugi strani pa razvoj novih tehnologij predstavlja neslutene možnosti za slovensko industrijo.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Prvi del konkretizacije resolucijskega projekta »Trajnostna energija in ekonomija vodika« predstavlja t.i. razvojna prioriteta »Trajnostna energija«, ki je sestavni del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Ta program bomo izvajali v obdobju od 2007 do 2013 ob znatni finančni podpori (do 85 %) iz Kohezijskega sklada EU. Program je trenutno v fazi usklajevanja z Evropsko komisijo. Razvojna prioriteta Trajnostna energija se osredotoča na tri glavna investicijska področja: • na energetsko učinkovito obnovo in gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stavb v javnem sektorju, • povečanje učinkovitosti rabe električne energije v vseh sektorjih in • na sodobne distribuirane (lokalne) sisteme za energetsko oskrbo s poudarkom na uporabi obnovljivih virov energije ter soproizvodnji toplote in električne energije. V podporo tem področjem so predvideni demonstracijski in vzorčni projekti ter intenzivno ozaveščanje, informiranje, usposabljanje in energetsko svetovanje. Za razvojno prioriteto “Trajnostna energija” bo v sedmih letih namenjeno okoli 190 milijonov EUR, in sicer 160 milijonov iz Kohezijskega sklada EU in 30 milijonov iz državnega proračuna. Predvidevamo, da bodo prva sredstva iz evropskih skladov na voljo proti koncu leta 2007 oziroma v začetku 2008. Dotaknimo se še energetske učinkovitosti, ki je eden izmed glavnih mehanizmov za zmanjševanje emisij, za zmanjševanje uvozne odvisnosti in tudi za povečevanje deleža obnovljivih virov energije. Poleg tega so ukrepi za povečevanje energetske učinkovitosti razmeroma poceni, vsaj v primerjavi z gradnjo novih, dodatnih kapacitet za oskrbo z energijo. Dodatna prednost je, da jih lahko zelo hitro izvedemo in da v večini primerov zanje ne potrebujemo nikakršnih upravnih dovoljenj. Najcenejša, najhitreje izvedljiva poleg tega pa okoljsko in drugače najbolj sprejemljiva elektrarna je tista, ki proizvaja “NEGA watte”. To je ukrep, ki pri enakem izhodnem učinku povzroča prihranke električne energije (varčne žarnice, energetsko učinkoviti elektromotorni pogoni in podobno). Poleg same “elektrarne”, takšen ukrep ne povzroča potreb po gradnji novih daljnovodov. Po ocenah Evropske Komisije in različnih mednarodnih, slovenskih in drugih nacionalnih študij ekonomski potencial za energetsko učinkovitost v industriji znaša 20 %, v zgradbah pa dvakrat toliko. To je ekonomski potencial, kar pomeni, da se nanaša na ukrepe oziroma investicije, ki se zaradi prihrankov pri energiji povrnejo v svoji življenjski dobi. Ta izračun predpostavlja današnje stanje tehnologij, njihove današnje cene in današnje razmeroma nizke cene energije. V primeru višjih cen energije in cenejših, boljših tehnologij, oboje se nam obeta že v bližnji prihodnosti, pa je ta potencial bistveno večji. Teh ukrepov investitorji zaenkrat ne izvajamo v zadostni meri, to velja tako za industrijo, storitveni sektor, gospodinjstva, transportni sektor kot tudi državo samo in lokalne skupnosti. Ta prevelika pasivnost porabnikov energije ni izključno slovenski problem, ampak širši evropski. Tega se dobro zaveda tudi Evropska Komisija, zato je v evropskem akcijskem načrtu energetske učinkovitosti, med mnogimi drugimi ukrepi, predvidela tudi spremembo Smernic za dodeljevanje državnih pomoči za okoljske projekte, saj trenutno veljavne smernice ne dopuščajo dodeljevanja državnih pomoči za ukrepe energetske učinkovitosti, ki se skozi prihranke pri stroških energije povrnejo hitreje kot v petih letih. V bodoče bodo države članice lahko subvencionirala tudi takšne ukrepe oziroma projekte. Žal pa to še ne pomeni, da bomo v posameznih članicah energetski učinkovitosti namenjali dovolj pozornosti in seveda sredstev. Dodatno spodbudo ukrepom za povečevanje energetske učinkovitosti bo prinesla tudi napovedana zelena davčna reforma. Zelena davčna reforma bo v osnovi premaknila obdavčenje dela na obdavčenje energije. Evropska Komisija je pripravila teze za razpravo o zeleni davčni reformi, ki so trenutno v javni obravnavi, pripombe lahko preko spletne strani podamo vsi. Sama priprava in izvajanje zelene davčne reforme pa je še stvar prihodnosti. Spoštovani, energetska odvisnost pomeni politično odvisnost. Povedano še drugače: energetska samostojnost pomeni tudi politično samostojnost. Ta samostojnost pa ima poleg vzdrževanja ekonomske in socialne stabilnosti še posebno dodano vrednost v čistem okolju. Zato je tako pomembno prizadevanje različnih institucij, da tudi preko področja energije uresničujejo politično samostojnost, zmanjšujejo onesnaževanje okolja in globalno segrevanje ozračja zaradi učinkov tople grede. Janez Podobnik, minister RS za okolje in prostor

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

VIZIJA EVROPSKE ENERGETSKE POLITIKE JE IZOBLIKOVANA Tudi na evropskem nivoju, ne le v posameznih državah članicah, je razprava o energetski politiki bolj živa kot kdajkoli. Na žalost nas je k ponovnem razmisleku o pomenu energije moral vzpodbuditi neprijeten dogodek, kot je bil spor med Rusijo in Ukrajino o ceni zemeljskega plina v začetku leta 2006. Takrat smo bili soočeni z nekaterimi težavnimi vprašanji, pred katerimi si ni bilo moč zatisniti oči. Kako preprečiti nastanek kriz, povezanih z oskrbo energije? Kako spodbuditi raznolikost oskrbe? Kako kar najbolje voditi dialog s sosedi, tranzitnimi državami in dobaviteljicami energije? Kako zagotoviti konkurenčen in trajnosten razvoj EU? Ob iskanju odgovorov se je izkazalo, da smo udeleženci od lokalnih do svetovnih ravni odvisni drug od drugega. To velja za nas, ki sooblikujemo politike, za tiste, ki te politike izvajajo, kot tudi za ljudi, ki svojo kakovost življenja občutijo glede na izvajajoče se politike. Energetika v EU dobiva novo podobo. Jasno se kaže potreba po skupni evropski energetski politiki, kjer bi EU kot celota spodbujala varno, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo. Učinkovita in dolgotrajna rešitev je torej ena sama: skupen evropski odziv. Pri tem se moramo zavedati nečesa: če želimo ohraniti visok življenjski standard ter blaginjo posameznika, EU na te izzive ne sme zgolj odgovoriti, temveč mora biti vodilna pri iskanju rešitev. S tem namenom je Evropska komisija marca 2006 izdala Zeleno knjigo, imenovano “Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo”. Dokument predstavlja okvir skupne evropske energetske politike ter podaja predloge in možnosti, ki bi lahko služili kot njena podlaga. Izpostavlja šest ključnih področij, na katerih je treba ukrepati, da bi se odzvali na izzive, s katerimi se soočamo. Med področja, ki jih Zelena knjiga omenja, sodijo konkurenčnost in notranji trg z energijo, solidarnost, diverzifikacija mešanice energetskih virov, trajnostni razvoj, inovacije in tehnologija ter zunanja politika. Kvantitativni cilji, ki jih za dosego ciljev trajnosti, konkurenčnosti in varnosti energetske oskrbe EU omenja Zelena knjiga, so precej ambiciozni, a uresničljivi. 20 % zmanjšanje porabe primarne energije do leta 2020, 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, zagotavljanje 20 % skupne mešanice energetskih virov EU iz obnovljive energije in zagotavljanje vsaj 10 % deleža biogoriv v celotni porabi biogoriv bencina in dizelskega goriva za prevoz v EU so glavni med njimi. Evropski parlament je v svojem dokumentu postavil še bolj zahtevne cilje, med njimi zahtevo po obvezujočem cilju 25 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020, 30 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 ter 50 % deležu iz obnovljivih virov energije do leta 2040. Obsežna javna razprava, ki jo je spodbudila “Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo”, je dokazala potrebo po novem pristopu k evropski energetski politiki, ki bi temeljil na konkretnejših predlogih ter ukrepih na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Rezultat je energetski sveženj, ki ga je Evropska komisija objavila 10. januarja 2007. Energetski sveženj sestavlja več dokumentov, ki obravnavajo različna področja, od vzpostavitve notranjega energetskega trga, dolgoročnega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in Sistema trgovanja z emisijami (ETS), energetske učinkovitosti, obnovljivih

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

virov energije, Evropskega strateškega tehnološkega energetskega načrta, fosilnih goriv z nizkimi izpusti CO2 pa do jedrske energije in mednarodne energetske politike. Naj bodo naši načrti še tako ambiciozni, brez ustrezne implementacije na nacionalni ravni ne bo šlo. Nacionalna raven pa je neločljivo povezana z lokalnimi ravnmi, sodelovanjem na lokalnem nivoju v posamezni državi članici kot tudi s čezmejnim regijskim sodelovanjem. Dejstvo je, da naše politike in odločitve oblikujejo tudi mnenja, priporočila in zakonodajni predlogi iz Bruslja. Na srečo vpliv nikakor ni enostranski. Gre za vzajemno delovanje, temelječe na sodelovanju. Pa je temu res tako? Imate občutek, da ste vpleteni in seznanjeni z odločitvami, ki se pripravljajo in sprejemajo na evropski ravni? Tega se bomo morali naučiti in tudi sama vas vabim k sprotnemu spremljanju ter sooblikovanju dokumentov, ki jih pripravlja Evropska komisija, ter obravnavata Evropski svet in parlament. Le vaš pravočasen odziv lahko ima težo in doprinese h končni obliki sprejetega besedila. Za konec naj vas seznanim z nekaterimi predlogi, ki jih na področju energetike trenutno pripravlja Evropska komisija. V okviru Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost bo do konca leta 2007 narejen prvi seznam proizvodov, za katere bodo veljali ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti, vzporedno se načrtuje tudi revizija direktive o označevanju električnih naprav oz. izdelkov (vodni grelci ...). Glede na to, da prometni sektor prispeva kar 30 % izpustov CO2 v Uniji, Komisija v kratkem načrtuje tudi spremembo trenutno neučinkovite zakonodaje na področju avtomobilskih gum ter pripravo direktive o čistih vozilih, razmišlja pa tudi o oblikovanju sistema trgovanja z emisijami za emisije letalskega prometa. Septembra letos lahko pričakujemo še skupek dokumentov o liberalizaciji energetskih trgov, pregled direktive o sistemu trgovanja z emisijami, vzpostavitev zavezujočih ciljev emisij CO2 za evropsko avtomobilsko industrijo ter vzpostavitev skupnih tehnoloških pobud (JTIs) na področju aeronavtike, vodika in gorivnih celic. Novembra 2007 bo predvidoma objavljen še en dokument iz energetskega svežnja, in sicer Strateški energetski tehnološki načrt. Namen načrta, ki bo predvidoma sprejet ravno v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici 2008, je razviti evropsko vizijo na področju inovacij in raziskav ter ustvariti kritično maso za konkurenčnost EU v svetovnem merilu. Do konca letošnjega leta po napovedih Komisije lahko pričakujemo tudi predlog o delitvi 20 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 27 državami članicami EU, pregled državnih pomoči na področju okolja ter direktivo o obnovljivih virih energije. Pred dokončnim oblikovanjem omenjenih dokumentov ste vabljeni k sodelovanju v številnih razpravah po državah članicah, opozorila pa bi vas predvsem na spletni forum Evropske komisije, kjer lahko trenutno poveste svoje mnenje o obnovljivih virih energije ter podate predloge k Zeleni knjigi o tržnih inštrumentih za okolje. Tovrstna javna razprava o Strateškem energetskem tehnološkem načrtu se je zaključila pred nekaj dnevi, 13. maja. Kot vidite, je vizija evropske energetske politike vse bolj izoblikovana, v skladu z njo pa nastaja vse več konkretnih načrtov in akcij. Vsi so usmerjeni k istim ciljem: okolju prijazni uporabi energije oz. trajnostnemu razvoju, konkurenčnosti in varnosti oskrbe z energijo. Ne gre pozabiti, da naša naloga ni le uresničevanje teh ciljev, ampak - kot sem že omenila - tudi njihovo sooblikovanje. dr. Romana Jordan Cizelj, Odbor za industrijo, raziskave in energijo pri parlamentu EU

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Udele탑enci 4. okoljskega simpozija v Celju, 17. in 18. maja 2007, v novi dvorani Tehnopolisa.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

strokovni prispevki Trendi in ukrepi podpore na podroÄ?ju energetike v Sloveniji

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Rado Porenta in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj v prvi vrsti, v drugi dr. Niko Samec, Janez Peterman in Vesna Tripkovič.

Mag. Jani Turk in Franc Beravs

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

LETNI ENERGETSKI PREGLED Z VIDIKA ANALIZE NEP mag. Tomaž Fatur, Institut Jožef Stefan

3. zmanjšanje vplivov na okolje. Posamezne operativne cilje in pojave v energetiki spremljamo s kazalci in najprej predstavljamo širši kontekst, zastavljeni cilj in sedanjo stopnjo doseganja cilja, prikazano in razloženo je stanje leta 2005, navedene pa so tudi najvplivnejše dejavnosti ali dogodki koledarskega leta. Energetska bilanca in glavni kazalci

Letni energetski pregled (LEP) je namenjen spremljanju izvajanja energetske politike v Sloveniji. Svoja izhodišča ima v sprejetih zakonskih in programskih dokumentih. Pregled izvajanja zastavljenih ciljev - opredeljeni so v Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) in so v soglasju s politikami EU, predvsem iz Zelene knjige o zanesljivosti energetske oskrbe in ključnih direktiv ter z drugimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Slovenija - je osredotočen na leto 2005, nekateri komentarji pa se nanašajo tudi na kasnejše dogodke. LEP za leto 2005 je drugo tovrstno poročilo, ReNEP predvideva vsakoletno spremljanje izvajanja energetske politike. Poročilo dopolnjuje in nadgrajuje druga letna poročila s področja energetike: Statistični letopis energetskega gospodarstva in Statistični letopis RS, ki sta predvsem zbornika podatkov ter Letno poročilo o stanju energetike Agencije za energijo RS, ki se posveča predvsem področjema oskrbe z zemeljskim plinom in z električno energijo ter analizam, 14,7% EU 15, 2003 povezanim s funkcijo regulatorja. Letni energetski pregled je poročilo vlade o izva18,2% EU 25, 2003 janju energetske politike. Vsebina poročila je, podobno kot v poglavju o izvedbenih mehanizmih ReNEP, razvrščena po vsebinskih sklopih, skladno s cilji energetske politike; ti so: 1. konkurenčnost energetskih podjetij, gospodarstva in države, 2. zanesljivost pri zagotavljanju energetskih storitev,

1. Skupna oskrba z energijo je v Sloveniji v letu 2005 znašala 7,32 Mtoe (307 PJ) in je bila za 2,7 % višja kot v letu 2004. Od leta 2000 se je v povprečju letno povečevala po 2,9 %. 2. Proizvodnja primarne energije v Sloveniji je bila v letu 2005 s 3,50 Mtoe (146 PJ) za 1 % višja kot eno leto prej. To je posledica rekordne pretvorbe jedrske energije zaradi uvedbe 18 mesečnega gorivnega ciklusa. Po drugi strani je bilo leto 2005 hidrološko manj ugodno, kar je vplivalo na 15 % nižjo pretvorbo hidroenergije. 3. Struktura oskrbe z energenti na ravni primarne energije je bila leta 2005 sledeča: nafta in derivati 33,7 %, trdna goriva 20,9 %, jedrska energija 20,9 %, zemeljski plin 14,1 % in obnovljivi viri in odpadki 10,7 %. Glede na leto 2004 se je povečal delež jedrske energije, ter minimalno delež zemeljskega plina, zmanjšala pa sta se deleža obnovljivih virov in trdnih goriv. 39,4%

24,2%

37,4%

15,3%

6,1%

14,6%

6,0%

23,6%

SLO, 2005

20,9%

33,7%

14,1%

20,9%

10,7%

SLO, 2004

21,6%

33,7%

14,0%

19,9%

11,7%

SLO, 2000

21,4%

10%

36,0%

20%

30%

40%

13,0%

50%

60%

19,5%

70%

80%

Struktura oskrbe z energijo [%]

Trdna goriva Zemeljski plin Obnovljivi viri

Nafta in derivati Jedrska energija

Primerjava strukture oskrbe z energijo v Sloveniji in EU

11,9%

90%

100%

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

4. Rast končne porabe energije je v letu 2005 znašala 2,0 %1, kar je malo manj od povprečne letne rasti v obdobju 2000-2005 (2,2 %). K rasti je največ prispevalo povečanje porabe tekočih goriv (v letu 2005 rast 2,6 %) in električne energije (rast v letu 2005 1,6 %). Rast porabe tekočih goriv je višja od rasti v obdobju 2000-2005 (1,5 %), rast porabe električne energije pa je nižja (3,9 %). 5. V strukturi končne porabe energije predstavljajo tekoča goriva skoraj polovico, natančneje 48 % skupne končne energije, sledijo električna energija z 22 %, zemeljski plin s 15 %, obnovljivi viri z 9 % ter daljinska toplota s 4 %. Premog v končni rabi predstavlja le še 1,6 %. Deleži so praktično enaki kot leta 2004. 6. V sektorski razdelitvi končne porabe energije predelovalne dejavnosti in gradbeništvo predstavljajo 35 %, promet 31 %, ostali sektorji, vključno z gospodinjstvi pa 34 %. Delež industrije in prometa se povečuje na račun ostalih sektorjev. 2 7. Značilnosti oskrbe in porabe energije za leto 2005 v primerjavi z gibanji v letih 2000-2005 kažejo: • oskrba z energijo na prebivalca se je leta 2005 povečala za 2,4 %, povprečna letna rast v obdobju 20002005 pa je bila 2,7 %, • končna poraba energije na prebivalca raste počasneje kot primarna poraba energije: leta 2005 se je povečala za 1,7 %, v zadnjih petih letih pa za 2,0 %, • proizvodnja električne energije na prebivalca se je v zadnjem letu znižala za 1,3 %, v zadnjih petih letih pa je v povprečju dosegala letno rast 2,0 %, • letna rast porabe električne energije je od leta 2000 v povprečju 3,9 %, v letu 2005 pa je bila 1,6 %. Letni stopnji rasti oskrbe z energijo in končne porabe energije za obdobje 2000-2005 sta višji, kot sta bili predvideni po ReNEP (za oskrbo z energijo je bila predvidena 2,0 %, dosežena 2,9 % rast, za končno porabo energije pa je bila predvidena 1,9 %, dosežena pa 2,2 % rast3). Višja rast je posledica višje rasti porabe v termoenergetskih objektih ter višje rasti porabe energije v industriji (tako električne energije kot goriv) ter porabe tekočih goriv v prometu. Oskrba z energijo

6,0% 5,0% 4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% -1,0%

2001

2002 EU 25

2003 EU 15

2004

Končna raba energije

5,0%

Letna rast končne rabe energije [%]

Letna rast oskrbe z energijo [%]

7,0%

2004/00

SLOVENIJA

4,0% 3,0% 2,0% 1,0% 0,0% -1,0% -2,0%

2001

2002 EU 25

2003 EU 15

2004

2004/00

SLOVENIJA

Primerjava letnih rasti oskrbe z energijo in končne rabe energije v Sloveniji in EU 1 Rast energetske rabe končne energije je leta 2005 znašala 2,0 %, skupna rast rabe končne energije (za energetsko in neenergetsko rabo končne energije) pa 2,2 %. 2 SURS je ob objavi statističnih podatkov za leto 2005 popravil tudi podatke za nazaj. Za leto 2004 je bil iz ostale rabe velik del porabe zemeljskega plina prestavljen v sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. To je vplivalo na sektorsko razdelitev končne porabe energije, ki je po novih podatkih sledeča: predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 33 %, promet 30 % in ostali sektorji 37 %. 3 Energetska in neenergetska raba končne energije.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Energetska bilanca 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2005/2004 2005/2003 2005/2000 POVPREČNA LETNA RAST

3,124

3,210

3,356

3,290

3,461

3,495

1,0%

3,1%

2,3%

Trdna goriva

1,115

1,058

1,160

1,184

1,201

1,173

-2,3%

-0,5%

1,0%

Nafta

0,002

0,001

0,022

0,001

0,000

Zemeljski plin

0,006

0,005

0,004

Jedrska energija

1,241

1,370

1,440

1,357

1,422

Vodna in vetrna energija

0,330

0,326

0,285

0,254

0,352

Geotermalna energija

0,000

Drugi obnovljivi viri in odpadki

0,430

0,450

0,465

0,468

Domača proizvodnja [Mtoe]

Neto uvoz [Mtoe] Trdna goriva

0,000

1,533

7,8%

6,3%

4,3%

0,298

-15,3%

8,3%

-2,0%

0,000 0,487

1,5%

2,0%

2,5% 3,5%

3,236

3,314

3,433

3,670

3,726

3,841

3,1%

2,3%

0,243

0,209

0,306

0,309

0,356

0,339

-4,8%

4,7%

6,9%

3,3%

1,8%

2,4%

3,3%

1,2%

2,286

2,319

2,344

2,443

Surova nafta

0,160

0,005

-0,001

Naftni proizvodi

2,126

2,314

2,345

2,444

Električna energija

-10,6%

0,480

Tekoča goriva

Zemeljski plin

-7,8%

-20,0%

2,319

2,502

2,4%

0,000 2,502

0,820

0,939

0,906

1,003

0,994

1,028

3,4%

(0,113)

-0,153

-0,098

0,014

-0,067

-0,028

-58,2%

4,6% -24,3%

6,360

6,75

6,86

6,93

7,13

7,32

2,7%

2,8%

Trdna goriva

1,359

1,44

1,55

1,50

1,54

1,53

-0,3%

1,2%

2,9% 2,4%

Nafta in derivati

2,289

2,37

2,30

2,33

2,41

2,47

2,7%

2,9%

1,5%

Zemeljski plin

0,825

0,94

0,91

1,01

1,00

1,03

3,3%

1,2%

1,887

1,99

2,09

2,19

2,29

4,7%

4,6%

3,9% 2,1%

Skupna poraba primarne energije [Mtoe]

Ostalo

(1) (2)

-1,0%

4,6%

Jedrske elektrarne

4,761

5,257

5,528

5,207

5,459

5,884

7,8%

6,3%

4,3%

Hidro in vetrne elektrarne

3,834

3,796

3,313

2,957

4,095

3,461

-15,5%

8,2%

-2,0%

5,029

5,413

5,759

5,657

5,718

5,772

0,9%

1,0%

2,8%

2.631

2.899

2.943

2.969

2.965

2.991

0,9%

0,4%

2,6%

Jedrske elektrarne

656

0,0%

Hidro in vetrne elektrarne

860

906

949

973

974

979

0,5%

0,3%

2,6%

1.115

1.337

1.338

1.340

1.335

1.356

1,6%

0,6%

4,0%

59,1%

57,0%

56,6%

53,1%

58,8%

57,7%

-1,9%

4,2%

-0,5%

Proizvodnja električne energije [TWh]

13,624

Termo elektrarne Proizvodne kapacitete [MW e]

(7)

Termo elektrarne Povprečni faktor obremenitve [%]

(3)

Poraba goriv v termoelektrarnah [Mtoe]

(4)

1,356

14,466

1,492

14,600

1,567

13,821

1,466

15,272

1,512

15,117

4,6%

1,514

0,1%

1,6%

2,2%

Premog

1,277

1,372

1,463

1,374

1,405

1,411

0,4%

1,3%

2,0%

Tekoča goriva

0,010

0,032

0,014

0,012

0,008

0,009

12,5%

-13,4%

-2,1%

Zemeljski plin

0,062

0,072

0,065

0,052

0,070

0,065

11,8%

0,9%

0,016

0,025

0,028

0,029

0,0%

1,8%

32,9%

0,111

0,135

0,117

0,172

0,210

0,224

6,7%

14,1%

15,1%

4,453

4,623

4,655

4,757

4,858

4,956

2,0%

2,1%

2,2%

0,081

0,064

0,102

0,087

0,078

0,080

2,6%

-4,1%

-0,2%

Geotermalna energija

Biomasa

0,007

Neenergetska raba energije [Mtoe] Skupna končna poraba energije [Mtoe]

(6)

Premog Tekoča goriva

2,223

2,330

2,276

2,310

2,336

2,396

-7,1% -

2,6%

1,8%

1,5%

Zemeljski plin

0,633

0,667

0,656

0,703

0,730

0,739

1,2%

2,5%

3,1%

Električna energija

0,905

0,940

1,005

1,037

1,079

1,096

1,6%

2,8%

3,9%

Toplota

0,195

0,197

0,185

0,189

0,195

0,0%

1,6%

0,0%

Obnovljivi viri energije in odpadki

0,416

0,425

0,431

0,440

0,450

2,3%

2,2%

1,6%

14,30

15,23

15,31

15,04

15,47

Emisije CO2 [Mt CO2] Kazalci

1,99

2,00

0,3%

0,2%

0,1%

BDP [milijard SIT 1995]

2.981

3.060

3.166

3.250

3.394

3.530

4,0%

4,2%

3,4%

BDP [milijard EUR 1995]

19,47

19,99

20,68

21,22

22,16

23,06

Prebivalstvo [milijon]

Skupna primarna poraba /BDP [toe/MSIT 1995] [toe/MEUR 1995]

2,134 327

2,205 338

2,165 332

2,132

2,100

327

322

2,074 318

4,0%

4,2%

3,4%

-1,2%

-1,4%

-0,6%

-1,4%

-0,6%

-1,2%

Skupna primarna poraba/prebivalca [kgoe/preb.]

3.196

3.388

3.435

3.471

3.569

3.655

2,4%

2,6%

2,7%

Proizvodnja elektrike/prebivalca [kWh/preb.]

6.845

7.262

7.316

6.922

7.647

7.546

-1,3%

4,4%

2,0% 0,6% -0,6%

Emisije CO2/prebivalca [kg CO 2/preb.]

7.187

7.647

7.670

7.534

7.748

Uvozna odvisnost [%]

50,9%

49,1%

50,1%

53,0%

52,3%

52,5%

0,3%

-0,5%

Delež tekočih goriv v končni porabi energije [%]

49,9%

50,4%

48,9%

48,6%

48,1%

48,3%

0,5%

-0,2%

(1)

Jedrska energija, vodna in veterna energija, neto uvoz električne energije in ostali energetski viri.

(2)

Proizvodnja na generatorju (manjše enote na pragu)

(3)

Proizvodnja električne energije / (Proizvodne kapacitete * 8760 h)

(4)

Vsa poraba goriva v termoelektrarnah vključno s porabo goriv za proizvodnjo toplote za prodajo v termoelektrarnah-toplarnah in v enotah soproizvodnje

(5)

Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah / Poraba goriv v termoelektrarnah

(6)

Brez neenergetske rabe in goriv za transformacije v ind. SPTE (za proizv. električne en. in prodane toplote)

(7)

Dejanska moč

Energetska bilanca 2000-2005 (vir: IJS, podatki: SURS)

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

10. Slovenija še vedno zelo zaostaja za povprečjem EU-25. Izboljšave pa so tudi prepočasne, saj bi ob upoštevanju sedanjih gibanj potrebovali več kot 60 let za izenačitev z EU-15. V EU pa je predvidena nova dinamika zaradi izvedbe Akcijskega načrta s področja energetske učinkovitosti EU, in sicer letno izboljšanje energetske intenzivnosti v EU za 1,8 % (na primarni ravni). To pa pomeni, da bo nujna tudi nova dinamika v Sloveniji, da bo dosegla primerljivo konkurenčnost z EU.

Vsi pokazatelji rabe in oskrbe z energijo kažejo na gibanja, ki so slabša od pričakovanj energetske politike. To pomeni, da dosedanji mehanizmi energetske politike niso dosegli pričakovanih učinkov. V prihodnje se je potrebno osredotočiti na izvajanje mehanizmov za usmerjanje porabe energije za izboljšanje konkurenčnosti, zanesljivosti in okolja. Konkurenčnost

11. Sektorska slika kaže na dve kritični točki, kjer poraba energije narašča hitreje od rasti dodane vrednosti, to sta promet in industrija; obenem kaže tudi na pozitiven razvoj v široki rabi (gospodinjstva in storitve). Leta 2005 je bilo v okviru industrije izrazito poslabšanje v energetski intenzivnosti v treh panogah predelovalnih dejavnosti: proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (DI), proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (DJ) in proizvodnji vlaknin, papirja, založništvu in tiskarstvu (DE). Zgovoren je podatek, da te tri panoge porabijo 60 % energije, ustvarijo pa 28 % dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti. Za razlago neučinkovitosti rabe energije v Sloveniji je pomemben tudi podatek o izrazito visoki energetski

8. Ključni razvojni izziv slovenske energetike ostaja visoka energetska intenzivnost. Kazalec energetske intenzivnosti, meri porabo energije pri ustvarjanju enote produkta (dodane vrednosti) in kaže na to, kakšna je struktura in kako učinkovito gospodarstvo izrablja energijo. Energetska intenzivnost se v Sloveniji izboljšuje, napredek v zadnjem letu je boljši kot v večletnem obdobju. 9. Leta 2005 se je energetska intenzivnost porabe primarne energije izboljšala glede na predhodno leto za 1,2 % (v obdobju 2000 do 2005 se je letno v povprečju izboljšala za 0,6 %), intenzivnost porabe končne energije pa se je v zadnjem letu izboljšala za 1,9 % (od 2000 do 2005 pa za 1,2 % letno). 11%

10,5%

10%

2004/03 2005/04 Povpr. 2005/00

Sprememba kazalca [% /leto]

9% 8% 7% 6% 5%

4,1%

4% 2,8%

2,7% 2,1%

2% 1% 0%

-1%

3,9%

2,0%

1,9%

1,7%

0,6% 0,2%

-1,5% -0,6% -2,2% -1,2% 2,4%

-0,7%

-2%

1,7%

-1,2%

1,6%

-0,4%

-1,3% -1,9%

-3% Uvozna odvisnost

Energetska Energetska Primarna intenzivnost intenzivnost energija na primar. rabe koncne rabe prebivalca

Končna energija na prebivalca

Proizv. el. en. na prebivalca

Rast porabe Delež el. en. el. en. v končni porabi en.

Sprememba energetske intenzivnosti končne porabe energije v letih 2004 in 2005 ter povprečne letne stopnje rasti od leta 2000 do 2005

2000

1995

1800

2000 2004

1600 1400 1200 1000 800 600 400 200

eš k La a tv Po ija M ljs ad k ža a Sl rsk ov a en ija M al t Fi a ns ka C ip er Po Gr rt čij ug a al s Šp ka a Šv nija ed sk Ve lik Be a lg a i B rit ja an ija E N iz U o 2 Lu zem 5 ks sk em a bu rg Ita lij a EU Fr -15 an c N ija em či ja Irs Av ka st r D ija an sk a

aš

Energetska intenzivnost porabe primarme energije [toe/mio EUR95]

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Energetska intenzivnost porabe primarne energije v državah članicah EU intenzivnosti v prometu: pri tem kazalcu je Slovenija slabša od povprečja novih članic EU-10.

načrti ReNEP primerljive napore na področju učinkovite rabe energije.

Energetska intenzivnost kaže pozitivne trende, vendar je doseženo znižanje prepočasno, da bi se zaustavila prehitra rast porabe energije v Sloveniji v razmerju glede na bruto domači proizvod. Potrebno je zagotoviti, da se bodo izvajali mehanizmi za zniževanje energetske intenzivnosti.

13. Trg z električno energijo se je postopoma odpiral od leta 2001. Leta 2005 je imelo možnost izbire dobavitelja 97.025 odjemalcev (leta 2004 94.297 odjemalcev) ali po številu 11,1 % vseh odjemalcev oz. po deležu energije 75,2 % porabljene električne energije v Sloveniji (leta 2004 77,9 %). Leta 2005 je dobavitelja zamenjalo 4701 upravičenih odjemalcev, kar predstavlja 4,8 % upravičenih odjemalcev ter 1 % porabe električne energije na distribucijskem omrežju. Trg z zemeljskim plinom se je v Sloveniji začel odpirati leta 2003. Leta 2005 je bilo 9.354 upravičenih odjemalcev, kar je po številu 8,36 % vseh odjemalcev (8,42 % v letu 2004). Stopnja odprtosti trga pa je znašala 90 % kar je za 3 odstotne točke več kot leto poprej.

12. Poraba električne energije. Vsi kazalci o porabi električne energije kažejo na postopno umirjanje porabe po letih skokovite rasti (rast v obdobju 2000-2005 se je znižala na 3,7 %, v obdobju 2000-2004 4,5 %), rast porabe pa še vedno ostaja visoka. Po podatkih SURS se je poraba leta 2005 povečevala le v industriji, široka potrošnja pa naj bi izkazovala negativen trend. Statistične negotovosti so pri sektorski porabi energije večje zaradi določenih metodoloških sprememb v zadnjem letu. Visoka rast porabe električne energije je posledica visoke gospodarske rasti brez izboljšav energetske intenzivnosti in ker se ukrepi za učinkovito rabo električne energije ne izvajajo v obsegu, predvidenem v ReNEP. Leta 2006 sprejeta Direktiva o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah zahteva od držav članic z

12. Za Slovenijo je značilen velik tržni delež največjih proizvajalcev električne energije. Največji proizvajalec je imel po moči 69,7 % delež na trgu električne energije, največji trije proizvajalci pa 88,4 %. Koncentracija v panogi je nekoliko drugačna, če je tržni delež opredeljen s proizvodnjo električne energije. Po tem kriteriju je bil tržni delež največjega proizvajalca 63,6 %, treh največjih proizvajalcev pa 91,1 %. Tudi na področju zemelj-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

1,51%

3,91%

3,74%

4% 3%

2,5%

Utežena letna rast porabe [%/leto]

2400 2200

3,6%

2600

0,5% 0,6%

2,8%

2000

1,4%

-0,5%

-1%

1800

1.682

1600

-1,7%

-2%

1400

-3%

1200

-4%

1000

-5%

800

-6% -7% -8% -9%

-10%

600

462

350

302 167 10

4 -6

400

257

200

8 -3

-61

-13

-214

-11%

2004/03

2005/04

-68

-200 -400

Sprememba porabe el. en. [GWh]

SKUPAJ

Promet Energetski sektor Drugi porabniki Gospodinjstva Predelov. dej. in grad.

2005/00

Prispevek posameznih sektorjev k skupni rasti porabe električne energije 2000-2005 skega plina so značilni veliki tržni deleži pri posameznih dobaviteljih. 15. Podobno kot v drugih sistemih je tudi v Sloveniji že izvedena ločitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja (SOPO) od drugih dejavnosti. Sistemski operaterji distribucijskih omrežij so zaenkrat od drugih z dejavnostmi ločeni le računovodsko. Ni pa še pravne ločitve in ločenih organizacijskih funkcij, ki jih zahteva druga direktiva o elektroenergetskih trgih, katere zahteve so bile leta 2004 prenesene v Energetski zakon; izvedba je predvidena do 1. julija 2007. 16. V letu 2005 je bilo na organiziranem trgu z električno energijo prodanih 39,025 MWh, kar je za 86,1 % manj kot leta 2004. Delež električne energije, prodane na organiziranem trgu, je v tem letu znašal 0,3 % celotne slovenske porabe energije 17. Cene električne energije so eden izmed indikatorjev integracije trga. Čim bolj se cene notranjih trgov z električno energijo razlikujejo med seboj, manjša je integracija med trgi. Za cene električne energije v EU je pomemben kazalec cena na nem-

ški borzi EEX. Primerjava s povprečnimi letnimi cenami prodane električne energije na slovenskem in nemškem dnevnem trgu pokaže, da so bile leta 2003 povprečne cene na Borzenu za 23 % višje od povprečnih cen EEX, leta 2004 so bile povprečne cene električne energije višje le še za 1 %, v letu 2005 pa so bile cene za 5 % nižje od povprečnih cen na EEX. V Sloveniji delovanje trga z električno energijo še ni v celoti konkurenčno, kar se kaže v visoki koncentraciji proizvajalcev energije, nizkem obsegu trgovanja na organiziranem trgu in majhnem obsegu zamenjave dobaviteljev. 18. Cene električne energije za industrijske odjemalce so se od leta 2000 do leta 2004 realno zmanjševale, leto 2005 pa je prvo leto, ko so se cene realno povečale. Za tarifne odjemalce (gospodinjstva) so se realne cene v obdobju 2000 – 2005 znižale. Primerjava s povprečjem EU-25 pokaže, da so cene v Sloveniji nižje. Za gospodinjske odjemalce so bile leta 2005 glede na povprečje EU-25 cene nižje za 23 %, glede na kupno moč pa so bile v Sloveniji cene višje za 5 %. Za industrijske

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

DK 160%

140%

Gospodinjstva

120%

100%

80%

PL FI

60%

EU15

SI-05

SI-03

LU BE

EU25

SI-02 ES

SI-01 SI-00 VB MA

ES 40% 50%

SI-04

70%

80%

90%

100% Industrija

110%

120%

130%

140%

150%

Primerjava cen električne energije med državami EU za julij 2005 odjemalce so se leta 2005 cene približale povprečju EU-25 in so bile nižje le še za 9 %. 19. Realna cena zemeljskega plina je v letu 2005 tako za industrijske kot tarifne odjemalce (gospodinjstva) rasla bolj izrazito kot pretekla leta. Primerjava s povprečjem EU-25 pokaže, da so bile v letu 2005 cene zemeljskega plina v Sloveniji pod ravnijo cen držav EU-25, tako pri industrijskih kot tudi tarifnih odjemalcih. Glede na kupno moč pa so cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 38 % višje od povprečja EU-25.4 20. V Sloveniji je najcenejša toplota pridobljena iz lesne biomase (polena, briketi, sekanci) in toplota pridobljena z uporabo toplotnih črpalk. Daljinska toplota je tudi poceni način ogrevanja, vendar le v Ljubljani in Velenju. V tem trenutku je najdražja toplota pridobljena iz ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina, enako drago pa je daljinsko 4

Za industrijo so upoštevane cene za porabniško skupino Ie-1 (cene brez DDV).

ogrevanje v krajih, kjer se kot osnovno gorivo za pridobivanje daljinske toplote, uporablja zemeljski plin Cene električne energije za industrijske odjemalce so se leta 2005 prvič po letu 2000 realno dvignile, medtem ko so se cene za tarifne porabnike v celotnem obdobju 2000-2005 realno zniževale, zaradi zasledovanja makroekonomskih ciljev: zadrževanje rasti cene zaradi obvladovanja inflacije. Sedanje cene za tarifne porabnike ne odražajo stroškov, niti tržnih gibanj in dajejo neustrezne impulze glede porabe. Zanesljivost 21. Odvisnost države od uvoza energije je bila leta 2005 z 52,5 % le malo večja kot leta 2004 (52,3 %). Nihanja se pojavljajo zaradi hidroloških

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Proizvodnja el. energije

5,7%

94,3%

Daljinska toplota

67,1%

Industrija

32,9%

53,2%

Ogrevanje

46,8%

69,5%

30,5%

Promet

98,9% 0%

10%

20%

30%

40%

50%

1,1% 60%

70%

80%

90%

100%

Deleži [%]

Uvoz

Domače

Odvisnost Slovenije od uvoza glede na namen rabe energije leta 2005 razmer. Dolgoročno se povečuje uvoz trdnih in tekočih goriv ter zmanjšuje izvoz električne energije. Odvisnost od uvoza goriv je v Sloveniji še nekoliko slabša kot v povprečju EU 25; tam je v letu 2003 znašala 49,5 %. 22. Struktura uvoza energije se ne spreminja bistveno. Slovenija v celoti uvaža tekoča goriva, uvozi več kot 99 % plinastih, trdnih goriv pa 22 %. Po sektorjih je odvisnost od uvoza največja v prometu, in sicer 99 %, pri toploti za ogrevanje znaša 70 %, v predelovalnih dejavnostih pa 53 %. 23. Odvisnost od uvoza pri domači proizvodnji električne energije znaša 5,7 %, z upoštevanjem samo polovice proizvodnje NEK pa 7,1 %. Ob upoštevanju izvoza polovice proizvodnje jedrske elektrarne na Hrvaško je Slovenija statistično gledano neto izvoznica električne energije, in sicer v deležu 2,3 %. V kolikor se omenjeni izvoz ne upošteva, je Slovenija neto uvoznica električne energije, in sicer v višini 18,9 % potrebne električne energije. 24. Poraba energije v Sloveniji narašča, povečuje se tudi uvoz energentov. Stroški za uvožena goriva in električno energijo so bili leta 2005

401,5 mlrd SIT ali 10,6 % celotnega uvoza RS in 6,1 % bruto domačega proizvoda. Delež uvoza naftnih derivatov je bil 7,1 % celotnega uvoza. Povečujejo se tveganja, povezana z odvisnostjo od uvoza, predvsem občutljivost na hitro rast cene naftnih derivatov. 25. Zadostnost kapacitet. Ocene kažejo, da so obstoječe proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v Sloveniji v tednih največjih obremenitev v zimskih mesecih nezadostne v primeru hujše havarije v sistemu in je v tem času zanesljivost obratovanja v Sloveniji odvisna od uvoza. 26. Kakovost električne energije. Podatki o komercialni kakovosti in napetostni kakovosti v Sloveniji so dokaj razpoložljivi in rezultati primerljivi s povprečjem analiziranih držav EU. V Sloveniji zaenkrat še nimamo objavljenih kakovostnih podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo predvsem glede neprekinjenosti dobav. Zaenkrat še ni dosežena stopnja objektivnega poročanja in ukrepanja v zvezi z zagotavljanjem kakovosti oskrbe z električno energijo.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

3 2,8 2,6 2,4 2,2 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1

Proizvodne zmogljivosti v državi Zanesljive razpoložljive zmogljivosti Zanesljive razpoložljive zmogljivosti minus sistemske storitve Tedenska neto konica Tedenska neto konica v izrednih razmerah

48 50 52 2

8 10 12

Teden: zima 2006 - 2007 Vir: ETSO

Kazalci zadostnosti kapacitet za proizvodnjo električne energije v Sloveniji od novembra 2006 do marca 2007 27. Konec leta 2005 so rezerve naftnih derivatov zadoščale za 90-dnevno porabo. V Sloveniji je bilo uskladiščenih 64 % rezerv, preostali del v Nemčiji in Italiji.

Okolje 28. Leta 2005 se je obseg posojil Ekološkega sklada RS za učinkovito rabo energije (URE) znatno povečal v primerjavi z letom 2004, nepovratna in-

4,0 3,5

Sredstva [mio EUR]

3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 2000

2001

2002 URE

Financiranje URE in OVE v obdobju 2000-2005

2003 OVE

Tuje donacije

2004

2005

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

vesticijska sredstva, ki jih podeljuje za ta namen MOP (Sektor za aktivnosti URE in OVE) pa ostajajo v podobnem obsegu kot leta 2004. Skupni znesek pomoči zaostaja bistveno za načrti ReNEP. Ukrepi so pretežno usmerjeni v področje učinkovite rabe toplotne energije. Povečanje sredstev Ekološkega sklada je predvsem posledica prioritete preprečevanju podnebnih sprememb v ReNPVO iz leta 2005.

se v Sloveniji povečuje zelo počasi. Doseganje zastavljenega cilja dodatno otežuje dejstvo, da je proizvodnja hidroelektrarn, ki v Sloveniji prevladujejo, zelo odvisna od padavin. Še večji problem pri doseganju zastavljenega cilja predstavlja hitra rast porabe električne energije v zadnjih letih, s povprečno letno rastjo 4 %, presega 1,7 % letno rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije.

29. Skupni obseg spodbud na področju URE je v letu 2005 obsegal 350 mio SIT. Doseženih je bilo 22 GWh prihrankov energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 za 7,1 kt. Realizacija ReNEP je bila manj kot 3,9 %: načrtovanih je bilo 8,1 mlrd nepovratnih sredstev za spodbujanje URE in s tem doseženo 10 % povečanje energetske učinkovitosti (kar lahko ocenimo na 571 GWh prihrankov energije na leto v sektorjih široka raba in industrija). Zgovoren je tudi podatek, da je letošnjih učinkov spodbud v primerjavi s prihranki, ki jih bo letno zahtevalo izpolnjevanje Direktive 2006/32/ES, le 7,1 %.

31. Delež obnovljivih virov v primarni bilanci je bil leta 2005 10,5 % ali za 1-odstotno točko nižji kot leto prej. Glede na stanje leta 2000 (11,9 %) je očitna dolgoročna težnja k zmanjševanju deleža obnovljivih virov energije tudi v primarni bilanci, kljub povečevanju uporabe OVE. Ključen razlog je, da je rast uporabe OVE počasnejša od rasti porabe primarne energije. (Povprečna letna rast uporabe OVE je bila 0,3-odstotna in rast porabe primarne energije 2,9-odstotna v obdobju 2000–2005).

40%

140

35%

130

30%

120

25%

110

20%

100

15%

10%

60 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Hidroelektrarne nad 10 MW

Male hidroelektrarne do 10 MW

Les in druga trdna biomasa

Deponijski plin in plin iz čistilnih naprav

Cilj Slovenije po Direktivi 2001/77/ES

Indeks rasti proizvodnje električne energije iz OVE

Indeks rasti bruto porabe električne energije

Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto porabi energije

Indeks

Delež [%]

30. Delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, se znižuje. Leta 2005 je bil dosežen le 24,1 % delež, torej je Slovenija oddaljena še za 7,5 odstotne točke od cilja 33,6 % po Direktivi 2001/77/ES. Razlogov je več: proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov

30. Soproizvodnja toplotne energije se v Sloveniji povečuje pri praktično nespremenjenih kapacitetah. Neugodno je dejstvo, da se je povečala predvsem proizvodnja električne energije v soproizvodnji v enotah z nizkim izkoristkom. Odkupne cene so ugodno vplivale predvsem na nove enote SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja ter na nekaj investicij v enote SPTE na osnovi obnovljivih virov energije. Zaradi nezadostne podpore

90% 80% 70%

3,2

60%

8,6

7,5

1,0

-1,7

50%

5,8

1,1

30%

26,0 21,2 16,9

8,3

8,8

3,1

4,1

6,3

3,7

-0,2

3,2 2,7

10,0 9,0

20% 9,9 10,5 7,6 6,4 5,9

10% 0%

40% -10%

30% 20%

-20%

11,6 %

10%

6,3 %

0% Luksemburg

Velika Britanija

Irska

Belgija

Češka

Nizozemska

Ciper

Madžarska

Nemčija

Poljska

Slovaška

EU 25

Grčija

EU 15

Fancija

Španija

Litva

Italija

Slovenija

Danska

Estonija

Portugalska

Finska

Avstrija

Latvija

-30% Švedska

Delež OVE v oskrbi s primarno energijo [%]

Delež OVE 2000 Delež OVE 2004 Letna rast OVE 04/00

100%

Povprečna letna rast proizvodnje OVE [%]

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Primerjava držav EU glede deleža OVE v oskrbi z energijo v letih 2000 in 2004 in povprečne letne rasti proizvodnje energije iz OVE od 2000 do 2004

Nove kapacitete [MW]

25 20 15 10 5 0 2001

2002

Zemeljski plin

2003

2004

Deponijski plin

2005 Bioplin

2006

01-06 Biomasa

Nove kapacitete za soproizvodnjo toplote in električne energije od leta 2001 do 2006 po virih energije

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

pa ni izvedb novih enot v industriji, sistemi se celo opuščajo. 31. Emisije toplogrednih plinov (TGP) se v zadnjih letih izrazito povečujejo le v prometu. V široki rabi se zmanjšujejo. V energetskem sektorju, ki predstavlja največji vir od leta 2001, vztrajajo na malenkost nižjih emisijah kot v baznem letu. V industriji je bil v letu 2004 po večletnih, približno konstantnih emisijah opažen porast emisij. Skupne emisije TGP zaradi energetske rabe goriv so bile v letu 2004 malo nad ravnijo baznega leta 1986. Glede na leto 2003 so se povečale, kar ni skladno z doseganjem ciljev Kjotskega protokola in Operativnega programa. V obdobju 2000-2004 pa so se emisije v povprečju letno povečale za 1,9 %, največ v energetskem sektorju 3,4 %, prometu 3 % in industriji 1,1 %, medtem ko so se v široki rabi zmanjšale za 1,9 %. Za doseganje obveznosti države bo potrebno dosledno izpolnjevanje sprejetih programov zniževanja emisij toplogrednih plinov. 32. V letu 2006 je bil pripravljen Državni načrt razdelitve emisijski kuponov za obdobje 2008-2012. Delež emisij CO2, ki so jih v letu 2004 emitirali zavezanci za emisijsko trgovanje, je bil v

sektorju termoelektrarne in termoelektrarne toplarne 100 %, v sektorju toplarne 94 %, v sektorju industrije pa 73 %. Shema trgovanja z emisijami pokriva 50 % emisij CO2 v Sloveniji. 33. Emisije žveplovega dioksida – daleč največji vir je zgorevanje goriv v termoenergetskih objektih (84 %) – so se v zadnjih letih močno znižale. Znižanje se pričakuje tudi v prihodnje z izvedbo načrtovanih ukrepov čiščenja dimnih plinov, zato se pričakuje, da bo Slovenija izpolnila mednarodne obveznosti. 34. Emisije dušikovih oksidov so v letu 2004 presegale ciljne emisije iz NEC direktive za leto 2010 za 12,5 kt. Glede na leto 2003 so se povečale zaradi večje porabe tekočih goriv v prometu. Za doseganje ciljnih emisij bo potrebno izvajanje številnih ukrepov, med katerimi so najpomembnejši: uvajanje novih vozil, ki izpolnjujejo strožje standarde EURO, izvedba primarnih in sekundarnih ukrepov na velikih kurilnih napravah in industrijskih kurilnih napravah zaradi zaostritve zakonodaje ter prilagajanja najboljšim razpoložljivim tehnikam, pomembna pa je tudi tehnološka prenova sektorja proizvodnje električne energije in toplote.

80%

Emisije-trend [1986=100%]

200%

70% 60%

150%

Delež [%]

90%

50% 40%

100%

30% 20%

50%

10%

TREND

2004

2000

1986

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

0% 1986

Promet Storitvein gospodinjstva Energetskisektor Industrija SKUPAJ Storitvein gospodinjstva Promet Industrija Energetskisektor

DELEŽ

Gibanje skupnih emisij iz energetike in emisije po sektorjih v baznem letu 1986 in v letih od 1990 do 2004 ter deleži posameznih sektorjev v baznem letih 1986, 2000 in 2004

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

PROBLEM OGREVANJA OZRAČJA V SLOVENIJI: STANJE, NAPOVEDI IN VPLIV NA ENERGETIKO prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Izvleček V prispevku je podan povzetek najnovejših ugotovitev IPCC, ki je letos izdal novo poročilo, o naravnih in antropogeno povzročenih klimatskih spremembah. Predstavljene so že opazovane spremembe v ozračju, oceanih in kriosferi in pregled projekcij razvoja podnebja v prihodnosti. Nove ugotovitve o odzivu rastlin in tal na ogrevanje kažejo, da bo velikost podnebnih sprememb v bodočnosti večja, kot smo predvidevali v preteklosti. Predstavljene so tudi že opazovane podnebne spremembe v Sloveniji v zadnjih desetletjih in projekcije razvoja podnebja v Evropi in pri nas. V Sloveniji pričakujemo upadanje količine padavin poleti, kar predstavlja posledice večjega števila suš z negativnimi učinki na kmetijstvo na dostopnost vodnih virov. Ključne besede: opazovane podnebne spremembe, IPCC, scenariji, Slovenija Abstract This paper provides summary of IPCC current scientific understanding of the natural and anthropogenic drivers of changes in global climate; an overview of observed changes in the climate system (including the atmosphere, oceans and cryosphere) and their relationships to physical processes and; and overview of projections for future climate changes. New knowledge which considers how plants and soils react to a warming world suggests that future climate change will be even greater than previously thought. A summary of observed climate changes in Slovenia in the last decades is given and future projections for some European regions and Slovenia are disscussed. Summer precipitation reduction in Slovenia is expected to have severe effects, e.g. more frequent droughts, with considerable impacts on agriculture and availability of water resources. Key words: observed climate change, IPCC, scenarios, Slovenia

1. Uvod Podnebje odločilno vpliva na stanje in razvoj ekosistemov, vodne vire, pridelavo hrane, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost in tudi na zdravje ljudi. Podnebje žal ni stalnica, še zlasti ne v zadnjih desetletjih, ko smo priča vse bolj očitnemu spreminjanju podnebja (Luterbacher in sod., 2004). Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito, saj bo prišlo do sprememb v celotnem podnebnem sistemu, ki ga sestavljajo ozračje, hidrosfera, del zemeljskega površja, pokritega z ledom in snegom, biosfera in njihovi medsebojni vplivi. Pri tem ne gre le za zviševanje temperature zraka, tal in oceanov, temveč tudi za spreminjanje vlažnosti zraka, oblačnosti, padavinskih vzorcev, jakosti in pogostnosti meteoroloških pojavov (megla, snežna odeja, nevihte) in vremenskih ujm. Posledice podnebnih sprememb utegnejo močno vplivati na naravne ekosisteme in povročati tudi velike škode v gozdarstvu (EEA, 2004; Schröter in sod., 2005). Človek vse hitreje prek izpustov toplogrednih plinov (TGP) spreminja sestavo ozračja, s spremenjeno rabo tal in sekanjem gozdov pa tudi značilnosti zemeljske površine. Na primer vsebnost CO2 je danes v atmosferi najvišja v primerjavi z zadnjimi 650.000 leti. TGP povzročajo učinek tople grede, in ker povečujemo njihovo vsebnost v ozračju, s tem zmanjšujemo prepustnost ozračja za sevanje površja. Kar povzroča dvig temperature površja, je torej povečani učinek tople grede. 2. Nove ugotovitve prve delovne skupine (WG1) Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) že od leta 1990 periodično izdaja poročila o podnebnih spremembah. Četrto (IPCC AR4) bo izdano v treh delih leta 2007. Vsa IPCC poročila temeljijo na recenziranih znanstvenih člankih in podajajo najnovejša znanstvena spoznanja o stanju podnebnega sistema in o predvidenih njegovih spremembah v bodočnosti, o vplivih že opazovanih in bodočih podnebnih sprememb na naravo in družbo, o ranljivosti in prilagajanju na te spremembe in o možnih načinih blaženja podnebnih sprememb ter o ekonomskih in tehnoloških vidikih blaženja.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Zaradi človekove aktivnosti vsebnost CO2 v ozračju že 200 let stalno narašča. Povečevanje vsebnosti CO2 je večje kot kdajkoli v zadnjih 2000 letih, približno 2 ppm na leto in vsebnost je najvišja v primerjavi z zadnjimi 650.000 leti. Sevalni prispevek, kot posledica povečanja koncentracij TGP od leta 1750 do danes, je ocenjen na okrog 2,3 Wm-2, kar je najmanj 5-krat več, kot so naravne spremembe, npr. sončeve aktivnosti. Samo v zadnjih 10 letih se je vpliv CO2 na sevalno bilanco povečal kar za 20 %. Ogrevanje planeta je nedvoumno: ogreva se zrak, oceani, topita se led in sneg, gladina morij pa se viša. Naraščanje temperatur na kopnem in v oceanih od leta 1906 do 2005 (100 let) znaša 0.74±0.18oC. Najizrazitejši dvig (dvakrat večji kot v 100 letih) je v zadnjih 50 letih, kar 0,13oC na desetletje. Ocean se je ogrel vsaj do globine 3000 m. Topljenje ledu in raztezanje morske vode je že povzročilo dvig morske gladine. V drugi polovici 20. stoletja je bil trend okrog 1,8 mm na leto, po letu 1993 pa je narastel na 3,1 mm na leto. Temperature na Arktiki naraščajo dvakrat hitreje kot drugod po svetu. Satelitska opazovanja kažejo, da se je po letu 1978 arktični led krčil za 2,7 % na desetletje, poleti pa kar za 7,4 % na desetletje. Permafrost na Arktiki se je na povšini ogrel za do 3oC po letu 1980 in na severni hemisferi je od leta 1900 do zdaj že 7 % manj sezonsko zmrznjenih tal. V povezavi z višanjem temperature zraka in temperature površine oceanov se je povečala vlažnost zraka. S tem so povezane povečane pogostnosti obilnih padavinskih dogodkov, tudi tam, kjer je zabeležen trend zmanjševanja letne količine padavin. Opazovane spremembe količine in prostorske razporeditve padavin so bolj raznolike kot spremembe temperature. Globalno se je letna količina padavin nad kopnim v obdobju 1901 do 2004 povečala za 11-21 mm na 100 let, regionalno pa so trendi zelo različni. Navkljub globalnemu povečanju padavin, se je pogostnost suš povečevala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Te spremembe se odražajo v okrepljenih zahodnih vetrovih in premiku lege polarne fronte. Okrepljeni zahodni vetrovi vplivajo na prenos oceanskih zračnih mas nad kontinente. Tako lahko zahodni deli kontinentov postajajo toplejši kot vzhodnješi, kar je še posebej očitno v

zimskem času. Bolj sušno postaja po letu 1970 in sicer najbolj v Sahelu, Sredozemlju, J Afriki in J Aziji. Bolj mokro pa postaja na vzhodu S in J Amerike na S Evrope in v S ter osrednji Aziji. Najverjetneje je kot posledica povečane vsebnosti CO2 v ozračju in tudi v površinskih vodah, izmerjeno tudi zakisljevanje površinskega sloja oceanov, saj se je povprečna vrednost pH znižala za 0,1 v zadnjih 200 letih. Spreminja se tudi slanost morja v posameznih oceanskih bazenih, saj se spreminja vodni cikel. Za nekatere dele podnebnega sistema pa še ni trdnih dokazov o statistično značilnih spremembah. Tako na primer ni opaziti posebnih sprememb na Antarktiki, kjer pa primankuje tudi meritev. Ravno tako ni jasnih znakov, da bi se bistveno spreminjalo kroženje oceanov. Premalo je dokazov, da bi lahko trdili, da se spreminjajo značilnosti tornadov, toče, neviht ipd. Navkljub izboljšanju meteoroloških meritev, ostaja glede ugotovitev o spremembah klimatskega sistema še precej znanstvenih negotovosti, saj nekatere regije nimajo dovolj gostih mrež opazovalnic, pa tudi satelitske meritve še niso na voljo za dovolj dolgo časa. 3. Predvideni razvoj globalnega podnebja v tem stoletju Kako se bo podnebni sistem odzval na različne naravne in človekove vplive, najpogosteje ugotavljamo z različnimi modeli splošnega kroženja (MSC), v katere kot ključni vhodni podatek vstavljamo različne scenarije izpustov TGP. IPCC uporablja štiri skupine scenarijev (A1, A2, B1 in B2), ki se razlikujejo v družbeno-gospodarskem razvoju v prihodnosti in zlasti v izpustih in končnih vsebnostih TGP in aerosolov v ozračju. Skupina scenarijev A1 predstavlja hiter in globalen gospodarski razvoj, scenariji A2 predvidevajo raznolik svet s hitro rastjo prebivalstva. Skupina scenarijev B1 predstavlja nagel preobrat v gospodarskih strukturah v smeri oskrbovalnega in informacijskega gospodarstva, manjše porabe surovin ter vpeljave čistejših in učinkovitejših tehnologij. Pri scenarijih B2 so v ospredju krajevne rešitve za zmerno gospodarsko rast, socialno enakost in okoljsko trajnost. Najpogosteje analiziramo dve skupini scenarijev - A2 in B2. Različni modeli splošnega kroženja se na spremembe sestave ozračja odzovejo različno, kar kaže na negotovost projekcij

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

podnebnih sprememb za prihodnost. Z naraščajočo vsebnostjo TGP raste tudi bodoča stopnja ogrevanja (Slika 1). Pri vsebnosti TGP 750 ppm CO2 ekvivalenta zgornja meja ocenjenega globalnega dviga temperature planeta preseže mejo 7oC. Za naslednjih 20 let lahko z veliko gotovostjo pričakujemo nadaljnje dviganje globalne temperature za 0.2oC na desetletje. Do konca stoletja pa je dvig globalne temperature odSlika 1: Razponi povečanja temperature planeta (glede na pred-industrijski visen od našega obnašanja čas) v odvisnosti od količine toplogrednih plinov v ozračju (izražene v CO2 ekoziroma ustalitve vsebnovivalentih). sti CO2 v ozračju. V najboljšem primeru bo to +1,7oC (glede na obdobje 1961 Regionalni vzorci ogrevanja bodo odstopali od do 1990), če pa bomo nadaljevali z naraščanjem zgoraj navedenih povprečij. Kopno in severne emisij TGP pa bo to povprečno kar +4oC z zgornjo geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj, mejo 6,4oC (Slika 2). kot to kaže globalno povprečje (EEA, 2005a in 6,4°C A2 A1B B1 obveza, da ohranimo stalno sestavo ozračja 20, stoletje

5,0 4,0

5,4°C 4,4°C 3,8°C 2,9°C

3,0 2,0 1,0

1900

2000 Leto

Slika 2: IPCC napovedi dviga globalne temperature (2007)

2100

A1FI

A1B

-1,.0

0,0 A1T

Globalno ogrevanje na površju (°C)

6,0

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

2005b). Spreminjali se bodo regionalni vremenski vzorci in ekstremi. Navkljub globalnemu povečanju padavin, se bo pogostnost suš povečevala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Zato bo prišlo do preporazdelitve padavin, zlasti močno bo zaradi suše v poletnem času prizadeto Sredozemlje (Eisenreich, 2005). Manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj, zato bo deloval tudi pozitivni povratni učinek preko zmanjšanega albeda površja. Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 30 cm, v najslabšem primeru pa za 58 cm. Četudi bi močno zmanjšali emisije TGP, se bo morje dvigovalo vsaj še do leta 2300. Dvig morske gladine ne bo povsod enak. Morja se bodo še naprej zakisljevala, pH lahko še pade za do 0.35, kar bo pomenilo topljenje karbonatnih sedimentov v plitvih vodah. Morskega ledu bo vse manj, tako na Arktiki kot Antarktiki. Poleti morda na Arktiki celo popolnoma izgine. Vse več bo obilnih padavin in vročinskih valov. Slednji bodo intenzivnejši in trajali bodo dalj časa. Tropskih cikonov bo morda manj, bodo pa bistveno močnejši in uničujoči. Pot premikanja različnih

neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bodo pomikala proti severu (Goodess, 2005). 4. Opazovane in predvidene spremembe podnebja v Sloveniji Slovenija je podnebno raznolika dežela, na kar še zlasti vplivata njen razgibani relief in lega med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino. Glede podnebnih sprememb Slovenija seveda ni izjema. Analiza dolgoletnih meteoroloških meritev kaže številne spremembe podnebnih značilnosti, še posebej pa naraščanje temperatur zraka. Modelni izračuni nam omogočajo tudi napovedi razvoja podnebja v bližnji in tudi oddaljeni prihodnosti. Povprečna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih (od 1956 do 2005) statistično značilno povečala za 1,4±0,6° Celzija, najbolj v mestnih okoljih (Maribor, Ljubljana) in manj na podeželju (slika 3). Podnebne spremembe so tudi v Sloveniji najbolj očitne v zadnjih desetletjih. Zadnje res hladno leto pri nas je bilo leto 1978, najtoplejše do zdaj pa leto 2000. Rekordno vroče in sušno je bilo poletje 2003 in tudi jesen 2006 in zima 2006/2007 sta bili pri nas najtoplejši, od

Sprememba letne Tzraka (v °C) in količine padavin v 50 letih (1956-2005) 2,0 1,9 1,9 1,7 1,7 1,5 1,4 1,4 1,2 1,2 1,2 0,6

+7%

+1%

+4% -5%

-7%

-6% -7%

-7%

-9% -14% -17%

-21%

SLOVENIJA

PORTOROŽ

KOČEVJE

POSTOJNA

RATEČE

S. GRADEC

M. SOBOTA

CELJE

LJUBLJANA

N. MESTO

MARIBOR

ČRNOMELJ

Slika 3: Sprememba letne temperature zraka in letne količine padavin na različnih lokacijah v Sloveniji (1956-2005)

povp. letna temp. povp. T veg. obdobja povp. najvišja dnevna T povp. najnižja dnevna T absolutna najvišja T absolutna najnižja T št. dni z T min ≤ 0°C št. dni z T maks ≥ 25°C dolžina rastne dobe (T > 5°C) povp. rel. vlaga ob 7h povp. rel. vlaga ob 14h povp. trajanje sonč. obsevanja št. jasnih dni št. oblačnih dni letna višina padavin št. dni s snežno odejo št. dni s padavinami ≥ 1 mm št. dni z nevihto št. dni z meglo

↑↑ ↑ ↑ ↑↑ ↑ ↑↑ ↓ ↑ ↑ ↓ ↓ ↑↑ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓

Slika 4: Smer spremembe nekaterih meteoroloških spremenljivk v Sloveniji v zadnjih 15 letih (1991-2005)

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

kar merimo temperaturo zraka v Sloveniji (ARSO, 2006). Analiza mesečnih vrednosti je pri temperaturi zraka za vso Slovenijo pokazala izrazitejše ogrevanje v poletnem času in najmanjše v jesenskih mesecih. Višje temperature zraka prinašajo v Slovenijo tudi vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. Ti se v zadnjem desetletju pojavljajo izrazito bolj zgodaj kot v preteklosti, že konec maja in v juniju. Časovne spremembe letne količine padavin na večini območij Slovenije niso statistično značilne (slika 3), z izjemo Kočevja in Rateč, kjer pa je v zadnjih 50 letih zaznati statistično značilno upadanje padavin (-17 ± 10% in 21 ± 14% ). Opažamo upadanje količine padavin v prvi polovici leta in naraščanje v drugi polovici. Padavinski režimi imajo v večini obravnavanih krajih v zadnjih 15 letih v povprečju maksimum padavin v oktobru. Izjema sta Maribor in Murska Sobota, ki še vedno ohranjata maksimum padavin v juniju. Rahlo narašča tudi intenzivnost ALPE nalivov. Čeprav letna količina padavin v Sloveniji značilno še ne upada, pa beležimo vse pogostejše poletne suše. Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001, 2003, 2006) jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih (Sušnik, 2006). Iz meritev meteoroloških spremenljivk je torej mogoče jasno razbrati, da se podnebje tudi v Sloveniji razmeroma hitro spreminja, zato je logično vprašanje, kaj nas čaka v prihodnje. Ker se v Sloveniji prepletajo podnebni vplivi Alp, Sredozemlja in Panonske nižine, si najprej poglejmo rezultate regionalnih simulacij za vse tri regije za scenarij A2 (slika 4). Do konca stoletja je dvig temperature zraka opazen v vseh treh regijah in v vseh mesecih leta. Najbolj izrazit dvig je v poletnih mesecih, prednjači avgust. Najmanši

ALPE

dvig temperature je pričakovati pomladi in jeseni. Sprememba količine padavin je bolj variabilna, čeprav gre v vseh treh regijah pričakovati bistveno manj padavin poleti, pozimi pa bi bila količina padavin nekoliko večja kot danes. Najbolj prizatedo naj bi bilo Sredozemlje. Če združimo rezulate za Slovenijo, ugotovimo, da naj bi bili vsi štirje letni časi toplejši, zima za 3,0 do 5,1oC (ansambelska ocena 3,5oC), pomlad 2,9 do 5,7oC (ansambelska ocena 3,3oC), poletje 4,1 do 8,6oC (ansambelska ocena 5,0oC), in jesen za 3,6 do 5,7oC (ansambelska ocena 4,2oC), 1 do 6,5 oC. Relativna količina padavin naj bi se pozimi povečala od 0 do 26 % (ansambelska ocena +20 %), spomladi je razpon od povečanja za 2 % do zmanjšanja za -29 % (ansambelska ocena +8 %), poleti zmanjšala za od 26 do 44 % (ansambelska ocena –17 %), jeseni pa zmanjšala za 2 do 13 % (ansambelska ocena –2 %). Regionalni modeli so še precej neenotni glede

SREDOZEMLJE

SREDNJA EVROPA

SREDOZEMLJE

SREDNJA EVROPA

Slika 5. Dvig temperature zraka do konca stoletja (v oC zgoraj) in relativna sprememba količine padavin do konca stoletja (v % spodaj) po mesecih za tri evropske regije (Alpe, Sredozemlje in srednjo Evropo) na osnovi simulacij z različnimi regionalnimi modeli (PRUDENCE, 2005)

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

relativne spremembe količine padavin spomladi, poleti naj bi se te močno zmanjšale. 5. Vplivi klimatskih sprememb na energetiko Klimatske spremembe so tesno povezane z energetiko, predvsem z rabo fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki emitirajo toplogredne pline (predvsem CO2 in metan). Raba fosilnih goriv prispeva največji delež k ustvarjanju podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa bodo tudi povratno vplivale na ceno in razpoložljivost energetskih virov in energije v končni obliki. Globalna posledica klimatskih sprememb v energetiki bo povečanje efektivnih cen fosilnih goriv zaradi vse večjega vključevanja eksternih stroškov v obliki obdavčitev ali omejevanja emisijskih kvot. Zaradi tega se bodo povečale cene vsem, tudi nefosilnim energijskim virom, ker se bo povečalo povpraševanje po njih. Ta učinek bo Sloveniji otežil oskrbo z energijo. Naš delež na svetovnem trgu je namreč premajhen, da bi vplivali na globalna gibanja. Slovenija se bo morala trendom na trgu energije prilagajati, saj je izrazit uvoznik energije. Globalni trendi oskrbe z energijo imajo velik vpliv na vse sektorje slovenskega gospodarstva. Konkurenca za energijo bo zaradi rastočega povpraševanja vedno večja, kar bo vplivalo na rast cen uvožene energije. Svetovni trendi kot trendi v Sloveniji glede strukture porabe primarnih energentov so zaenkrat negativni, saj se predvideva povečanje deleža fosilnih goriv, zlasti zemeljskega plina. Svetovno in naše gospodarstvo bo postalo bolj občutljivo na rast in nihanje cen energije ter bolj odvisno od motenj pri dobavi energije. To dejstvo opravičuje razmišljanja o uporabi domačega premoga in nadaljevanju rabe jedrske energije, s čemer bi zmanjšali odvisnost od uvoza energije in rizičnost dobav (Kajfež-Bogataj in sod., 2006). Podnebne spremembe bodo dvignile tudi ceno zemeljskega plina iz treh razlogov: veliki distribucijski stroški (transkontinentalni plinovodi, gosta in razvejana ‘kapilarna’ mreža plinovodov do končnih porabnikov), eksternih stroškov klimatskih sprememb in politične nestabilnosti v plinskih regijah. Preučiti bo treba možnosti za klimatsko in ekološko neoporečno uporabo pre-

moga iz domačih premogovnikov (sekvestracija dimnih plinov) s ciljem zmanjševanja odvisnosti od uvoženih virov. Klimatske spremembe ne bodo neposredno vplivale na ceno jedrske energije in zato bo ta predstavljala bistven delež pri proizvodnji elektrike še vsaj 20-30 let. Klimatske spremembe ne bodo neposredno vplivale na ceno in dobavo hidroenergije, zato bo ta vsaj še 20 let najpomembnejši obnovljivi vir energije, čeprav utegnejo imeti klimatske spremembe neposredne učinke na pridobivanje hidroenergije prek spremenjenih pretokov. Preučiti bo potrebno možnosti za povečevanje akumulacij. Obnovljivi viri (razen hidroenergije) v celoti prispevajo k energijski bilanci približno 1 %. S stališča globalne ali nacionalne energijske bilance niso pomembni, so pa bistvenega pomena za zmanjševanje porabe fosilnih goriv. Enako kot hidroenergija so tudi vir, ki ni odvisen od uvoza. Podobno kot hidroenergija iz malih elektrarn so ostali obnovljivi viri tudi pomembni v posebnih okoliščinah (gospodarske krize, vojne). Najpomembnejši obnovljivi viri v Sloveniji so biomasa, sončna energija, geotermalna energija in energija vetra. Slovenija je bogata z biomaso in njena raba se hitro povečuje, predvsem zaradi državnih spodbud in uvajanja nove tehnologije (vaške toplarne). V Sloveniji pridobivamo biomaso v gozdovih, zato je pridobivanje biomase odvisno od podnebnih sprememb predvsem od tega, kako se bodo le-te odrazile na gozdnih ekosistemih. Problematika je zelo kompleksna in ne sodi v področje energetike. Zaradi pomena biomase kot obnovljivega vira pa bi jo bilo treba temeljito obdelati s strani biotehniške in gozdarske stroke. Energije vetra v Sloveniji še ne izkoriščamo. Hitrosti vetra so zaenkrat v Sloveniji premajhne za resnejše investicije v vetrne elektrarne. Pri njihovem planiranju pa bi bilo treba med projektne kriterije vnesti tudi analizo delovanja v spremenjenih pogojih zaradi klimatskih sprememb. Pričakujemo, da se bodo osnovni zunanji parametri za delovanje vetrnih elektrarn spremenili zaradi klimatskih sprememb (roža stalnih vetrov, hitrost ekstremnih vetrov).

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Sončna energija se v Sloveniji izkorišča v manjši meri za ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sončnih kolektorjev. Pričakujemo, da klimatske spremembe na to ne bodo imele bistvenega vpliva. Enako velja za geotermalno energijo. Klimatske spremembe bodo vplivale tudi na druge energetske aspekte, ki niso neposredno vezani na posamezne vire energije, ampak so predvsem povezani s porabo in distribucijo energije. Pomembna sta zlasti dva vidika: ogrevanje in še zlasti ohlajevanje (klimatizacija) bivalnih prostorov in vplivi na elektroenergetski sistem kot celoto. Zaradi klimatskih sprememb se bo v Sloveniji povečala povprečna letna temperatura, povečali pa se bodo tudi temperaturni ekstremi (vročinski valovi). Oboje bo vplivalo na porabo energije, zlasti električne. Zimska poraba se ne bo bistveno spremenila, pač pa pričakujemo velik porast letne porabe. Tradicionalna gradnja stavb v Sloveniji (ki se odraža tudi v gradbeniških standardih in predpisih), je namreč prilagojena hladnemu podnebju (toplotna izolacija, velike nezasenčene steklene površine, obrnjena na sončno lego, slabo prezračevanje). To velja tako za stanovanjsko gradnjo kot za javne prostore (šole, bolnišnice, domovi za ostarele, hoteli, podjetja). Lahko pričakujemo velik porast uporabe klimatskih naprav in s tem obremenitev elektroenergetskega sistema. Če bi se vsa gospodinjstva opremila s klimatskimi napravami (tako kot so že opremljena z ogrevalnimi napravami), bi to pomenilo približno 2.000MW potreb po novih kapacitetah v smislu električne moči (približno trikratna električna moč JE Krško oziroma približno toliko, kot je trenutno celotna poraba v Sloveniji med konicami). Poudariti je treba, da bo ohlajevanje zaradi specifične tehnologije bremenilo porabo predvsem električne energije, medtem ko ogrevanje bremeni predvsem porabo različnih goriv (kurilno olje-nafta, biomasa). Morebitni ekonomski prihranek pri ogrevanju v zimskih mesecih bo zato mnogo manjši kot porast stroškov za ohlajevanje v poletnih mesecih, tako na individualnem kot na nacionalnem nivoju. Da bi zmanjšali potrebe po ohlajevanju prostorov, bi bilo treba gradbeniške standarde in predpise prilagoditi spremenjenim klimatskim pogojem. Klimatske spremembe lahko vplivajo tudi na elektroenergetski sistem kot celoto in sicer na dva

načina: s povečanjem števila prekinitev na prenosnem omrežju in povečanjem verjetnosti za preobremenjenost in posledično razpad sistema. Število in obseg prekinitev na prenosnem omrežju se lahko poveča zaradi povečanega števila ekstremnih vremenskih dogodkov in njihovih posledic (viharji, žled, poplave, plazovi). Verjetnost za razpad sistema (električni mrk) v večjem obsegu pa se povečuje kot posledica povečanega števila prekinitev na prenosnem omrežju (predvsem visokonapetostni daljnovodi) in preobremenjenosti prenosnih in proizvodnih zmogljivosti zaradi povečane porabe v primeru daljših vročih obdobij (vročinskih valov). 6. Sklepi Podnebne spremembe so lahko resen problem za vsako državo, še zlasti ker obstoječi mednarodni dogovori, npr. Kyotski sporazum, najverjetneje ne bodo zaustavili naraščanja izpustov toplogrednih plinov. Analize časovnih sprememb podnebnih spremeljivk v Sloveniji zadnjih 50 let dokaj zanesljivo kažejo, da se nam podnebje že spreminja. Manj zanesljive so napovedi za prihodnost, čeprav ne gre dvomiti o še nadaljnjem povečevanju temperature zraka. Posledice sprememb podnebja bodo vplivale na vsa področja našega delovanja, saj bo prišlo do sprememb v živi in neživi naravi. Še posebej nas lahko skrbi vse ekstremnejše vreme, ki je tudi povezano z globalnim ogrevanjem in nas lahko kot majhno državo zelo prizadene. Klimatske spremembe so tesno povezane z energetiko, predvsem z rabo fosilnih goriv. Ta prispeva največji delež k ustvarjanju podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa bodo tudi povratno vplivale na ceno in razpoložljivost energetskih virov in energije v končni obliki.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

7. Literatura ARSO, 2006. Agencija Republike Slovenije za okolje http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/podnebje/ Bergant K., Kajfež-Bogataj L. 2004. Nekatere metode za pripravo regionalnih scenarijev podnebnih sprememb. Acta agriculturae slovenica, 83 – 2: 273-287. EEA, 2004. Impacts of Europe’s changing climate: an indicator-based assessment, EEA Report No 2/2004, 107 pp. EEA, 2005a. European Environmental Outlook. EEA Report No. 4/2005, 85 pp. EEA, 2005b. Vulnerability and adaptation to climate change in Europe. EEA Technical report No 7/2005, 79 pp. Eisenreich, S.J. 2005. Climate Change and the European Water Dimension, European CommissionJoint Research Centre, Ispra, Italy. 253 pp. Giorgi, F., Bi, X.Q. and Pal, J., 2004. Mean, interannual variability and trends in a regional climate change experiment over Europe. II: climate change scenarios (2071-2100). Climate Dynamics, 23(7-8): 839-858. Goodess, C., 2005. STARDEX – Downscaling climate extremes, UEA, Norwich. Houghton, J. T., in sod., 2001: Climate change 2001: The scientific basis. Cambridge: Cambridge University Press. 752 str. http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/index.htm IPCC, 2007. Climate Change 2007. The Physical Science Basis - Summary for Policymakers. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. IPCC Secretariat. Kajfež - Bogataj, L., Bergant, K., 2005. Podnebne spremembe v Sloveniji in suša. Ujma (19): 37-41. Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K., 2005. Kakšno bo podnebje v Sloveniji v tem stoletju? Ujma (19):218-223. Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K, Ravnik, M, Črepinšek, Z., 2006. Podnebne spremembe in nacionalna varnost v Sloveniji : Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “Znanje za varnost in mir 2004- 2010”. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2006. 78,s. Luterbacher, J., Dietrich, D., Xoplaki, E., Grosjean, M. and Wanner, H., 2004. European seasonal and annual temperature variability. Trends and extremes since 1500. Science 303, pp. 1499–1503. Maracchi, G., O. Sirotenko, and M. Bindi, 2004. Impacts of present and future climate variability on agriculture and forestry in the temperate regions: Europe. Climatic Change, 70(1), 117–135. Mitchell, T. D., 2003: Pattern scaling: An examination of the accuracy of the technique for describing future climates. Climatic Change 60: 217-242. PRUDENCE, 2005. Prediction of Regional scenarios and Uncertainties for Defining EuropeaN Climate change risks and Effects. Final Report (http://prudence.dmi.dk) Räisänen, J., Hansson, U., Ullerstig, A., Doscher, R., Graham, L.P., Jones, C., Meier, H.E.M., Samuelsson, P. and Willen, U., 2004. European climate in the late twenty-first century: regional simulations with two driving global models and two forcing scenarios. Climate Dynamics, 22(1): 13-31. Schröter,D., Cramer, W., Leemans, R., Prentice, I.C., Araujo, M.B., Arnell, 2005. Ecosystem service supply and vulnerability to global change in Europe. Science, 310(5752): 1333-1337. Sušnik, A., 2006: Vodni primanjkljaj v Sloveniji in možni vplivi podnebnih sprememb. Magistrsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Stern, N. 2006. The Economics of Climate Change. The Stern Review. Cambridge University Press. Available for download at http://www.hm-treasury.gov.uk/index.cfm.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

OKOLJE IN ENERGIJA V SLOVENIJI – ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE? POGLED V LUČI NAPOVEDANIH PODNEBNIH SPREMEMB prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mesto

Kaj so ugotovili in sklenili na svetu in v EU? Ko danes razmišljamo o energiji in okolju v Sloveniji, ne moremo mimo nekaterih mednarodnih ugotovitev in sklepov, ki so bili predstavljeni svetovni in slovenski javnosti. Naj jih na kratko ponovimo: – Sternovo poročilo ugotavlja, da so klimatske spremembe na osnovi sedanjih znanstvenih spoznanj največja napaka tržnega gospodarstva, kar jih je človeštvo doživelo (1). – Film Al Gora »Neprijetna resnica« je neprijetno zdramil številne kulturnike, politike in gospodarstvenike na svetu. – Poročilo strokovnjakov francoski vladi o klimatskih spremembah predlaga 4-kratnozmanjšanje emisije CO2 v Franciji (2). – Sporočilo OZN in delovnih skupin IPPC vladam na svetu je: ukrepati je potrebno takoj (3, 4). – Predsedniki vlad članic EU so v mesecu marcu 2007 sprejeli sklepe za spremembo energetske in okoljske politike v EU25, in sicer: do leta 2020 je potrebno: za 20 % zmanjšati rabo primarne energije, to je fosilnih goriv; za 20 % zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati delež obnovljivih virov energije v primarni energij na 20 % (5) – naša oznaka: politika 5 × 20. Nismo prepričani, da se politiki in gospodarstveniki v Sloveniji zavedajo, kako daljnosežni in materialno zahtevni so zadnji sklepi. Toda že v Sternovem poročilu je rečeno, da bi lahko z 1 % deležem BDP v naslednjih 20 letih zaustavili naraščanje segrevanja Zemlje pri 2-3 stopinjah, oziroma koncentracije CO2 pri 550 ppm. Če ne bomo ukrepali, je pričakovati letno izgubo BDP med 5 - 20 %. V Sloveniji bi to pomenilo, da bi za ustavljanje klimatskih sprememb morali letno nameniti približno 297 miljonov € (1 % od 29.736 miljo-

nov €, kolikor je bil BDP v letu 2006 - SU RS). Če so naši politiki ob sprejemanju teh obveznih sklepov mislili resno, bomo videli že v naslednjem rebalansu proračuna RS za leto 2008. Seveda pa obstajajo tudi drugačna razmišljanja nekaterih znanstvenikov o nastajajočih podnebnih spremembah, ki menijo, da segrevanje Zemlje ni odvisno samo od emisij toplogrednih plinov. Vendar je ta del znanosti za sedaj v manjšini (6). Večina krivi za segrevanje Zemlje in sedanje podnebne spremembe emisije CO2, zato moramo na Zemlji zmanjšati njegovo emisijo v ozračje v naslednjem 20 - 30 letnem obdobju za 80%. V nadaljevanju bomo skušali prikazati, kaj praktično pomenijo sklepi Sveta EU za Slovenijo in pokazali usmeritev, ki bi nam zagotavljala zanesljivo oskrbo z energijo in izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Naloga ni lahka. Njena realizacija je mogoča le z učinkovito rabo energije, najširšo uporabo obnovljivih virov energije ali/in jedrske fisije. Po dosedanjih analizah tehnološkega razvoja fuzija do tega časa ne bo tehnično izvedljiva. Ponovno moramo tudi ugotoviti, da je nadaljna uporaba jedrske tehnologije vezana na proliferacijo materialov za izdelavo jedrskega orožja, zato je ta tehnologija omejeno dostopna deželam v razvoju, poleg tega pa zaloge uranove rude niso neskončno velike. Zaradi tega je nadaljni razvoj jedrskih elektrarn v svetu in pri nas še pod vprašajem. Na drugi strani pa je potrebno poudariti, da je količina sončnega obsevanja, ki prihaja na Zemljo (okoli 120 TWlet/leto), desettisočkrat večja od sedanje letne potrebne energije vsega človeštva (7). Povečati uporabo sončne energije v vseh njenih pojavnih oblikah in z njo pokriti naše potrebe je izziv, ki se danes postavlja pred človeštvom. Tehnologija za uporabo sončne energije je tehnološko bistveno bolj obvladljiva in za večino človeštva okolju bolj prijazna, kot raba jedrske energije. Slovenija ima v energetiki svojstven položaj. Tri energetsko najbolj učinkovite države Švica, Japonska in Danska imajo po glavi prebivalca le nekaj odstotkov višjo rabo energije, kot pri nas, pri

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

trebujemo več energije, temveč več pameti. Kritično je stanje pri porabi elektrike, saj smo na enoto BDP na neslavnem tretjem mestu in nad povprečjem EU 25 (slika 1). Njena rast pa se nadaljuje (slika 2).

porabi elektrike smo skoraj izenačeni, le družbeni proizvod v Sloveniji je 3 do 4 krat nižji. Manjkata nam torej znanje in kapital, da bi dodana vrednost dosegla pri enaki rabi energije vrednosti razvitih dežel v svetu. Za nadaljni razvoj torej ne po-

Potrebna elektrika za enoto BDP 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00

IT UK FR ALI AN JA AV CI ST JA R IJ IR A S D KA AN SK A

N IA EŠ O VE KA N FI IJA ŠV NS ED KA SK A EU 25 Z ŠP D AN A IJ A

kWh/k$95

kWh/1000$95

(vir: Key world energy statistics 2004, IEA)

Države Slika 1. Potrebna elektrika na enoto BDP v EU 25 (17)

leta Slika 2. Rast porabe elektrike v Sloveniji ( vir: Energetski letopis RS, 2004)

14000 13000 12000 11000 10000 9000 8000 7000 6000

poraba v GWh/a

Rast porabe elektrike v Sloveniji

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Če želi Slovenija postati energetsko učinkovita, manj odvisna država od uvoza energije in izpolniti zahteve po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in rabe primarne energije, potem mora: • zmanjšati (zamenjati z OVE) sedanjo raven potrebne primarne energije za 20 % ali ~ 60 PJ/ leto, • zmanjšati porabo goriv v prometu s spremembo politike do javnih prometnih sistemov, • zmanjšati raven porabe goriv v široki rabi (npr. v stavbah za 30 % v naslednjih 6 letih z uvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije, predvsem toplotno sanacijo obstoječih stavb), • zagotoviti »ničelno rast porabe elektrike« ob sočasni tehnološki obnovi sistema (elektrarn, transformatorskih postaj in daljnovodov), • s subvencijami omogočiti razvoj tehnologij in uporabo OVE, ki sicer tržno še niso konkurenčne (vetra, sonca, biomase in še posebej geotermalne energije), • nastali višek primarne energije (po izvedbi vseh ukrepov v prometu in široki rabi) preusmeriti v industrijo za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Pogled na dosedanje rezultate v Sloveniji Prva razprava o učinkoviti rabi energije sega v daljno leto 1962, ko je Gradbeni center Slovenije, pod vodstvom g. Jožeta Jana, organiziral prvo posvetovanje o učinkoviti rabi energije v stavbah in optimalni toplotni zaščiti v Jugoslaviji.(8) Leta 1973 smo na pobudo Laboratorija za ogrevalno in sanitarno tehniko FS (LOS FS) uspeli prvič optimizirati toplotno izolacijo za Štepanjsko naselje v Ljubljani. Kljub dokazanim prednostim so tedaj optimalno ekonomsko izolacijo 8 cm zmanjšali na 5 cm in zgradili prvo naselje z izolacijo nad minimalno predpisano vrednostjo (9). To je bil preboj pri toplotni zaščiti stavb, ki so jih gradili stanovanjski skladi. Energetska kriza 1973 je šla mimo Jugoslavije brez posebnih posledic. Leta 1975 smo pričeli z raziskovalnim projektom Sončna energija in ga uspešno zaključili tri leta kasneje. Leta 1977 smo po znani elektro-energetski krizi v Sloveniji pripravili znano rdečo knjižico z naslovom »Program ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije«(10). Program je bil za tedanje čase odlično sestavljen in ga lahko še danes v celoti uporabljamo, saj ni bil nikoli realiziran. V letih 1979 do 1981 je Ljubljan-

ska banka za dan varčevanja, 31. oktobra, izdajala znano knjižico 100+1, 100+2, 100+3 ukrepi za varčevanje, avtorja P. Novaka (11). Šele leta 1984 smo uspeli v Sloveniji sprejeti »Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode« (12), ki je pomenil tedaj velik napredek, saj so se po predpisu zmanjšale toplotne izgube stavb za 30 %. Predpis je tvoril tudi osnovo za serijo jugoslovanskih standardov JUS U.J5.600 (13), 510, 520, 530, ki so povzeli slovenske zahteve in jih uveljavili v celi Jugoslaviji leta 1987. V standardu je že bilo tudi priporočilo za njegovo evalvacijo po petih letih, kjer naj bi se toplotna zaščita ponovno zaostrila za 30 % (leta 1992). Po spremembi družbenega reda je tema učinkovite rabe energije prišla v drugi plan. Leta 1996 je Državni zbor RSsprejel »Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo« (ReSROE, 14). Po uvodu se resolucija prične z učinkovito rabo energije in zelo dobro povzema tedanje usmeritve v svetu. Predvideva izdajo ustreznih predpisov, uvaja energetsko svetovanje, agencijo za učinkovito rabo energije in potrjuje usmeritev za izstop iz jedrske energetike. Na osnovi te resolucije je bila pripravljena za Ministrstvo za okolje in prostor strokovna podlaga za tehnični predpis o dopustnih toplotnih izgubah stavb (15) v začetku leta 1998 in pripravljen čistopis predpisa. Predpis je zaostril toplotno zaščito na priporočilo, ki je bilo že v JUS standardu. Žal zaradi nekaterih okoliščin ni bil nikoli izdan. Nato smo v letu 1999 sprejeli nov Energetski zakon, ki v poglavju 3 dobro opredeli energetsko politiko in v 13. členu predpiše izdajo Nacionalnega energetskega programa v roku 18 mesecev po sprejetju zakona. Žal smo sprejeli Nacionalni energetski program le v obliki resolucije z več kot 3-letno zamudo. Energetski zakon je bil do danes petkrat dopolnjen in zaradi neizdanih predpisov le delno realiziran. V njej je izjemno pomembna tabela 13, ki jo povzemamo, in v kateri se zrcali vse licemerstvo slovenske politike do učinkovite rabe energije in OVE. Nadalje v resoluciji piše: »Finančna sredstva za izvedbo programov na letnem nivoju znašajo 14,0 milijard tolarjev. Skupni stroški programov (za učinkovito rabo energije in OVE) v obdobju 2004 do 2010 znašajo 98,0 milijard tolarjev. Finančna sredstva, navedena pod subvencijami za URE in OVE, bi se v odvisnosti od finančnega instrumenta dodeljevala kot neposredne subvencije v obliki ugodnih kreditov s subvencioniranjem investicij v

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

URE do 30 % in s subvencioniranjem obrestne mere oziroma kot olajšave pri plačevanju CO2 takse. Za uresničitev ambicioznih ciljev energetske politike bo treba v obdobju 2004-2010 za spodbujevalne programe za URE in OVE zagotoviti znatna finančna sredstva (Tabela 13). S subvencioniranjem investicij za URE do 30 % in za OVE do 40 % bomo spodbudili občane, gospodarske družbe in javne ustanove, da bodo zagotovile glavnino potrebnih investicijskih sredstev.« V tabeli so bila navedena sredstva v času sprejemanja enaka pobrani taksi za emisije CO2, saj je bila ravno taksa osnova za predlog Sveta za varstvo okolja RS DZ za povečanje sredstev v te namene. Le malo od tega, kar je napisanega in v sprejetega v DZ, se je uresničilo, saj niso bili podani ekonomski pogoji. Zato se lahko resnično sprašujemo, kako bomo uresničili obveze, sprejete marca letos. Med tem časom so v EU sprejeli vrsto novih direktiv, standardov in v posameznih državah tudi nove predpise na področju učinkovite rabe. Tudi pri nas smo pričeli sprejemati CEN standarde in se zgledovati po njih. Rezultat tega je bila izjemna zamuda pri novem predpisu za učinkovito rabo energije v stavbah, saj je izšel šele leta 2002 in to na drugih, bolj kompliciranih osnovah. Predpis je minimalno zaostril toplotno zaščito, saj se je občutno zvišala zunanja projektna temperatura in rezultat je bil praktično enak, kot v prejšnjem predpisu (sl. 3). »Tabela 13: Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje programov URE in proizvodnjo toplote iz OVE – povprečna letna sredstva za obdobje 2004 – 2010 (v 1000 SIT/€) Subvencije za URE skupaj, od tega: Gospodinjstva Storitveni in javni sektor Mala in srednja podjetja Subvencije za OVE skupaj, od tega: Lesna biomasa Bioplin Sončna energija Toplotne črpalke Geotermalna energija Demonstracijski projekti Informativni programi URE&OVE Svetovalni programi Priprava in evalvacija programov

8.100.000 5.100.000 1.500.000 1.500.000 3.900.000 1.750.000 500.000 600.000 50.000 1.000.000 150.000 100.000 300.000 240.000

Mednarodni projekti Razvojni projekti Priprava in izvajanje predpisov Skupno programi Stroški izvajanja programov Skupni letni stroški programov

60.000 60.000 40.000 12.950.000 (54.093,39 €) 1.050.000 (4.381,57 €) 14.000.000 (58.420,96 €)«

Zaradi te, 11 letne zamude pri sprejemanju ostrejših predpisov o toplotni zaščiti, smo v tem obdobju zgradili 51,2 miljona m3 bivalnih stavb in 11,2 miljona m3 industrijskih stavb (~ 17 % vsega fonda). Zaradi slabše izolacije smo vgradili za cca. 320 MW več moči in sedaj letno porabimo za gretje cca. 482 GWh/leto toplote oziroma 41.450 ton več, kot bi bilo to potrebno. Ker še sedaj nimamo novega predpisa, ki bi predpisoval gradnjo energetsko učinkovitih stavb, se slaba gradnja nadaljuje tudi po letu 2002. Del stroke in vladnih služb, ki so vpletene v pripravo predpisov, bo moral prevzeti vsaj moralno odgovornost za neracionalno rabo energije v stavbah v Sloveniji v zadnjem desetletju. V nadaljevanju bomo pokazali na nekaj možnosti, kako politiko »5 x 20« uresničiti in kakšni bodo stroški. Stavbe so največji rudnik goriva v Sloveniji V Sloveniji smo v 45 letih (1955 – 2000) zgradili 55,7 miljonov m2 stanovanj, 1,4 milj. m2 poslovnih stavb, 5,4 milj. m2 stavb za gostinstvo (vključno s hoteli) in trgovino, 6,5 milj. m2 stavb za zdravstvo, šport in izobraževanje, 5,5 milj. m2 stavb za promet in druge aktivnosti ter 8,9 milj. m2 stavb za proizvodnjo (16). Zgoraj navedene stavbe lahko razdelimi v tri velike skupine: • stanovanjske stavbe s površino 55,7 milj. m2 • poslovne in ostale stavbe s površino 18,9 milj. m2 • industrijske stavbe s površino 8,9 milj. m2 Torej imajo vse stavbe skupaj površino 83,5 milj. m2 in volumen 309,5 milj. m3 (Slika 4).

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Volumetrične transmisijske toplotne obremenitve ZRN 95 EEB

Specifična letna energija za gretje B = Qh/Au

ZRN 02 LEB

Bdop

16 14 12

kWh/m2a

volumetrične obremenitve W/m

SLO 02 A PEB

10 8 6 4 2 0 0,5

Bmax.3

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 P

Bmin

P+1

P+4

izbrana vrsta stavbe

-1

faktor oblike m

Slika 3: Primerjava predpisov in potrebne energije za gretje standardno in dobro toplotno zaščitenih stavb (eno do pet etažnih); EEB – energetsko učinkovite stavbe; LEB nizko energ. stavbe; PEB – pasivne stavbe; Bdop – dovoljeno po starem predpisu; Bmin – dov. po predpisu iz 2002 in Bmax.3 - izgube stavb z optimalno izolacijo, ki bi morala biti predpisana: razmerje je 2,5 do 5 : 1.

Delež stavb po namenu, zgrajenih v obdobju 1955 do 2000

1% 8%

11%

7% 2%

stan.

66%

admin.

trg.gost.

zdr.šp.izo.

promet

Slika 4: Delež posameznih tipov stavb, zgrajenih v obdobju 1955 -2000 (16)

drugo

industrija

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Na osnovi poznanih načinov gradnje in različnih analiz je bila izdelana ocena o minimalni potrebni količini toplote za gretje teh stavb, ki je prikazana v Tabeli 1.

Če sedaj pogledamo bilanco potrebne energije v široki rabi za leto 2003 (Tabela 2), ugotovimo, da je računska ocena zadovoljiva, saj je bila statistična poraba v široki rabi brez elektrike 44 161 TJ.

Tabela 1. Ocena potrebne toplote za gretje stavb v Sloveniji, zgrajenih od leta 1955 do 2000. Obdobje Potr. topl. za ogr. Stanov. stavbe Admin. stavbe Trg. gost. stavbe Zdr. šp. izob. stavbe Prometne stavbe Druge stavbe Industrijske stavbe Skupaj

1955-2000 TJ/leto 23.161 544 5.159 2.748 328 1.638 9.117 42.695

1955-1970 TJ/leto 6.940 127 867 907 091 334 2.764 12.030

1971-1980 TJ/leto 7.583 146 2.441 920 75 411 3.984 15.560

1981-2000 TJ/leto 8.638 271 1.851 921 162 893 2.369 15.105

Tabela 2: Potrebna energija v široki rabi in prometu v letu 2003 (18) Ostala raba 2003 v TJ Električna energija Lignit Rjavi premog Les in lesni odpadki Tekoča goriva Kurilno olje ( EL ) Petrolej Plinasta goriva Zemeljski plin Tekoči naftni plin Daljinska toplota Novi viri

73922 20693 175 74 8508 27922 27822 100 9333 5971 3362 6906 500

Izračunali smo tudi možno zmanjšanje porabe goriv s povečano toplotno izolacijo in zamenjavo stekla v oknih ter nastale stroške v vsem stavbnem fondu (slika 5, 6), medtem ko so stroški pri minimalni sanaciji prikazani na sliki 7.

Promet 2003 v TJ Električna energija Tekoča goriva Motorni bencin JET in avio bencini Plinsko olje

59291 594 58697 33700 1072 23925

Slika 5: Deleži zmanjšanja toplotnih izgub pri izolaciji vsega starega stavbnega fonda

Deleži zmanjšanja toplotnih izgub po času gradnje, maksimalni scenarij, skupaj 6,3 PJ

31%

35%

Primerjava potrebne energije za gretje dobro toplotno zaščitenih stavb (dokazano s praktično izvedbo v ZRN), ki smo jih prevzeli tudi kot izhodišče za izračun stroškov pri nas.

34% 1955-1970

1971-1980

1981-2000

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Letna potrebna toplota: Stroški sanacije: Razlika: pri toploti: pri stroških:

Obstoječa stavba 242 kWh/m2/leto 1

Ob upoštevanju tesnenja oken, ki naj bi znižalo sedanjo propustnost na polovico (strošek pa je zanemarljiv) in brez zamenjave stekla v oknih dobimo Stroški v mio €

Toplotno sanirana stavba 49 kWh/m2/leto 25 kWh/m2/leto 110 €/m2 213 €/m2 1:5 1:10 1 : 1,94 celotne prihranke toplote za ogrevanje in znižanje emisij CO2 za analizirane primere (izolacija stavb + zmanjšanje infiltracije):

Stroški za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda

2 500

2 000 1500 stan.

1000

jav.skup. industrija

500

Skupaj

250 0

1955-1970

1971-1980

1981-2000

1955-2000

Obdobja gradnje

Slika 6: Ocena stroškov za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda v Sloveniji

Stroški pri sanaciji stavbnega sklada v minimalnem obsegu Stroški v mio € 1000 800 600

stan. jav.skup.

400

industrija Skupaj

200 0

1955-1970

1971-1980

1981-2000

1955-2000

Obdobja gradnje

Slika 7: Ocena stroškov za minimalni obseg toplotne sanacije stavbnega fonda v Sloveniji

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

– Sanacija vsega fonda: Prihranek na toploti: 15,06 PJ/leto (40.000 toe) in 882 Gg CO2 (v desetem letu aktivnosti) ali 70,4 % vsega potrebnega znižanja emisij po Kjotskem sporazumu. – Sanacija v maksimalnem obsegu: Prihranek na toploti: 12,91 PJ/leto (30.566 toe) in 756 Gg CO2 (v desetem letu aktivnosti) ali 60,3 % vsega potrebnega znižanja emisij. – Sanacija v minimalnem obsegu: Prihranek na toploti: 7,51 PJ/leto (17.934 toe) in 440 Gg CO2 (v desetem letu aktivnosti) ali 35,1 % vsega potrebnega znižanja emisij. Moč ogrevalnih naprav bi se znižala za cca. 2790 MW (približno enako moči vseh elektrarn v Sloveniji) v prvem in za 1390 MW v zadnjem primeru. Primerjava stroškov na enoto prihranjene toplote za ogrevanje pa nam da naslednji rezultat: – Stroški za toplotno izolacijo vsega stavbnega fonda so 4,3 €c/kWh; pri letnem vlaganju cca. 228 mio €/leto (55 miljard SIT/leto) skozi obdobje vseh 10 let (1/3 vlaganj izgradnjo avtocest). – Stroški za toplotno sanacijo vsega stavbnega fonda, razen oken so 1,8 €c/kWh; pri letnem vlaganju cca. 87,3 mio €/leto (21 miljard SIT/leto). – Stroški za toplotno sanacijo po maksimalnem scenariju brez sanacije oken pa so 2,0 €c/kWh; pri letnem vlaganju cca. 54 mio €/leto (13 miljard SIT). To je manj od pobrane takse na CO2 v letu 2004 (~58 mio €). Izračun dokazuje visoko ekonomičnost takega početja. Če k tem sredstvom prištejemo še prihranek na stroških za gorivo, ki so pri sedanji ceni kurilnega olja ~0,7 €/kg v 10 letu že med 28 in 13,9 mio €, odvisno od intenzivnosti sanacije stavb, dobimo pravo sliko takih ukrepov. Socialni učinki toplotne sanacije stavb Ob upoštevanju, da predstavljajo materialni stroški cca. 50 %, odpade druga polovica na delo. Na osnovi tega lahko ugotovimo, da bi lahko s temi aktivnostmi, pri letnih stroških za kvalificiranega delavca v gradbeništvu v letu 2007 cca. 750 €/mesec, oziroma 9000 €/leto, zaposlili za dobo 10 let naslednje število delavcev: v prvem primeru: 228,0 mio € /2 x 0,009 =~ 12.670 delavcev v drugem primeru: 87,3 mio €/2 x 0,009 = ~ 4.860 delavcev v tretjem primeru: 54,0 mio €/2 x 0,009 = ~ 3.000 delavcev

V Sloveniji primanjkuje delovnih mest za starejše osebe brez visokih kvalifikacij. Ena izmed možnosti za njihovo zaposlitev je dopolnilna izobrazba in zaposlitev pri obnovi starih, slabo izoliranih stavb. Kot sledi iz zgornjega izračuna, bi ta dela omogočila več tisoč novih zaposlitev za naslednjih 10 let. Pri tem bi imeli naslednje koristi: močno bi zmanjšali porabo goriv za gretje in emisije škodljivih plinov, zmanjšale bi se socialne podpore nezaposlenim, zmanjšala bi se energetska uvozna odvisnost, prihranjeni denar pa bi se porabil doma za plačilo dela in materiala ter za razvoj. Zakaj te možnosti ne želimo izrabiti, nam ni jasno. Nove cene goriva v letu 2007 ekonomski izračun bistveno izboljšajo. Zgoraj navedeni rezultati nas privedejo do zaključka, da je nabolj smotrno postopno izolirati celoten sklad stavb v Sloveniji. Sredstva, ki se nabirajo danes s takso na CO2 več, kot zadoščajo za realizacijo maksimalnega scenarija (~58 mio €). Z njimi bi lahko pokrili tudi letne materialne stroške v primeru, da se odločimo za celovito sanacijo celotnega sklada stavb in pritegnemo 50 % finančnih sredstev s strani lastnikov stavb. Državi Sloveniji bi se to povrnilo v obliki intenzivnega zaposlovanja v gradbeni obrti širom po Sloveniji. Zmanjšal bi se odliv kapitala v tujino z nakupi potrošniških dobrin s kratko življensko dobo. Bistveno bi se povečala kakovost ter življenska doba sklada starih stavb in s tem tudi njihova realna tržna vrednost. Vlaganja v toplotno zaščito stavb so dolgoročna vlaganja in bodo koristila predvsem prihajajočim generacijam. Pri 785.000 stanovanjih s površino 58 miljonov m2 in približno enakem številu poslovnih in industrijskih objektov v Sloveniji so možnosti za učinkovito rabo energije in uporabo OVE izjemno velike in lahko pomenijo “new deal” za gradbeno in industrijo grelnih naprav ter žalost za prodajalce nafte, plina in elektrike, predvsem pa za nove zaposlitve za več tisoč delavcev letno … ČE BOMO TAKO HOTELI? Uporaba obnovljivih virov energije Šele toplotno sanirane stavbe postanejo primerne tudi za uporabo sončne energije za ogrevanje. Z njo lahko v bodoče še dodatno zmanjšujemo po-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

rabo fosilnih goriv, česar nismo upoštevali v naši analizi. Ocene potenciala OVE so v Sloveniji različne, vendar so v naslednjem redu velikosti (Tabela 3). Potrebna primarna energija je bila leta 2004 v Sloveniji cca. 298,4 PJ/a ali 7,127 Mtoe. Na osnovi gornjih podatkov lahko zaključimo, da je teoretični potencial OVE ~ 688 krat (520,8 krat, brez GE) večji od sedanjih potreb, tehnični potencial pa je ~ 74 (33,8 brez GE) večji od naših potreb po primarni energiji. Tabela 3: Slovenski potencial obnovljivih virov v PJ/a (1015J/a) = 0,278.103 GWh/a Vir OVE Energija sonca Energija biomase Energija voda* Energija vetrov Energija oceanov Geotermalna energija SKUPAJ

Sedanja raba* 0,001 18,66 13,65 0 Nimamo 0,18 32,49

Tehnični potencial >10 000 >40 >32 >11 0 12 000? >22 093

Teoretični potencial 93 000 62 300 ~70 ~30 0 50 000? >205 400

Viri: APE 2002, NEP 2003, Energotech 2005, SU RS 2005.

Slovenija je torej v bodočnosti lahko energetsko neodvisna in brez emisij ogljika. Vprašanje je le, kakšna bo cena te neodvisnosti? Sedanji delež OVE je 10,5 % celotne primarne energije ali 29,84 PJ. Kratkoročni cilj v EU je, da bi bil delež OVE v vseh članicah 12 % do leta 2012 in 20 % do 2020. Kaj to pomeni za Slovenijo? Razvoj OVE v Sloveniji do 2020, da bi zadostili politiki »5x20« Pri predpostavki, da ostane celotna količina potrebne primarne energije enaka, 20 % znižanje porabe fosilnih goriv pa bi dosegli z OVE (s tem bi so časno znižali tudi emisije TGP za 20%), moramo v letu 2020 pokrivati z njimi najmanj 60 PJ/leto. To pomeni podvojitev sedanje rabe OVE (30 PJ ali o,713 Mtoe energije iz novih OVE). Kako bi lahko to dosegli? Na osnovi sedanjih tehnoloških dosežkov to pomeni vgradnjo: ~ 3 mio m2 SSE za toploto; letni izplen: 500 kWh/a,m2, letno novih 200 000 m2; Pridobljena energija: 1500 GWh/a ali ~ 5,4 PJ ~ 1,3 mio m2 sončnih celic; letni izplen ~ 200 kWhe/m2, letno novih 100.000 m2; Pridobljena energija: 260 GWhe/a ali ~ 0,94 PJ ~ 120 vetrnic a 2,5 MW = 300 MW; 1000 h/a obratovanja z nominalno močjo Pridobljena energija: 300 GWhe/a ali ~ 1,8 PJ ~ 13 geotermalnih elektrarn a 30 MW z 7000 h/leto obratovanja – Pridobljena energija: 2730 GWhe/a ali ~ 9,8 PJ ~ več naprav za uporabo biomase za 100 % povečani letni posek: na 2,6 mio m3 do 2020 Pridobljena energija: 3330 GWh/a ali ~ 12 PJ Skupaj pridobimo 29, 94 PJ in smo torej blizu cilja 30 PJ. Pri 785 000 stanovanjih v Sloveniji to pomeni vgradnjo 4 m2 sprejemnikov sončne energije in 1,7 m2 sončnih celic na stanovanje. Seveda pa je lahko scenarij tudi drugačen, vendar moramo upoštevati, da je električna energija kritični vir, zato je ravno delež elektrike v tem scenariju velik. Geotermalna energija je poudarjena, ker predstavlja pasovno elektriko, ki jo drugače nimamo na razpolago.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Ekonomija in kapital za tak razvoj Ocena investicij v zgoraj predlagane sisteme je naslednja: – SSE – sprejemniki sončne energije ~ 450 mio € – PV – sončne elektrarne ~ 1 040 mio € – Vetrnice ~ 300 mio € – Geotermalne elektrarne ~ 975 mio € – Biomasa (toplota, elektrika, plin) ~ 624 mio € Skupaj do 2020:

~3 389 mio €

Za ~ 30 PJ energije iz OVE v letu 2020 je letni vložek 260,7 mio €/leto za naslednjih 13 let. To je približno enako 1 % BDP iz leta 2006. Po dosedanjih informacijah imamo do leta 2013 na razpolago za trajnostno energetiko ~ 193 mio € iz strukturnih skladov ali cca. 27 mio €/leto, to je ~10 x manj. V proračunu za stimulacijo vlaganj, kot jih predvideva sprejeta resolucija, ni predvidenih sredstev. V resoluciji je bilo predvideno za OVE 16,26 mio €, ki jih v proračunu do sedaj nikoli ni bilo, kljub vestno pobrani taksi za TGP. Kaj sedaj? Kako s proizvodnjo elektrike? Za pokrivanje potreb po električni energiji do leta 2020 (predvidena moč v primeru klasičnih elektrarn 3000 MW, letna proizvodnja ~ 15 000 GWh/ leto v letu 2020) planiramo izgradnjo nove elektrarne Šoštanj 6 z močjo 600 MW, ki bo zamenjala stare elektrarne in pri enaki porabi premoga proizvedla bistveno več elektrike. Izgradnja 400 MW plinsko-parne elektrarne v Trbovljah na domači in uvoženi premog (nova tehnologija z možnostjo sekvestracije CO2) bi bila z ozirom na obstoječo infrastrukturo pametna rešitev. Izgradnja nove JE moči 650 MW (varni reaktor) bi lahko postala realnost v naslednjem desetletju, če bomo rešili, pri nas ali v EU, skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov, sicer ni izgledov za njeno gradnjo. Po tem predlogu bi eno tretjino elektrike pridobivali iz OVE, za ostali del bi bila še vedno potrebna fosilna goriva. Ali smo pripravljeni na spremembo energetskega sistema? Na sliki 8 je prikazan sedanji, okolju neprijazen energetski sistem. V njem imamo relativno malo konverzij in veliko nosilcev energije, ki med seboj tekmujejo in onesnažujejo okolje.

Na sliki 9 (str. 44) je prikazan energetski sistem, ki je okolju prijazen, saj ima le tri nosilce energije, ki zamenjujejo vse dosedanje. To so: elektrika, metan (plinasto gorivo) in metanol ( tekoče gorivo – oksidirani metan). Vsi trije so v primeru, da so pripravljeni s pomočjo sončne energije, za okolje prijazni in neškodljivi. Metan - CH4 in metanol – CH3OH sta v končni fazi sintetični gorivi, pridobljeni iz solarnega vodika in ogljika iz biomase. Njuna dobra lastnost je, da lahko izkoriščata obstoječo infrastrukturo in imata 4 vodike, vezane na en sam ogljik. Tak sistem lahko nastaja postopno z opuščanjem premoga in nafte ter s postopnim uvajanjem etanola iz biomase, ki bi ga nato zamenjal metanol iz solarnega vodika in biomase. Zaključek Poznamo tehnologije za prehod na energetiko z malo ogljika. Nimamo vizije za družbeno-ekonomske spremembe (kako stran od potrošništva). Nimamo volje za gospodarjenje z okoljem (za usklajeni, sonaravni razvoj). Z vlaganji smo še vedno vezani na klasično energetiko. Nimamo še načrta, kako bomo izpolnili obveze, podpisane v začetku marca 2007. Ne obvladujemo večine novih tehnologij za široko uporabo OVE. OVE so ekonomsko nekonkurenčni, dokler ne bomo internalizirali okoljskih stroškov, ki jih povzroča uporaba fosilnih goriv. Literatura 1. Stern review 2. Faktor four 3. IPPC 2 4. IPPC 3 5. EU council march 2007-05-10 6. UK Chanel 4 7. Solar researc 8. GCS Simpozij 1964 9. P. Novak: Možemo li izolirati zgrade na ekonomski način, Kongres KGH Vol. II-1, str.49-50, Beograd,1973; 10. Program ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, SRS, Republiški komite za energetiko, Ljubljana, maja 1977; 11. P. Novak: 100 +1; 100+2, 100+ 3 načinov varčevanja z energijo, Ljubljanska banka, Ljubljana, oktober 1989, 1990, 1991

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Toplota Elektrika Tekoča goriva Plin Biomasa, trdna gor. Slika 8: Obstoječi energetski sistem: imamo najmanj pet nosilcev energije, ki med seboj na trgu konkurirajo in okolju niso prijazni 12. Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode, UL SRS, št. 31 – 11. X. 1984 13. JUS U.J5.600, Toplotna tehnika v gradbeništvu, Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo stavb, Pravilnik št. 07-93/29, UL SFRJ, Št. 10/87 14. DZ RS: Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, UL RS, Štev. 9 – 16. II. 1996; 15. vvv

16. P. Novak: Analiza vpliva toplotne zaščite stavb na emisijo CO2, Študija za Termo Škofja Loka, marec 2003. 17. Key World Energy Statistics, IEA, 2004 18. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/(Ur.l. RS, št. 57/2004) 19. Energetski zakon, UL 27 -2007 20. P. Novak: Kako do novih delovnih mest?

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 9: Okolju prijazen - sonaravni energetski sistem, katerega osnovo tvorijo: sonÄ?na energija, zrak (O2), voda in planetarna energija.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

PODPIRANJE PROIZVODNJE ELEKTRIKE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, kot so energija vodotokov, vetra, sonca, biomase in geotermalna energija.

mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za gospodarstvo

V Republiki Sloveniji je, kot drugod po Evropi, energetika gospodarska dejavnost. Ker električni trg še ni popolnoma liberaliziran, in ker cene energije ne vključujejo vseh eksternih stroškov, ni realno pričakovanje, da bo trg sam poskrbel za večje vključevanje obnovljivih virov energije v proizvodnjo elektrike.

Energija je temelj sodobnega človekovega življenja. Zato nam je tako težko sprejeti dejstvo, da se je končal čas zanesljive preskrbe in poceni energije. Znašli smo se pred zahtevno nalogo, kako poiskati rešitve ali vsaj omiliti posledice pretečih podnebnih sprememb, povečane uvozne odvisnosti in rasti cen energentov. Stremimo k razvoju, ki bi zadovoljeval naše sedanje potrebe, brez ogrožanja možnosti, da bodo lahko zadovoljile svoje potrebe tudi prihodnje generacije. Uporaba energije je glavni razlog podnebnih sprememb. V EU povzročamo z rabo energije 80 % izpustov toplogrednih plinov. Rastoče, nestabilne cene in problemi pri dobavi, predstavljajo tveganja zaradi prevelike energetske odvisnosti od nafte in zemeljskega plina. Zaradi trajne rasti porabe električne energije, se problemi le še poglabljajo. Energetska politika, ki lahko ponudi odgovore, mora biti ambiciozna, učinkovita in dolgoročna. Zajeti mora vsakogar. Cilj v EU je zagotoviti trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Zastavljen cilj je možno doseči z liberalizacijo in vzpostavitvijo enotnih notranjih trgov z električno energijo in plinom, spodbujanjem učinkovite rabe energije, povečanjem izrabe obnovljivih virov energije in razvojem novih tehnologij, s katerimi bo mogoče nadomestiti nafto in plin. Razlogi, zaradi katerih je potrebno povečati izrabo obnovljivih virov energije, so: – obnovljivi viri energije lahko pomembno vplivajo na znižanje izpustov toplogrednih plinov, – povečanje deleža obnovljivih virov energije pomeni bolj trajnostno rabo virov, krepi zanesljivost oskrbe z zniževanjem uvozne odvisnosti, – z nadaljnjim razvojem tehnologij in izboljšavami v praksi pričakujemo, da bo na daljši rok postala izraba obnovljivih virov energije tudi ekonomsko konkurenčna fosilnim virom energije.

Na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je pot do konkurenčnosti še precej daljša, kot pri ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov ter pri biogorivih. Zaradi tega povsod po svetu podpirajo proizvodnjo zelene elektrike, če želijo njen obseg še povečati. Namen tega prispevka je na kratko predstaviti, kako to delamo v Sloveniji, si odgovoriti na vprašanje, ali se je to v preteklosti uspešno izkazalo za doseganje zastavljenih ciljev in razmisliti, kaj je potrebno spremeniti za v prihodnje. Cilji Republike Slovenije glede obsega proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov Z Direktivo 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo je bil sprejet pravni okvir za zagotovitev, da bi se potenciali obnovljivih virov energije bolje izkoriščali. V Direktivi si je EU postavila za cilj (indikativen-nezavezujoč), da v letu 2010 kar 22,1 % vse elektrike proizvede iz obnovljivih virov energije. Glede na naravne in druge možnosti so bili v direktivi za posamezne države članice določeni tudi nacionalni cilji, katerih doseganje bi bilo potrebno za uresničitev skupnega cilja. Slovenija se je EU priključila po sprejemu zgornje direktive. V predpristopni pogodbi je bil določen cilj, da bo v Sloveniji v letu 2010 33,6 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Ta cilj je zapisan tudi v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04). Takrat zapisani cilji niso izgledali visoki, ker je bilo v letu 2001 30.4 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Zadnji uradni podat-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ki za leto 2005 pa kažejo, da je bilo samo še 24.2 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Če danes pogledamo na zastavljeni cilj, ko rast proizvodnih kapacitet za elektriko iz obnovljivih virov ne sledi rasti porabe električne energije, vidimo, da je zastavljeni cilj visok, do leta 2010 verjetno nedosegljiv.

proizvodnji toplote in električne energije, ali če izkorišča obnovljive vire energije. V skladu z energetskim zakonom je vlada z dvema uredbama predpisala pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije in pravila za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Ker cilji v Direktivi 2001/77/ES niso zavezujoči, to za Slovenijo ne bo imelo posledic. So se pa razmere za naslednje obdobje (do leta 2020) bistveno spremenile. Na spomladanskem vrhu je Evropski svet sprejel sklep, da je potrebno zagotoviti, da bo leta 2020 v EU 20 % energije v skupni porabi proizvedene iz obnovljivih virov. Za dosego tega bodo določeni zavezujoči nacionalni cilji, ki jih bodo morale države članice doseči, ob istočasni obveznosti, da zagotovijo vsaj 10 % delež biogoriv za transport. Deleža za biogoriva se bo morala vsaka država držati, pri odločitvi glede deleža obnovljivih virov, uporabljenih za proizvajanje električne energije ali za ogrevanje in hlajenje, pa bo lahko vsaka država prosto upoštevala svoje možnosti in prioritete, da bi dosegla skupni nacionalni cilj.

Sistemski operaterji so dolžni odkupiti vso električno energijo kvalificiranih proizvajalcev priključenih na njihova omrežja po ceni, ki jo vsaj enkrat letno določi vlada s sklepom. Kvalificirani proizvajalci se lahko tudi odločijo, da vso ali del električne energije sami prodajo, za prodano količino pa jim pripada premija. Tudi to izplačajo sistemski operaterji. Sredstva za plačila se zbirajo iz naslova dodatka k omrežnini.

Do sedaj so bili cilji za elektriko in biogoriva iz obnovljivih virov v direktivah iz leta 2001 in 2003 nezavezujoči, medtem ko jih za področje ogrevanja in hlajenja sploh ni bilo. Za naprej je predvidena direktiva, ki bo zajela vse obnovljive vire.

Za električno energijo, ki jo proizvedejo iz obnovljivih virov energije ali v kogeneraciji z nadpovprečnim izkoristkom, lahko proizvajalci v skladu z Uredbo o izdajanju potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 121/05) zahtevajo izdajo potrdila o izvoru, kar je urejeno po zahtevah direktiv 2001/77/ES in 2004/8/ES. Potrdila lahko po proizvajalčevem pooblastilu zahtevajo tudi trgovci, posredniki ali zastopniki na trgu z električno energijo. Potrdila izdaja Agencija RS za energijo.

Pri določanju nacionalnih ciljev bo Evropska komisija upoštevala potenciale v posamezni državi članici in različnost v gospodarski moči (Fair burden sharing), da ne bi bile posamezne države prekomerno obremenjene. Postopek, kako bo Evropska komisija določila nacionalne cilje, še ni znan, bodo pa pogajanja zelo pomembna, ker nas je zadnja izkušnja naučila, da moramo biti pri pogajanjih o ciljih zelo previdni. Po zadnjih uradnih podatkih za leto 2005 je bil delež obnovljivih virov v porabi primarne energije 10.5 % (leta 2001 je bil delež še 11.5 %). Podpiranje proizvodnje zelene elektrike v Sloveniji Po veljavni ureditvi določa način spodbujanja električne energije iz obnovljivih virov Energetski zakon. Ta določa, da dobi status kvalificiranega proizvajalca proizvajalec, ki proizvaja električno energijo z nadpovprečnim izkoristkom pri so-

Gre za tako imenovan Feed-in sistem podpiranja proizvodnje zelene elektrike, ki ga v posameznih različicah uporabljajo v večini držav EU, in ki se je do sedaj izkazal kot najbolj primeren. V zadnjih letih je dal odlične rezultate v Nemčiji, Španiji in na Danskem.

Zaradi zaostajanja za ciljem iz Nacionalnega energetskega programa in zaradi obveznosti, ki jih bomo imeli v Sloveniji za področje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020, je potrebno ugotoviti, zakaj se investitorji ne odločajo za naložbe v nove elektrarne. Največji problem predstavljajo: – Z investicijskega vidika je problem ekonomičnost. Potrebne so visoke investicije, zaradi male donosnosti pa je vračilna doba zelo velika. Medtem ko so pomemben odločitveni moment pri vetru, fotovoltaiki in geotermalni energiji visoki investicijski stroški, so pri izrabi biomase in pri sočasni proizvodnji elektrike in toplote veliki tudi obratovalni stroški. Njihovo gibanje v pri-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

hodnosti lahko predstavlja neznanko, ki povečuje investicijsko tveganje. – Investitorje ovirajo tudi zapleteni in dolgotrajni administrativni postopki, ker se je potrebno pred realizacijo naložbe obrniti na toliko naslovov. Največjo oviro predstavljajo postopki za pridobitev okoljskih dovoljenj in postopki in stroški za priključitev kvalificirane elektrarne na omrežje. – Pri malih enotah, ki bi jih lahko postavili posamezniki, je problematično, da si morajo zaradi tega urediti status po Zakonu o gospodarskih družbah, da lahko uveljavljajo stroške. Drugače tega ne morejo uveljavljati, hkrati pa morajo plačevati dohodnino. Na Ministrstvu za gospodarstvo razmišljamo o novih rešitvah in potrebnih spremembah. Pripraviti moramo rešitev, da bi odpravili probleme ekonomičnosti investicij v elektrarne za izrabo obnovljivih virov in v nove visoko učinkovite kogeneracije. Za reševanje problemov pri umeščanju objektov v prostor in možnih davčnih olajšav, pa bo potrebno medresorsko usklajevanje tudi z ministrstvi, pristojnimi za okolje in finance. V zvezi s trenutno shemo za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov je Evropska komisija proti Sloveniji sprožila postopek številka C 07/2005. Glede na dejstva: – da se proizvodnja zelene elektrike podpira iz dodatka za omrežnino, katerega višina se določi v soglasju z vlado; – da so sistemski operaterji v večinski državni lasti in na njihove stroške ne delujejo proste tržne zakonitosti, komisija ugotavlja, da gre za obliko parafiskalnih sredstev, ki jih dobijo proizvajalci zelene elektrike in zato predstavljajo državno pomoč. Te pomoči Slovenija pred vstopom v EU Evropski komisiji ni priglasila, kot je določeno z evropskimi predpisi. Ker Evropska komisija Sloveniji odločbe o tej zadevi še ni poslala, kaj več o tem, kaj konkretno bo morala Slovenija narediti, še ni mogoče reči. V Sloveniji želimo povečati interes za vlaganja v elektrarne na obnovljive vire in v soproizvodnjo z nadpovprečnim izkoristkom. Zato bomo v letu 2007 pripravili predpise za novo shemo podpiranja proizvajanja zelene elektrike. Shema bo morala biti skladna z zgornjo odločbo Evropske komisije in Smernicami skupnosti o državni pomoči za

varstvo okolja, ki določajo tudi smernice za državno pomoč v energetskem sektorju. Že pred sprejemom dokončne ureditve v zvezi s shemo, bomo v postopku pre-notifikacije poskusili bodočo shemo uskladiti z Evropsko komisijo. Dodatne neznanke nam povzročajo namere Evropske komisije, da se v tem letu prenovijo Smernice skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja in namera, da bi na osnovi analize vseh obstoječih sistemov za podpiranje proizvodnje zelene elektrike v državah članicah pripravili predlog harmonizirane sheme za celo EU. Tudi iz tega razloga se je Slovenija, s podpisom Skupne izjave o sodelovanju pri razvoju in pospeševanju sistema odjema zelene elektrike (Feed-in system), za povečanje uporabe obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike, januarja 2007 priključila pobudi Nemčije in Španije. Na mednarodni konferenci o obnovljivih virih energije leta 2004 v Bonnu sta se vladi Španije in Nemčije odločili, da do takrat neformalno sodelovanje formalno uredita. Oktobra 2005 sta vladi v Madridu podpisali skupno izjavo o sodelovanju na področju »Feed-in« sistema za spodbujanje uporabe OVE za proizvodnjo električne energije. Nemčija in Španija sta povabili Slovenijo, da se jima pridruži ter da posreduje svoje izkušnje, ki smo si jih pridobili s »feed-in« shemami v času od leta 2002 do danes. Podpis Skupne izjave opisano sodelovanje dviga na nekoliko višjo raven ter bo omogočil podpisnicam, da kot »zainteresirano telo« sodelujejo tudi pri delu drugih energetskih forumov v EU. V skupni izjavi so zapisane ugotovitve: a) da je povečevanje uporabe obnovljive energije osnovnega pomena za trajnostni razvoj na državni in svetovni ravni, b) da obnovljiva energija nudi pomembne načine zmanjšanja onesnaževanja okolja, zagotavljanja raznovrstne in zanesljive dobave energije ter omogoča dostop do energije, kar je pomembno za izkoreninjenje revščine, c) da je zgorevanje fosilnih goriv največji vir toplogrednih plinov in da je treba te izpuste zmanjšati, da bi omilili škodljive učinke spreminjanja podnebja in dosegli cilje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja z dne 9. maja 1992. Na podlagi dosedanjih izkušenj podpisnice skupne izjave poudarjajo, da je sistem odjema zelene elektrike eden od najprimernejših sistemov za

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

pospeševanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.

– določiti primere, ko bi bila primerna tudi investicijska pomoč.

Če bi Evropska komisija predpisala harmonizacijo na tem področju, preden bi se trg za električno energijo popolnoma liberaliziral in zaživel kot enotni notranji trg, z uvedbo nepreizkušenega modela, bi to lahko povzročilo veliko nezaupanje investitorjev. S tem bi bili cilji glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, postavljeni za leto 2020, resno ogroženi.

Posebna določila za elektriko v soproizvodnji: – za elektriko iz mikro in mini soproizvodnje velja obvezen odkup (Feed-in sistem), večja proizvodnja je na trgu, – določitev postopka certificiranja soproizvodnje, – do obratovalne pomoči bodo upravičene samo nove ali pretežno nove elektrarne, ki bodo izpolnjevale pogoje glede minimalnega P/H (power to heat) razmerja in prihranka primarne energije.

Načela nove ureditve spodbujanja proizvodnje zelene elektrike Da bi se ločilo stalno poseganje v Energetski zakon, zaradi pogostih sprememb na področju proizvajanja elektrike iz obnovljivih virov in soproizvodnje, bo smiselno pripraviti poseben zakon o kvalificiranih proizvajalcih električne energije. Zakonska teža ciljev na področju kvalificirane proizvodnje električne energije, bo lahko dala pomemben signal, da gre tudi za javni interes, hkrati pa bo možno postaviti pravni okvir za zagotavljanje dolgoročne varnosti investitorjev in s tem spodbuditi investiranje. Zakon bo moral v skupnih določilih določiti: – cilje dinamično po letu in deležih proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in v soproizvodnji, – način pristopa do omrežja (»Shallow« princip), – določitev meril za izračun višine primerne spodbude, – določitev obveznosti udeležencev na trgu in način zajemanja sredstev za podporo, – določitev morebitnih obveznosti SODO in Agencije za energijo, – določitev pravil o izdajanju potrdil o izvoru. Posebna določila o proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov: – določitev za elektriko, iz katerih elektrarn velja obvezen odkup na obnovljive vire (Feed-in sistem), – določitev obdobja, ko za določene kvalificirane elektrarne ni potrebno napovedovati proizvodnje in nositi stroškov izravnave, – določitev, da je center za izravnavo tudi po preteku statusa kvalificiranega proizvajalca dolžan odkupiti ponujeno električno energijo po tržni ceni, zmanjšani za njegove stroške pokrivanja odstopanj,

Zaključek Smisel podpiranja katerekoli gospodarske dejavnosti je v potrebi, da se doseže določen ekonomski, socialni ali okoljski cilj. Prevelika podpora kvalificiranim proizvajalcem električne energije, ki bi jih tako osvobodila konkurenčnih pritiskov trga, bi lahko znižala njihov interes po zniževanju lastnih stroškov in po optimizaciji poslovanja. Če ne bo poskrbljeno za pravilna razmerja v podpiranju različnih tehnologij proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, lahko to ustavi razvoj in komercializacijo posamezne tehnologije na račun tistih tehnologij, ki zaradi sheme postanejo ekonomično bolj privlačne. Za preoblikovanje sistemov podpor obstaja nekaj temeljnih načel, ki jih je potrebno upoštevati: – Shema mora natančno določiti upravičence do podpore. – Mora biti učinkovita, ne sme zniževati interesa prejemnika podpore, po zniževanju stroškov in povečevanju proizvodne učinkovitosti. – Mora biti dobro uravnotežena glede koristi, ki jih prinaša, in stroškov, ki jih povzroča. – Mora biti praktična, njen nadzor in izvajanje ne smeta povzročati prevelikih administrativnih stroškov. – Mora biti transparentna. – Mora biti časovno omejena.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Viri: De Larderel, Jacqeline Aloisi; Appertr Olivier: Reforming Energy Subsidies, United Nations Publication, Oxford, UK, 2002 Direktorat za energijo: Poročilo RS Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, Ljubljana, februar 2006 Letni energetski pregled za leto 2005-Končno poročilo, naročnik: Ministrstvo za gospodarstvo, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, IJS-DP-9467, Ljubljana, 2007 Smernice skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (Uradni list C 037, 3.2.2001)

mag. Silvo Škornik

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

NOVI INSTRUMENTI PODPORE INVESTICIJAM NA PODROČJU RAVNANJA Z ENERGIJO NA EKOLOŠKEMU SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE

tij le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za uspešen zagon dejavnosti.

Franc Beravs, Ekološki sklad Republike Slovenije, j.s.

Eko sklad, j.s. je sopodpisnik projektnega dokumenta Sklada za Svetovno okolje (Global Environment Facility, v nadaljevanju: GEF) SVN/01/ G31/A/1G/99 in je določen kot finančni posrednik ter upravljalec kapitalskih naložb sklada za energetsko izrabo biomase, ki bo oblikovan iz kupnin od prodaje kapitalskih naložb države iz sredstev projekta. V upravljanje Eko sklada prenaša Republika Slovenija tudi vse nadaljnje kapitalske naložbe sklada za energetsko izrabo biomase, ki bodo pridobljene z vložitvijo namenskih proračunskih sredstev, ki se oblikujejo iz kupnin od prodaje kapitalskih naložb.

Uvod Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad (Eko sklad), od svoje ustanovitve leta 1994 spodbuja okoljske naložbe predvsem z dajanjem ugodnih kreditov. Prejemniki kreditov so pravne osebe in občani. Kreditni pogoji so ugodnejši od tržnih. Za občane do 10 let in za pravne osebe do 15 let je obrestna mera nižja od najugodnejše ponudbe domačih in tujih komercialnih bank, stroški obdelave vloge in sklenitve pogodbe so bistveno nižji, odplačilna doba pa daljša. Nameni kreditiranja so določeni v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja in Nacionalnim energetskim programom. Tako Eko sklad kreditira naložbe v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena, v naprave in tehnologije varstva okolja, v tehnologije in izdelke, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja, naložbe v izrabo obnovljivih virov energije in ukrepe učinkovite rabe energije ter naložbe povzročiteljev obremenitve okolja za prilagoditev predpisanim zahtevam. V zadnjih dveh letih daje sklad prednost naložbam v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, saj za te namene ponuja kredite v višini 90 % priznanih stroškov naložbe. Svojo spodbujevalno vlogo na področju okoljskih investicij želi Eko sklad nadgraditi z novim finančnim instrumentom v obliki kapitalskih vložkov. Ključna vloga novega finančnega instrumenta Eko sklada bo spodbujanje naložb, za katere zgolj ugodni krediti ne predstavljajo zadostne spodbude, hkrati pa presegajo obseg, v katerem lahko država zagotovi nepovratno sofinanciranje iz proračuna. Gre za trajen vir sredstev, ki omogoča optimalno izrabo javnih sredstev, saj se država vključuje v lastniško strukturo financiranih podje-

1. Sodelovanje pri izvajanju projekta »Odpravljanje ovir za povečano rabo biomase za daljinsko ogrevanje«

Namen projekta GEF je bil odstraniti ključne ovire za izboljšano in povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira v Sloveniji in s tem spodbuditi naraščanje njenega deleža v energetski bilanci države, uravnotežiti financiranje podobnih projektov v prihodnje, obenem pa tudi podpreti trajnostni razvoj domačega gospodarstva z ustvarjanjem novih možnosti zaslužka in zaposlitve. Težišče projekta je bila izgradnja sistemov za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso (DOLB), ki so jih številne občine opredelile kot ugodno alternativo sistemu ogrevanja na fosilna goriva. Cilj projekta pa je bil olajšati financiranje oziroma izgradnjo najmanj 3 do 5 projektov DOLB do leta 2006 ter pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo za izvedbo naslednjih dvajset projektov. V obdobju od junija 2004 do decembra 2006 je bilo v okviru projekta GEF financiranih osem projektov DOLB. Družbe, ki so projekte izvedle, so za izvedbo naložb pridobile 475,45 mio SIT kapitalskih vložkov Republike Slovenije ter za enak znesek nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Večina projektov je prejela tudi ugodne kredite s strani Eko sklada, v skupnem znesku 425,98 mio SIT. Eko sklad bo tudi v letih 2007 in 2008 zagotavljal opravljanje storitev vodenja sklada za biomaso in nadzora nad kapitalskimi vložki države v podje-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

tja, ki bodo izvajala dejavnost oskrbe z energijo. V letih 2007 in 2008 se bodo začeli postopki za odprodajo lastniških deležev države v prvih dveh podjetjih, ki upravljata z novimi sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. To sta Energetika projekt, d.o.o., Vransko in JKP Komunala Kočevje, d.o.o., Kočevje. V letu 2007 pa se Eko sklad aktivno vključuje v upravljanje novih družb, ki so še pridobile sredstva projekta GEF. Gre za družbe, ki bodo upravljale z naložbami v Ločah pri Poljčanah, Lučah ob Savinji, Mozirju, Solčavi in Črnomlju. 2. Dodeljevanje kapitalskih vložkov V letu 2007 načrtuje Eko sklad vzpostavitev novega finančnega instrumenta, ki bo zagotavljal zagonska sredstva družbam, ki bodo vlagale sredstva v okoljske naložbe. V tem letu Eko sklad načrtuje tudi izvedbo prvega javnega vabila k oddaji ponudb za vlaganje sredstev Eko sklada v kapitalske naložbe varstva okolja. Pred tem morajo biti sprejeti ustrezni predpisi in pripravljeni vsi pogoji za uvedbo in uporabo tega instrumenta za pospeševanje okoljevarstvenih naložb v prihodnje. S to novo obliko spodbujanja naložb, predvsem v izrabo obnovljivih virov energije in tudi v ukrepe učinkovite rabe energije, želimo na Eko skladu nadaljevati s pristopi, ki so bili izvedeni v okviru projekta GEF in jih razširiti tudi na druga področja izrabe obnovljivih virov energije. Na ta način želimo doseči bistveno večji prodor teh sistemov v slovenski prostor in dokazati, da pridobljene izkušnje iz projekta GEF lahko pripomorejo k tehnični in ekonomski optimizaciji projektov izrabe obnovljivih virov energije. Sedanja trdno določena struktura financiranja v projektu GEF je onemogočala radikalno poseganje v pripravo in izvedbo projektov s strani projektne skupine GEF in so bile večkrat potrebne kompromisne rešitve z vključenimi lokalnimi akterji. S skrbno izbiro potencialnih projektov, njihovo tehnično in ekonomsko optimizacijo želimo pokazati, da je možno tudi pri teh projektih izrabe obnovljivih virov doseči takšne rezultate, ki bi v bodoče zanimali in pritegnili tudi druge zasebne vlagatelje. Na ta način bo Eko sklad skladno s politiko Evropske unije, cilji Lizbonske strategije in Akcijskim načrtom okoljskih tehnologij za Evropo, poleg dejavnosti kreditiranja razvijal tudi druge, bolj tvegane naložbene mehanizme za podporo razvoju in trženju okoljskih tehnologij. Okoljske

tehnologije predstavljajo pomemben most med Lizbonsko strategijo in trajnostnim razvojem, ker hkrati prispevajo k ekonomski rasti, izboljšujejo okolje in varujejo naravne vire. Nove in inovativne okoljske tehnologije prispevajo k ekonomski rasti na različne načine. Ker zmanjšujejo stroške varstva okolja, omogočajo »več varstva okolja za manj denarja« oziroma doseganje predpisanih okoljskih standardov na cenejši način. Na ta način privarčevane finančne vire lahko plasiramo kjerkoli drugje v gospodarstvu. Okoljske tehnologije pomagajo pri razbijanju vzročne povezave med onesnaževanjem okolja in rabo naravnih virov ter gospodarsko rastjo, kar omogoča gospodarstvu na daljši rok večji obseg rasti, ob spoštovanju omejitev zaradi okoljskih standardov. To pa je bistvo trajnostnega razvoja. Za zamenjavo na trgu obstoječih tehnologij z novimi »okoljskim tehnologijami« pa so velikokrat potrebna tudi določena zagonska sredstva iz javno finančnih virov v obliki kapitalskih vlaganj, poroštev, garancij in tudi subvencij. Evropska komisija je z namenom spodbuditve držav članic EU za večja vlaganja v okoljske tehnologije, s čimer bi prispevali k hitrejši implementaciji Lizbonske strategije in Strategije trajnostnega razvoja, pripravila in v letu 2004 objavila poseben akcijski plan o okoljskih tehnologijah »Environment Technology Action Plan« - ETAP. V okviru tega dokumenta je predvidena uvedba različnih podpornih mehanizmov, med katere spadajo tudi kapitalske naložbe, ki bi lahko predvsem malim in srednjim podjetjem pomagale pri prodoru okoljskih tehnologij na skupni evropski trg. Republika Slovenija je v proračunu za leto 2007 že zagotovila 1,67 milijonov EUR, za povečanje namenskega premoženja Eko sklada za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije s kapitalskimi vlaganji. Ta sredstva bodo namenjena pospeševanju dejavnosti, ki imajo izrazito pozitivne učinke na okolje, v Sloveniji pa sploh niso dovolj razvite. Kratkoročni cilji uvedbe novega finančnega instrumenta so tri naložbe Eko sklada v mala in srednja podjetja letno, s katerimi bomo v prvih letih izvajanja kapitalskih vlaganj podprli predvsem izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, pridobivanje električne energije s pomočjo bioplina iz živalskih in drugih organskih odpadkov, proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi in naložbe v druge inovativne okoljske tehnologije.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Glede na dejstvo, da se letos zaključuje mednarodni projekt odpravljanja ovir za večjo izrabo lesne biomase za daljinsko ogrevanje, ki je vpeljal in uveljavil podobne finančne instrumente in spodbudil večje število potencialnih projektov, bo Eko sklad s kapitalskimi vlaganji v prvi fazi do konca leta 2008 investiral izključno v družbe, ki se bodo ukvarjale s proizvodnjo in distribucijo toplote iz lesne biomase. Skupni obseg sredstev, ki bodo v letih 2007 in 2008 namenjena kapitalskim vložkom, bo 1,67 mio EUR, skupna vrednost treh do petih naložb, ki jih bo s tem spodbudil Eko sklad, pa bo predvidoma dosegla 6,25 do 8,35 milijonov EUR. 3. Izvajanje strokovnih nalog spodbujanja učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije V novembru je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona in objavljen v Uradnem listu št. 118, dne 17. novembra 2006. Zakon v 15. členu uvaja dodatek za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije na vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v Republiki Sloveniji. Višino dodatka določi Vlada RS. Prav tako vlada v treh mesecih po sprejetju tega zakona predpiše vrsto in obseg programov, ki se financirajo iz tega dodatka. Dodatek na porabljeno električno energijo se vplačuje na poseben račun Ekološkega sklada RS. Za upravljanje in razpolaganje z zbranimi sredstvi je pristojno ministrstvo, pristojno za okolje, strokovne naloge v zvezi s tem opravlja Ekološki sklad RS. Te, z zakonom določene nove naloge v danem trenutku ni moč opredeliti ne po vsebini in ne po obsegu, lahko pa bistveno vplivajo na delo Eko sklada v letu 2007. Glede na dejstvo, da smo v zadnjih dveh letih naše kreditiranje v veliki meri usmerili v naložbe v učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije, saj predstavljajo približno 70 % vseh v tem obdobju danih kreditov, bi bilo smiselno v pripravi vrste in obsega programov vključiti kreditiranje teh naložb s še bolj ugodnimi pogoji, v kolikor bi za to porabili del na novo zbranih sredstev iz dodatka. Dodatna možnost spodbujanja tistih ukrepov, s katerimi bi lahko dosegali najboljše učinke v pogledu zniževanja emisij toplogrednih plinov, pa bi bila kombinacija subven-

cioniranja in kreditiranja naložb. Na ta način bi investitorjem poenostavili pridobivanje sredstev za pokrivanje finančnih konstrukcij investicij, saj bi z eno prijavo in eno dokumentacijo lahko pridobili nepovratna in ugodna kreditna sredstva. 4. Sofinanciranje promocijske dejavnosti Temeljni cilj te dejavnosti je navezati stike in seznaniti z dejavnostjo in ponudbo Eko sklada vse potencialne kreditojemalce v državi ter spodbuditi njihov interes za izvajanje različnih naložb v varstvo okolja, učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije. Težišče sofinanciranja te dejavnosti je usmerjeno v podporo programov kreditiranja občanov kakor tudi uvajanja novega finančnega instrumenta v obliki kapitalskih vlaganj. Občani predstavljajo vedno pomembnejšo kategorijo v strukturi kreditojemalcev Eko sklada in so zato pomembna ciljna skupina. Ta dejavnost poteka predvsem v obliki različnih promocijskih projektov, ki jih Eko sklad, na podlagi izvedenega javnega razpisa, sofinancira z namenom informiranja, izobraževanja, ozaveščanja in promoviranja naložb v varstvo okolja, v nove in v praksi uspešno preizkušene tehnologije in izdelke varstva okolja. Projekti pa se izvajajo v različnih oblikah, kot so: objave različnih strokovnih prispevkov, radijske predstavitvene in kontaktne oddaje, oblikovanje in izdaja publikacij ali priročnikov in drugih tiskanih ali elektronskih gradiv, izvedba informativnih ali svetovalnih delavnic (pretežno na temo izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije), izvedba seminarjev in konferenc. Ocenjujemo, da so učinki takšnih projektov zelo ugodni, glede na vložena sredstva (ta predstavljajo največ 49 % upravičenih stroškov projekta) in ob upoštevanju, da gre za krepitev partnerskega odnosa med Eko skladom in različnimi nosilci projektov, ki so tako nevladne organizacije kot tudi zasebne družbe. 5. Zaključek Preoblikovanje namenov kreditiranja, s poudarkom na ukrepih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, oblikovanje ustreznih obrestnih mer in drugih kreditnih pogojev ter večji poudarek

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

kreditiranju občanov je ob ustreznih promocijskih aktivnostih doseglo svoj namen, saj je interes investitorjev dosegel nivo, ko povpraševanje po ugodnih kreditih Eko sklada presega njegovo ponudbo. Poleg tega je preusmeritev težišča kreditiranja od pretežno infrastrukturnih projektov varstva okolja v naložbe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, poleg povečanega interesa potencialnih kreditojemalcev pokazala tudi na to, da za določene inovativne tehnologije na področju ravnanja z energijo, kakor tudi na drugih področij varstva okolja, ugodni krediti ne predstavljajo zadostne spodbude, zato se na Eko skladu vzpostavlja nov finančni instrument v obliki kapitalskih vložkov.

Dr. Peter Novak, Jože Volfand in Franc Beravs

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

SPODBUJANJE UČINKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE mag. Jani Turk, Ministrstvo za okolje in prostor

Uvod Leta 1990 je bil prvič uveden program spodbujanja investicij za učinkovito rabo energije (URE) in izrabo obnovljivih virov energije (OVE); leta 1991 ga je nadaljevala tudi vlada nove Republike Slovenije. V letih od 1990 do 1993 so bile naložbe na podlagi javnih razpisov Ministrstva za gospodarske dejavnosti (MGD) podprte z znižanjem obrestnih mer, večino projektov pa je prek Ljubljanske banke kreditirala Svetovna banka. Z ustanovitvijo Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije so posojila za znižanje obrestnih mer za naložbe v varstvo okolja prešla v pristojnost le-tega, MGD je začel s programom spodbujanja investicij za izrabo OVE z nepovratnimi sredstvi, za izvajanje državne politike na področju URE pa je bila v začetku leta 1995 kot organizacija v sestavi Ministrstva za gospodarske dejavnosti ustanovljena Agencija za učinkovito rabo energije (AURE). V letu 2001 preideta obe področji (URE in OVE) v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor, z letom 2002 pa postane AURE pristojna tudi za izvajanje programov spodbujanja izrabe obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije ter izdajanje odločb o statusu kvalificiranega proizvajalca električne energije. Z ozirom na pridobljene pristojnosti na področju obnovljivih virov energije postane AURE tudi izvršilna agencija za izvajanje projekta GEF. Leta 2005 je bila AURE ukinjena, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljive vire energije v okviru Direktorata za evropske zadeve in investicije Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je v celoti prevzel naloge na področju URE in področje toplote iz OVE.

1. Nacionalni energetski program in spodbujevalni mehanizmi za spodbujanje URE in OVE Slovenija se zaveda izredne pomembnosti doseganja strateških ciljev energetske politike, ki so: zanesljivosti energetske oskrbe, konkurenčnosti energetskih trgov in še posebej čim manjšega vpliva energije na okolje. Ob tem pa niso zanemarljivi tudi pozitivni vplivi trajnostnega energetskega razvoja na tehnološki razvoj energetske opreme in storitev, regionalni razvoj in zaposlovanje. Ti strateški cilji so vodili k pripravi Nacionalnega energetskega programa, ki ga je slovenski parlament sprejel leta 2004. Pri oblikovanju energetskega programa so bili upoštevani tudi ambiciozni cilji Republike Slovenije glede zniževanja emisij toplogrednih plinov. Kljub planirani visoki stopnji rasti bruto domačega proizvoda smo se z ratifikacijo Kjotskega protokola namreč zavezali, da bomo do leta 2010 glede na referenčno leto 1986 znižali emisije toplogrednih plinov za 8 %. Zapisani cilji Nacionalnega energetskega programa na področju trajnostnega energetskega razvoja so: • povečanje učinkovitosti rabe končne energije do leta 2010 glede na leto 2004: – v industriji, storitvenem sektorju in prometu za 10 %; – v stavbah (razen v industriji) za 10 %; – v javnem sektorju za 15 %; • podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje do leta 2010 glede na leto 2000; • dvig deleža obnovljivih virov energije na 12 % do leta 2010, kar vključuje: – povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % v letu 2010; – dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % v letu 2010 – doseganje deleža biogoriv v prometu na 5,75 % v letu 2010. Za dosego ciljev Nacionalnega energetskega programa izvaja država množico različnih aktivnosti: • informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin, • energetsko svetovanje za občane, • spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev, • spodbujanje investiranja v URE in OVE.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Glavni finančni instrumenti so: • dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna oziroma nudenje posojil s subvencionirano obrestno mero za investicije, • zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energije, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije oziroma v soproizvodnji električne energije in toplote iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom • oprostitve plačila CO2 takse v primeru izvajanja določenih ukrepov, • oprostitev trošarin za biogoriva. 2. Spodbujanje investicij za OVE za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike V skladu z evropsko zakonodajo na področju dodeljevanje finančnih spodbud se vsa dodeljena sredstva štejejo kot državna pomoč, če prejemniki delujejo na trgu, kot npr. gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Področje dodeljevanja okoljskih pomoči je opredeljeno v Smernicah Skupnosti o dovoljenih oblikah državne pomoči na področju varstva okolja (Community Guidelines on State Aid for environmental protection OJ C 37, 3.2.2001). V skladu s 7. točko imenovanega dokumenta se državne pomoči na področju varstva okolja dodeljujejo splošno za vsa področja, razen za področja, ki so pokrita z ločenimi smernicami, kot npr. pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, za gospodarske družbe iz sektorja kmetijstva in ribištva in podobno. Pogoj nujnosti pomoči je prvi kriterij pri presoji združljivosti državne pomoči. Za zagotovitev izpolnjevanja pogoja nujnosti državne pomoči mora prosilec dokazati, da ukrepa oz. investicije ne more izvesti brez državne pomoči. Bistveno je torej, da finančna konstrukcija še ni v celoti zaprta oziroma ni zaprta v tistem delu, kjer obstaja možnost predvidenega sofinanciranja, in se projekti, ki bodo finančno podprti s strani države, še ne izvajajo. Višina državne pomoči v obliki nepovratnih sredstev za projekte za proizvodnjo toplote iz OVE v skladu z okoljskimi smernicami znaša v splošnem do 40 % upravičenih stroškov investicij, pri čemer pomenijo upravičeni stroški investicij tiste povečane stroške investicij, ki omogočajo izrabo obno-

vljivih virov energije in s tem bistveno prispevajo k zniževanju emisij toplogrednih plinov v primerjavi s stroški klasične proizvodnje energije iste moči. V okviru rednih letnih razpisov so bili podprti ukrepi za izrabo geotermalne in sončne energije, energije okolice in energetska raba lesne biomase. Razpisi za spodbujanje energetske izrabe lesne biomase so se v okviru MOP/AURE izvajali od leta 2002 do vključno 2005, za ostale obnovljive vire pa do leta 2004. Skupno je bilo dodeljenih skoraj 4 mio € državnih pomoči in izvedeno 91 investicij v skupni investicijski vrednosti več kot 12 mio €. 3. Spodbujanje daljinskih sistemov na lesno biomaso v okviru projekta GEF Analize so v preteklosti pokazale, da je za večjo uporabo lesne biomase v Sloveniji potrebno odpraviti predvsem institucionalne in finančne ovire ter izboljšati informiranje in ozaveščanje. Slovenija je v ta namen pridobila nepovratna sredstva Sklada za svetovno okolje (Global Environment Facility - GEF) za projekt »Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira« v skupnem znesku 4,3 milijone dolarjev, za spodbujanje rabe lesne biomase in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Celoten projekt v vrednosti 11,8 milijonov dolarjev (nepovratna sredstva GEF ter sredstva naše države, občin, investitorjev) se izvaja od leta 2002 in bo zaključen v letu 2007. Cilj projekta je olajšati financiranje oziroma izgradnjo najmanj 3 do 5 projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo za izvedbo naslednjih projektov. Model finančne podpore je bil dokaj nov. Za finančno pomoč je bilo izbranim projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na voljo 2,5 milijonov dolarjev sredstev v obliki kapitalskih vložkov države v gospodarsko družbo, ki bo projekt izvedla. Dodatna sredstva je zagotovila Republika Slovenija, in sicer 2,5 milijonov dolarjev v tolarski protivrednosti v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna ter 2,5 mio dolarjev v tolarski protivrednosti ugodnih kreditnih sredstev Ekološkega sklada Republike Slovenije. Ti trije finančni viri so omogočali kritje približno 75 % investicijskih stroškov, 25 % investicije pa so zagotovile bodisi občine bodisi strateški partnerji. Kapitalske vložke RS

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Pred 2002 GEF 2004 - 2006

Slika 1: Sistemi daljinskega ogrevanja bodo po približno petih letih prodali, tako da bo ta denar preko Ekološkega sklada Republike Slovenije ponovno investiran v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. V okviru GEF projekta je bilo v obdobju junij 2004 - december 2006 financiranih osem projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), in sicer Vransko, Kočevje, Črnomelj Mozirje (osnovna šola in Podrožnik), Luče, Solčava ter Loče v občini Slovenske Konjice. Družbe, ki so projekte izvedle, so za izvedbo naložb pridobile 1.984.000 € kapitalskih vložkov Republike Slovenije ter 1.984.000 € nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Večina projektov je prejela tudi ugodne kredite s strani Ekološkega sklada Republike Slovenije. Ob zaključku izvajanja GEF projekta se bo število tovrstnih sistemov v Sloveniji več kot podvojilo, odstranjene bodo ključne ovire, pripravljene so študije izvedljivosti za 33 novih sistemov, pri čemer interes za tovrstne ogrevalne sisteme še vedno narašča.

4. Spodbujanje URE v gospodinjstvih Nabor ukrepov v URE se je v časovnem obdobju precej spreminjal. Do leta 2002 so bili podprti ukrepi tesnjenja oken, nastavitve gorilnikov za kurilne naprave in vgradnje oken ter zamenjave stekel. V letih 2003 in 2004 je bil predmet spodbujanja izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, izolacija fasade, zamenjava in obnova oken, v letu 2005 izolacija večstanovanjske stavbe, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoječi večstanovanjski stavbi, od tedaj pa izolacija večstanovanjske stavbe, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v obstoječi večstanovanjski stavbi ter sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto. 5. Spodbujanje OVE v gospodinjstvih Nepovratna sredstva se dodeljujejo za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike ter specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, na polena, pelete in sekance, do

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

leta 2005 pa tudi za toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode.

300

Število podprtih ukrepov

V obdobju od 2002 do 2006 je bila skupno podprta vgradnja 948 kurilnih naprav na lesno biomaso, 1.873 solarnih sistemov z več kot 12.000 m2 sprejemnikov sončne energije, vgradnja 1.988 toplotnih črpalk za sanitarno vodo, vgradnja 282 toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov ter vgradnja 14 fotovoltaičnih sistemov.

350

250 200 150 100 50 0 2002

6. Novi programi

2003

2004

Sekanci

Peleti

2005

2006

Polena

Število podprtih ukrepov

V letu 2005 smo začeli s pripravo Slika 2: Sofinanciranje kurilnih naprav programa »Trajnostna energija«, ki je sestavni del Operativnega pro800 grama razvoja okoljske in prometne 700 infrastrukture, s katerim želi MOP na področje URE in OVE dodati tudi 600 sredstva evropskih skladov. Pro500 gram »Trajnostna energija« predstavlja implementacijo Nacionalnega 400 energetskega programa (NEP) na 300 področju učinkovite rabe energije in 200 okolju prijazne proizvodnje s cilji zagotavljanja zanesljivosti energetske 100 oskrbe, varstva okolja, dviga konku0 renčnosti in zaposlovanja. Vrednost 2002 2003 2004 2005 2006 programa »Trajnostna energija« v naslednji evropski finančni perspekTČ - sanitarna voda Solarni sistemi tivi, v obdobju 2007- 2013 znaša 188 TČ - ogrevanje prostorov Fotovoltaika mio EUR, od tega 158 mio € iz evropskega kohezijskega sklada. Glavnina Slika 3: Sofinanciranje ostalih ukrepov v gospodinjstvih finančnih sredstev bo namenjena Zakonske osnove na področju javno-zasebnega finančnim spodbudam za investiranje v projekte partnerstva, ki smo jih sprejeli s koncem leta 2006, URE in OVE v javnem sektorju, inovativnim lokalomogočajo še en način financiranja investicijskih nim energetskim sistemom ter učinkoviti rabi eleprojektov, in sicer pogodbeno financiranje. Ta naktrične energije. čin financiranja omogoča izvedbo najmodernejših energetskih investicij, ne da bi razpolagali z lastniV pripravi je tudi Program razvoja podeželja, ki mi finančnimi sredstvi, saj le-ta zagotovi zunanja tako v 1. kot 3. osi omogoča izvedbo ukrepov za institucija oziroma pogodbenik. Ta prevzame nainvesticije v URE in OVE. Poleg dosedanjih aktivčrtovanje, financiranje, vgradnjo in praviloma tudi nosti, ki so bile usmerjene v zagotovitev dodatnih obratovanje naprav za dobavo toplote, medtem prihodkov od osnovne dejavnosti kmetijcev, se ko naročnik, ki je običajno javni sektor, vložena novi program usmerja bolj široko na podeželje in sredstva povrne s plačilom za dobavo energije. spodbuja tudi podjetništvo na podeželju, pri čemer je možno uvajati tudi ukrepe URE in OVE.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Zaključek Dosedanji rezultati na področju URE in izrabe OVE so spodbudni. Razviti so različni programi na področju informiranja, ozaveščanja in usposabljanja porabnikov, energetskega svetovanja, spodbujanja izvajanja svetovalnih storitev ter spodbujanja investiranja z različnimi finančnimi instrumenti. Veliko zanimanje za investiranje v OVE, ob državnem proračunu, ki iz leta v leto ostaja na isti ravni in ne sledi projekcijam, navedenim v Nacionalnem energetskem programu, se odraža v vse manjšem obsegu izvajanja programov investiranja z nepovratnimi sredstvi. Zadnji razpis za spodbujanje investicij pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih za izrabo geotermalne in sončne energije ter energije okolice je bil izveden v letu 2004, za energetsko rabo lesne biomase v letu 2005, v letu 2006 sta bila izvedena le še razpisa za gospodinjstva, razpis za gospodinjstva v letu 2007 je bil omogočen šele, ko so bila združena vsa sredstva na postavkah OVE državnega proračuna za leti 2007 in 2008, kljub temu pa so razpisana sredstva zadoščala le za eno odpiranje vlog. V pripravi so novi programi spodbujanja – Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter Program razvoja podeželja. Oba programa sicer zagotavljata sredstva s pomočjo evropskih skladov, vendar pa bo v obeh primerih potrebno zagotoviti tudi sredstva državnega proračuna. Za določene ciljne skupine, kot npr. gospodinjstva pa bo potrebno zagotoviti še dodatne vire, v kolikor se bo izkazalo, da so programi spodbujanja investiranja z nepovratnimi sredstvi potrebni tudi vnaprej.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

strokovni prispevki KljuÄ?ni izzivi

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

mag. Hinko Ĺ olinc

Marijan KraljiÄ?

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

UČINKOVITA RABA IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – VITALNI RAZVOJNI IZZIV SLOVENIJE mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA EVROPSKE ZADEVE IN INVESTICIJE Sektor za aktivnosti uþinkovite rabe in obnovljivih virov energije

Uþinkovita raba in obnovljivi viri energije – vitalni razvojni izziv Slovenije mag. Hinko Šolinc

4. okoljski simpozij “Okolju prijazna uporaba energije” Celje, 18. maj 2007

v i ta

r ab a e

• EK je pripravila sveženj »Energija za spreminjajoþi se Svet«, v katerem je energetiko prviþ v veþji meri povezala s podnebnimi spremembami, • sveženj je na spomladanskem zasedanju potrdil Svet EU, • doloþa niz ambicioznih ciljev glede emisij toplogrednih plinov, energetske uþinkovitosti in obnovljivih virov energije, cilj predlogov pa je tudi ustvariti popoln notranji trg za energijo ter okrepiti uþinkovito zakonsko ureditev, • sestavljen je iz krovnega dokumenta in iz veþ drugih dokumentov, izmed katerih naj omenimo le Akcijski naþrt za energetsko uþinkovitost in Renewable energy roadmap

ije

Uþ

Energija za spreminjajoþi se Svet

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

Izjave ob predstavitvi energetskega paketa

r ab a e

• Predsednik EK José Manuel Barroso: “... Energy policy was a core area at the start of the European project. We must now return it to centre stage. ... We must act now, to shape tomorrow's world". • Komisar za okolje Stavros Dimas: “... Today, we have agreed on a set of ambitious, but realistic targets which will support our global efforts to contain climate change and its most dire consequences. I urge the rest of the developed world to follow our lead, match our reductions and accelerate progress towards an international agreement on the global emission reductions". • Komisar za energijo Andris Piebalgs: "If we take the right decisions now, Europe can lead the world to a new industrial revolution: the development of a low carbon economy. Our ambition to create a working internal market, to promote a clean and efficient energy mix and to make the right choices in research and development will determine whether we lead this new scenario or we follow others.“

ije

Uþ

Cilji s podroþ podroþja zmanjš zmanjševanja emisij

v i ta

r ab a e

• po sprejetju mednarodnega sporazuma o okviru za obdobje po letu 2012: zmanjšanje emisij iz razvitih držav za 30 % do leta 2020, • enostranska zaveza EU: do leta 2020 bomo znižali emisije toplogrednih plinov glede na leto 1990 za najmanj 20 odstotkov, • nacionalni cilji za delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bodo doloþeni naknadno.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ije

Uþ

Zavedanje, da ima proizvodnja in poraba energije vpliv na podnebne spremembe

v i ta

r ab a e

v i ta

r ab a e

Vir: EUROBAROMETER, http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

• poveþanje energetske uþinkovitosti za 20 % do 2020, • doseganje 20 % deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi EU, • doseganje vsaj 10 % deleža biogoriv do leta 2020 v Evropski Uniji in v vsaki þlanici posebej, • prvi in tretji cilji se nanašata tako na celotno EU, kot na vse države þlanice, drugi cilj, to je delež OVE, pa velja za celotno EU, • nacionalni cilji bodo doloþeni do konca leta 2007.

ije

Uþ

Cilj s podroþ podroþja energetike

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Podpora minimalnemu delež deležu OVE ije

Uþ

v i ta

r ab a e

Vir: EUROBAROMETER, http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

ije

Uþ

Akcijski naþ naþrt za energetsko uþ uþinkovitost

v i ta

r ab a e

je EK predstavila že oktobra 2006, zaradi svoje pomembnosti je del energetskega svežnja; po obsegu razmeroma kratek, po vsebini pa izredno širok; postavlja okvir politik in ukrepov za realizacijo 20 % varþevalnega potenciala: – vrsta zakonodajnih predlogov, ki bodo pripravljeni v naslednjih letih – dosledno izpolnjevanje zahtev veljavnih direktiv s podroþja URE, tako pri napravah ki porabljajo energijo kot pri stavbah (minimalne energetske lastnosti za nove in prenovljene stavbe, gradnja stavb z zelo nizko porabo energije) in tudi na podroþju energetskih storitev – zmanjševanja izgub pri proizvodnji, prenosu in distribuciji el. energije – obsežen paket ukrepov za izboljšanje energetske uþinkovitosti na podroþju prometa (uþinkovitost porabe goriva avtomobilov, razvoj trgov za þistejša prevozna sredstva, zagotavljanje primernega tlaka v pnevmatikah, izboljšanje uþinkovitosti mestnih, železniških, pomorskih in letalskih prevoznih sistemov, sprememba vedenjskih vzorcev v prometu) – zahteva primerne in predvidljive cenovne spodbude

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ije

Uþ

Vpliv energetske uþ uþinkovitosti na nakup gospodinjskih aparatov

v i ta

r ab a e

v i ta

r ab a e

Vir: EUROBAROMETER, http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

Do leta 2010: •

URE v vseh sektorjih rabe energije: poveþanje za 10%

•

URE v javnem sektorju: poveþanje za 15 %

•

soproizvodnja: podvojitev obsega proizvodnje elektriþne energije

•

OVE v primarni energiji: dvig deleža z 8% na 12% * OVE za toploto: dvig deleža z 22% na 25% * OVE za elektriko: dvig deleža z 32,0% na 33,6% * OVE v prometu: delež 5 % (2 % v letu 2007)

NOVI CILJI V 2008

ije

Uþ

Nacionalni energetski program: cilji za URE in OVE

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

Primarna energija

r ab a e

•

rast porabe PE 2,8 %/a oziroma 15% (2000-2005)

•

poveþanje porabe zemeljskega plina 25%, nuklearna energije 24%, trdnih goriv 13%, OVE 13%, tekoþa 8%, HE -10%, OVE + HE 3% 8000

Primarna energija (1000 toe)

7000 6000 Obnovljivi viri in odpadki Hidro energija Nuklearna energija Zemeljski plin Tekoþa goriva Trdna goriva

5000 4000 3000 2000 1000

2002

2003

2004

2005

Uþ

OVE v primarni energiji

ije

2001

v i ta

0 2000

r ab a e

900

Primarna energija (1000 toe)

800 700 600 500

Hidro energija Obnovljivi viri in odpadki

400 300 200 100 0 2000

2001

2002

2003

2004

2005

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ije

Uþ

Mož Možni delež delež OVE v Sloveniji

v i ta

r ab a e

v i ta

r ab a e

50 45

30-35

delež OVE (%)

25-30

20-25

15-20

25 20

10-15

5-10

10 5

81,9

44,9

339

31,6

308

primarna energija (PJ)

293

278

264

OVE (PJ)

28,5

Uþ

Projekt Trajnostna energija in ekonomija vodika

ije

373

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 Nosilno ministrstvo je MOP Predmet projekta: • Uveljavljanje OVE • Aktivnosti URE • Infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije • Spodbujane razvoja in prenosa tehnologij Cilji za prvi dve toþki sta v NEP (le do 2010, novela) Ocenjena vrednost projekta: 4 mrd €

410

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ije

Uþ

Cena doseganja ciljev?

v i ta

r ab a e

v i ta

r ab a e

Varianta A – priložnost za Slovenijo – – – – –

doloþitev visokih ciljev, popolno prestrukturiranje “sektorja”, velika zaþetna vlaganja, razvoj in uporaba novih tehnologij, dolgoroþno bomo izvoznik tehnologij.

Varianta B – grožnja za Slovenijo – neambiciozni cilji, – vlaganja kot do sedaj, – bomo uvoznik tehnologij.

ije

Vir: EUROBAROMETER, http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

Uþ

Vpliv klimatskih sprememb na porabo energije

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

VETRNI IN SONČNI POTENCIAL V SLOVENIJI dr. Silvo Žlebir, dr. Gregor Gregorič, Agencija RS za okolje dr. Jože Rakovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Uvod Sončno sevanje ima posebno mesto med obnovljivimi viri energije - je primaren vir obnovljive energije. Sončna energija se akumulira v tleh (v povprečju se absorbira cca. 170 W/m2). Le približno 1 % prejete sončne energije se zaradi diferencialnega ogrevanja Zemlje pretvori v kinetično-vetrno energijo. Približno 30 % prejete sončne energije se porabi za izhlapevanje vode; manjši del te energije (padavine v povirjih rek) je mogoče izkoristiti v hidroelektrarnah. Del energije se porabi za fotosintezo in jo je posredno, z uporabo biomase, mogoče izkoristiti. Obnovljive vire energije je torej mogoče izkoriščati na različne načine. V tem prispevku obravnavamo naravni potencial, ki v Sloveniji obstaja za izkoriščanje vetrne in sončne energije. Vetrne razmere Krajevne vetrne razmere je možno dobro oceniti le z lokalnimi meritvami. S postavitvijo dovolj visokega merilnega stolpa (vsaj 10 m) in v dovolj dolgem obdobju (nekaj let) dobimo sliko krajevnih vetrnih razmer, kakršnih (v pogledu kakovosti) ne more zagotoviti nobena od znanih računskih metod. Veter je krajevno zelo variabilna spremenljivka, nanj močno vplivajo reliefne značilnosti okolice, naravne ovire, objekti in vremenski procesi v vseh prostorskih skalah. Vse te vplive je nemogoče upoštevati pri računskem približku, zato mora vsaka odločitev za investicijo v infrastrukturo za izkoriščanje vetrne energije temeljiti predvsem na lokalnih meritvah. Ker pa mnoge investitorje (in tudi zainteresirano javnost) zanima, katera področja so vsaj potencialno primerna za izkoriščanje vetrne energije, je smiselno z uporabo računskih metod izdelati karto vetrnega potenciala - t.i. vetrni atlas. Naj pa še enkrat poudarimo, da vetrni atlas (zlasti njegova neposredna,

“točkovna” uporaba) nikakor ne more nadomestiti lokalnih meritev. Slovenija je bila že vključena v izdelavo vetrnega atlasa za srednjo Evropo (Dobesch in Kury, 1997). Metode pri izdelavi tega atlasa so bile povzete po že prej izdelanem vetrnem atlasu Evrope (Troen in Petersen, 1991), ki pa se je osredotočil predvsem na severozahodni del Evrope. Za Slovenijo (in tudi gorske predele Avstrije in Slovaške) se je ta metodologija izkazala za neprimerno; temeljila je na uporabi meritev in “prenosu” merjenih vrednosti na druge lokacije na podlagi računske obravnave vpliva reliefa in ovir v okolici. Izkazalo se je, da v izrazito razgibanem reliefu (globoke doline, strma pobočja) in kompleksnih vetrnih režimih (burja) ob relativno redki merilni mreži ta metoda ne deluje. Sicer je statistično-empirična uporaba merskih vrednosti za izdelavo kart vetrnih razmer lahko uspešna, če imamo dovolj gosto merilno mrežo in če predvidimo vse vetrne režime nad obravnavanim območjem. Eden zadnjih uspešnih primerov uporabe take metode je Interreg projekt Alpine Windharvest (Schaffner in Remund, 2005), v sklopu katerega je bila izdelana karta vetrnih razmer za območje Alp. Pri tem so uporabi statistične prostorske interpolacije sledili še empirični popravki na območjih posebnih vetrnih režimov (grebeni, globoke doline in kanjoni, široke doline in ravninski predeli, obalna območja). Mi smo se pri oceni vetrnih razmer odločili za alternativno metodo - uporabo dinamičnega modeliranja. V tem primeru pri izračunu ne upoštevamo meritev, temveč polje vetra (kot tudi vse ostale vremenske procese) poskušamo računalniško simulirati. Pri tem uporabimo enako orodje kot se uporablja za napovedovanje vremena - numerični model; pri nas je v uporabi model z imenom ALADIN. V posebni konfiguraciji model lahko uspešno simulira tudi lokalne vremenske razmere (Žagar in Rakovec, 1999). Namesto v aktualne globalne računalniške vremenske napovedi smo simulacijo “ugnezdili” v polja analiz vremenskih situacij za obdobje 1994-2001, ki jih je izdelal Evropski center za srednjeročne prognoze vremena. Tako smo dobili 8-letno računsko klimatologijo vetrovnih polj. Izkazalo pa se je, da je pri uporabi računalniškega modela za simulacijo vseh vremenskih procesov prišlo do znatnih sistematičnih napak, ki so povezane z obravnavo površja v tovrstnem računalniškem modelu. To težavo smo poskusili

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

rešiti z uporabo računskega prilagajanja polja vetra površju, pri čemer se upošteva le en fizikalni zakon (ohranitev mase - uporaba t.i. kontinuitetne enačbe). Pri tem smo uporabili model AIOLOS (ki je sicer le eden od mnogih tovrstnih modelov; Lalas, 1996) v računski mreži s prostorsko ločljivostjo 1 km. S tem je v veliki meri opredeljena tudi reprezentativnost rezultatov; ne moremo pričakovati, da bodo rezultati vsebovali prostorske variacije vetrnih razmer s prostorsko skalo, manjšo od nekaj kilometrov. Primerjava merjenih in simuliranih vrednosti na lokacijah merilnih postaj iz mreže ARSO je na sliki 1. Iz slike je razvidno, da sicer ni pomembnejših sistematičnih odstopanj; vpliv nadmorske višine na povprečno hitrost vetra je pri simulaciji korektno reproduciran. Nakazan pa je problem burje na Primorskem - povprečno hitrost vetra na postaji Dolenje pri Vipavi model precej podceni. Žal za to obdobje nimamo podatkov iz drugih merilnih točk na območjih, kjer burja pomembno vpliva na

vetrne razmere; kaže pa, da je ta vpliv podcenjen, kar je večja pomanjkljivost modelskih rezultatov. Rezultat - karta povprečnih hitrosti vetra na višini 50 m nad tlemi - je na sliki 2. Sončni potencial Ker je sončna energija pomemben parameter okolja, so se z njo pri nas začeli kvantitativno ukvarjati že v 60 letih prejšnjega stoletja. Pred več kot dvajsetimi leti je izšla publikacija Sončno obsevanje v Sloveniji – trajanje in energija (Hočevar in sod., 1982) Od takrat so v seriji Klimatografija Slovenije, ki jo sedaj izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje – ARSO (pred tem pa jo je izdajal njen predhodnik – Hidrometeorološki zavod – HMZ), večkrat izšli pregledi o izmerjenih vrednostih trajanja sončnega obsevanja: za obdobje 1961–1990 in obdobje 1971–2002 (Ovsenik–Jeglič in Dolinar, 2004). V teh publikacijah je bila poleg trajanja objavljena še energija sončnega obsevanja za Ljubljano, kaj več o energiji pa ne. Razlog je v tem, da do pred

Kredarica

Rogla

model (m/s)

4 Lisca Portorož

Krvavec

Koper Ptuj

MB-let

Krško Postojna Podčetrtek Bilje Celje Šmartno MurskaSobota Pokljuka Radenci Novo mesto Maribor Brnik Malkovec Rateče Vnajnarje Ljubljana Dolenje Bovec Iskrba

Rogaška

meritev (m/s)

Slika 1: Primerjava simuliranih in merjenih povprečnih hitrosti vetra - obdobje 1994-2001

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

6 m/s

4 m/s

2 m/s

0 m/s

Slika 2: Karta simuliranih povprečnih hitrosti vetra 50 m nad tlemi (model AIOLOS, obdobje 1994-2001) kratkim meritev sončne energije pri nas skoraj ni bilo, daljši niz obstaja le za Ljubljano. Iz trajanja sončnega obsevanja je energijo mogoče oceniti z uporabo fizikalno matematičnega modela (Hočevar in Rakovec, 1977) ali pa z uporabo empirične linearne zveze, t.i. Angstromove formule. V Sloveniji še danes ni dovolj podatkov o izmerjenem globalnem sončnem obsevu (sončni energiji, vpadli na horizontalno ploskev, npr. v uri, dnevu), da bi lahko kar na podlagi meritev z interpolacijo narisali karto sončne energije pri tleh. Merilnih mest je sicer precej več kot včasih (več kot dvajset) – vendar pa so nizi relativno kratki (pribl. 10 let), predvsem v začetnem obdobju meritev je v arhivu tudi precej napak. Potrudili smo se, da smo vse razpoložljive podatke iz arhiva ARSO kritično preverili. Kljub temu smo morali primerno izbirati vhodne podatke in jim prilagajati načine izračunavanj, da smo dobili zadovoljivo reprezentativne rezultate. Tu so nam izkušnje izpred desetletij, ko smo računali po lastnem modelu, prišle še kako prav. Modul za računanje senc pa je plod lastnega znanja in razvoja. V okviru projektne naloge smo testirali model METEONORM; podoben model je bil uporabljen za

izdelavo evropskega atlasa sončnega obsevanja (ESRA, 2000). Model vsebuje lastno bazo meteoroloških podatkov (trajanje sončnega obsevanja, temperatura, vlažnost in količina padavin), s pomočjo katerih empirično oceni slabitev ob prehodu sončnega sevanja skozi ozračje. Obstaja možnost dodajanja lokalnih podatkov (sicer za Slovenijo model ne bi bil uporaben - v njegovi bazi so podatki o trajanju sončnega obsevanja za zgolj dve meteorološki postaji). Ob primerjavi modeliranih in merskih vrednosti pa se je izkazalo, da model sistematično preceni difuzno sevanje. Zato so bili modelski rezultati popravljeni glede na ugotovljena odstopanja. Digitalni model reliefa v visoki resoluciji nam omogoča, da lahko dokaj natančno obravnavamo lokalni vpliv reliefa na bilanco sevanja. Slovenija je namreč precej gorata in hribovita in v vsakem njenem delu so bodisi bolj bodisi manj prisojne ali osojne lege. Zato je poleg globalnega obseva (torej obseva horizontalnih tal) pri nas precej pomemben tudi kvaziglobalni obsev različno nagnjenih tal; zaradi prisojne lege so lahko vrednosti kvaziglobalnega obseva tudi do 20 % višje glede

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 3: Vpadni kot sonca določa, ali in kako je določeno območje osenčeno (vir: Kastelec in sod., 2005). na vodoravna tla, vrednosti na osojah pa so lahko seveda veliko nižje. Poleg naklona reliefa pa je potrebno upoštevati tudi sence. Nekatere lege so močno osenčene in tam je lokalna napaka približka energije sončnega obsevanja, narejena na podlagi zgolj klimatoloških podatkov, precej velika. Tudi difuzno sevanje je odvisno od prostorskega

kota, s katerega difuzna svetloba obseva tla. Na sliki 3 so skicirani vplivi reliefa na osenčenost, ki so bili upoštevani pri izračunu. Na sliki 4 je karta letnega kvaziglobalnega sončnega obsevanja v Sloveniji. Sicer so dnevne vrednosti globalnega in kvaziglobalnega obseva se-

Slika 4: Kvaziglobalno letno sončno obsevanje v Sloveniji (vir: Kastelec in sod., 2005)

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

veda precej večje poleti kot pozimi (poleti okrog 20 MJ/m2 dnevno oz. okrog 700 MJ/m2 mesečno, pozimi tudi manj kot 5 MJ/m2 dnevno in manj kot 100 MJ/m2 mesečno). Skupne letne vsote pa se gibljejo nekje med 3000 MJ/m2 in 6000 MJ/m2; v izrazito osenčenih legah lahko tudi precej manj; geografsko so razlike namreč lahko precejšnje. Izstopajo posamezni predeli z več energije, kot npr. Primorska, od koder se v ozkem pasu območje z več sončne energije razteza tudi na širše območje Dolenjske in Posavja ter ravninski del Podravja in Pomurja (zanimivo: to se pokriva s prevladujočimi vinogradniškimi območji Slovenije).

nje v Ljubljani: 1971–2002. Klimatografija Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, xxix + 43 str., pril. Schaffner, B. in Remund, J. (urednika), 2005, Alpine Space Wind Map. Alpine Windharvest Report Series, Report No. 7-2; http://www.sbg.ac.at/pol/ windharvest Troen, I., E. L. Petersen, 1991: European Wind Atlas, Risoe National Laboratory, Risoe , Danska, 1991

Viri

Zakšek, K., Podobnikar., T., Oštir, K., 2005: Solar radiation modelling. Computers & Geosciences 31, str. 233–240.

Dobesch H., Kury G., 1997, Wind atlas for the Central European Countries, Zentralanstalt fuer meteorologie und geodynamik, Dunaj, 105 str.

Žagar, M., J. Rakovec, J., 1999, Small scale surface wind prediction using dynamical adaptation. Tellus vol. 51, str. 489-604

ESRA, 2000 Schramer, K. in J. Greif, 2000: The European Solar Radiation Atlas. Ecole des Mines de Paris. (vol 2: xii+296 str..) Hočevar, A., Rakovec, J., 1977, General models of circum–global and quasi–global radiation on hills of simple geometrical shapes. Part I, Theoretical consideration. Arch. Meteorol. Geophys. Bioclimatol., Series B 25, str. 151–164. Hočevar, A. in sodelavci, 1980: Razporeditev potenciala Sončeve energije v Sloveniji. VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, (Ljubljana), 69 str. Kastelec, D., Rakovec, J. in Zakšek, K., 2005: Osončenost Slovenije. FMF, BF, ZRC SAZU - interno poročilo; v pripravi je tiskana izdaja. Lalas, D. P., 1996: Introduction to Athin. V: Lalas, D. P. and Ratto C. F. (urednika): Modelling of atmospheric flow fields, World Scientific, Singapore etc. 1996, 753 str. Mortensen, N. G., L. Landberg, I. Troen, 1990, 1999, Wind Atlas Analysis and Application Program (WASP), Risø National Laboratory, Roskilde, Danska Ovsenik–Jeglič, T. in M. Dolinar, 2004: Trajanje sončnega obsevanja: analiza trajanja sončnega obsevanja v Sloveniji in globalno sončno obseva-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

VELIKE ENERGETSKE DRUŽBE TER PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE mag. Djordje Žebeljan, mag. Damjana Raner, Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

UVOD Slovenska porabe električne energije še zmeraj narašča po višji stopnji, kot smo nekoč predvidevali. V letu 2006 je ta stopnja znašala 3,6 % in predstavlja resno zahtevo po hitrem ukrepanju na področju postavitve novih proizvodnih kapacitet. Primanjkljaj, ki ga moramo zapolniti, je vsako leto večji in predstavlja resno skrb pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Rast porabe energije in rast bruto domačega proizvoda (BDP) nista več v tesni linearni soodvisnosti, zato ker narašča delež BDP, ustvarjen s storitvenimi dejavnostmi (prodaja znanja, ipd), ki ne potrebujejo večjega vložka energije. Napovedovanje bodočih potreb po energiji je tako povezano z različnimi scenariji razvoja družbe kot celote in postaja vedno bolj kompleksno. Za Slovenijo kot tudi za večino ostalih držav uvoznic energentov velja, da mora zmanjšati enostransko navezanost industrije na uvožene energetske surovine in se naučiti shajati z realno manjšimi količinami energije, kot je je bilo na voljo do sedaj. Temeljna usmeritev na področju OVE, ki izhaja iz Nacionalnega energetskega programa, je doseganje 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji, kar je v skladu z Direktivo 2001/77/ES. Na področju električne energije to pomeni dvig deleža električne energije iz OVE na 33,6 % do leta 2010. Pri tem ne smemo pozabiti na nedavno sprejet obvezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi EU do leta 2020 dosegla 20 % delež OVE v celotni porabi energije.

potreb pokrije z uvoženimi viri energije. Domača letna proizvodnja primarnih virov energije (premog, hidro energija, nuklearna toplota in obnovljivi viri energije) ne zadošča niti za polovico slovenskih potreb po energiji, kar pomeni, da je vsakoletna energetska odvisnost Republike Slovenije zelo visoka in se je v preteklih letih gibala med 48,2 in 52,4 odstotki. Domača proizvodnja primarne energije je po neuradnih podatkih v letu 2006 znašala 144,8 PJ, kar je 1,2 % manj kot v predhodnem letu. Proizvedena količina domače primarne energije pokrije 47,17 % vse načrtovane primarne energetske oskrbe, neto uvozna odvisnost Republike Slovenije pa je znašala 50,8 %. Največji delež 41,0 % prispeva jedrska toplota, sledijo ji trdna goriva (34,0 %), obnovljivi viri energije (15,1 %), hidro energija (9,7 %) in zemeljski plin (0,1 %). SLIKA 1: Struktura domače proizvodnje primarne energije v letu 2006

Vir: Trpin 2006.

Z domačo proizvodnjo trdnih goriv bo lahko Republika Slovenija v letu 2006 pokrila 78,3 % vse načrtovane oskrbe s trdnimi gorivi, medtem ko bodo naftni proizvodi in zemeljski plin zagotovljeni skoraj v celoti iz uvoza.

1. PROIZVODNJA IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI

Za proizvodnjo električne energije se v Sloveniji uporabljajo vse oblike primarnih energentov oziroma virov. Leta 2005 je jedrska elektrarna proizvedla 41 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene električne energije, 34 odstotkov so je proizvedle termoelektrarne in 25 odstotkov hidroelektrarne.

Statistični podatki kažejo, da Republika Slovenija vsako leto več kot polovico svojih energetskih

Zadostnost proizvodnje je ocena o tem, ali v sistemu obstajajo zadostne proizvodnje zmoglji-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

vosti ter ali so načrtovane nove elektrarne, tako da pokrijejo pričakovano pasovno porabo električne energije kot tudi vršne potrebe, upoštevajoč realne možnosti uvoza električne energije. Za zanesljivo oskrbo so ključnega pomena domači viri, katerih pomanjkanje je mogoče nadomestiti z energijo iz drugih sistemov, vendar uvoz in njegovo stalno povečevanje ne predstavljata dolgoročne rešitve za zagotovitev zanesljive oskrbe. Analize trenutnega stanja kažejo, da je zanesljivost oskrbe z električno energijo v Sloveniji ogrožena, in da se bo takšno stanje v prihodnosti še poslabšalo. Ker je izgradnja elektrarn investicijsko in projektno zahteven in dolgotrajen proces, je nujno, da Slovenija čim prej uvede ukrepe, ki bodo pospešili investicije v izgradnjo novih proizvodnih virov. Investitor mora pri svoji odločitvi upoštevati predvsem razpoložljivost energetskega vira in strošek njegovega pridobivanja. Čeprav ima pri določenem proizvodnem obratu podjetje zadostna sredstva za proizvodnjo električne energije, so potrebne še dodatne investicije v infrastrukturo, ki omogoča proizvodnjo in prenos goriva v elektrarno. Drugo pomembno vprašanje je tudi dobavitelj energetskega vira (npr. zemeljskega plina). V naslednjih 30 letih bi se naj uvoz zemeljskega plina v države OECD početveril, kar pa bi naj dobro izkoristile države izvoznice zemeljskega plina, ki bodo z iskanjem rente povzročile dolgoročno negotovost pri dobavi zemeljskega plina. Ključno vprašanje investitorja v elektrarno na fosilna goriva je stopnja spremembe med ceno električne energije ter med ceno goriva, ki omogoča le-to proizvodnjo; ta razlika predstavlja neke vrste maržo (spark spread). Velikost marže se razlikuje

od tipa elektrarne, saj je za elektrarno v pasu zaželena velika marža, da lahko elektrarna obratuje neprestano in si tako pokrije visoke stroške kapitala, ki se razporedijo na veliko število obratovalnih ur. Pri proizvajanju konične energije pa imajo elektrarne višje stroške goriva, vendar obratujejo manjše število ur, ki morajo pokriti stroške kapitala. Prednost elektrarne v konici je, da si lahko proizvodnjo prilagodi, tako da obratuje v času, ko je marža ugodna. Takšno prilagajanje pa zahteva seveda ne le tehnološko fleksibilnost na spreminjajoče se cene, ampak fleksibilnost v dobavi goriva (IEA 2003, 30). Evropska komisija se ne bo vmešavala v odločitve posameznih članic, ko se bodo odločale, katere vire za pridobivanje energije bodo uporabile. Močno pa bo podpirala razvoj obnovljivih energetskih virov. Koliko denarja bodo članice EU lahko črpale iz evropskega proračuna za raziskave, ki naj bi povečale izkoriščanje obnovljivih energetskih virov, je že objavljeno v okviru razpisov 7. okvirnega programa za leto 2007. 2. SMERNICE EU NA PODROČJU OVE Evropska unija ima na voljo veliko ukrepov za reševanje okoljskih, varnostnih in konkurenčnih vprašanj na energetskem področju. Ti ukrepi obsegajo na primer Direktivo 2001/77/ES za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki določa minimalni indikativni cilj 12 % bruto nacionalne porabe energije do leta 2010 in zlasti cilj 22,1 % deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v skupni porabi električne energije v Skupnosti do leta 2010, pa tudi obnovljeno Strategijo za trajnostni razvoj ter Zele-

Tabela 1: Proizvodnja električne energije – v GWh

Hidroelektrarne Termoelektrarne Jedrska elektrarna Mali kvalificirani proizvajalci Skupna proizvodnja v RS Uvoz Skupaj

2003 2.650 4.551 4.957 333 12.491 3.996 16.487

2004 3.603 4.545 5.211 476 13.835 4.885 18.720

2005 3.036 4.601 5.613 417 13.667 9.326 22.993

indeks 2004/2003 136,0 99,9 105,1 142,9 110,8 122,1 113,5

indeks 2005/2004 84,3 101,2 107,7 87,6 98,8 190,9 122,8

Vir: Agencija za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_meta_type=29&type_informacij

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

na knjiga o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo, s katero se je začela razprava o nadaljnjih ukrepih EU, ki so potrebni za reševanje naraščajočih izzivov nastajajočega energetskega trga EU. Vendar pa se zdi, da ključna zakonodajna ureditev EU na tem področju ne uspe razrešiti trenutnih izzivov energetskega trga EU, ali pa ne ponuja primernih ukrepov in orodij za njihovo učinkovito razreševanje. Prav zato se z novim energetskim paketom, katerega cilje so potrdili tudi voditelji vlad in držav članic EU, poskuša narediti korak v smeri večje učinkovitosti evropske zakonodaje in mehanizmov za doseganje novih ambicioznih ciljev na energetskem področju. Na Evropskem svetu, ki je potekal 8. in 9. marca 2007, so tako voditelji držav članic EU v zvezi s ciljem za obnovljive vire dosegli dogovor glede ciljev za obnovljive vire. Podprli so namreč ambiciozen obvezujoč cilj za doseganje 20 % deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski porabi EU do leta 2020. Prav tako so podprli obvezujoč minimalni cilj za 10 % delež biogoriv v celotni transportni porabi EU do leta 2020. Pri tem so poudarili, da je obvezujoča narava tega cilja odvisna od trajnostne proizvodnje in dostopnosti druge generacije biogoriv.

članice ter pri določanju nacionalnih ciljev za posamezne države. Pričakujemo lahko, da bo ključni del pogajanj o metodologiji razdelitve bremen za doseganje zmanjševanja emisij in 20 % deleža obnovljivih virov potekal tudi med slovenskim predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2008. 3. OVE IN DRUGI ENERGETSKI VIRI V SLOVENIJI Za Slovenijo kot tudi za večino ostalih držav uvoznic energentov velja, da mora zmanjšati enostransko navezanost industrije na uvožene energetske surovine in se naučiti shajati z realno manjšimi količinami energije, kot je je bilo na voljo sedaj. Zato je najbolje, da že danes začnemo razmišljati o tem, katere oblike industrije bo treba opustiti ali preusmeriti, ker so energetsko preveč potratne, in kako pripraviti ljudi na zmanjšano porabo energije v vsakdanjem življenju. Ideal ekološko usmerjene proizvodnje bi bila proizvodnja, ki minimizira odpadke, negativne učinke uporabe proizvodov na okolje in uporabo energije. Iz Poročila Slovenije Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov za leto 2006 izhaja, da se delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, zato ker se poraba električne energije povečuje hitreje kot pridobivanje, po letu 2000 zmanjšuje (slika v nadaljevanju).

Dogovorili so se tudi, da bodo v tem okviru določeni individualni cilji za posamezne države članice, ki bodo upoštevali različne pogoje v državah, vključno s Slika 2: Delež proizvodnjr električne energije iz obnovljivih virov energije trenutnim deležem obnovljivih v bruto porabi energije virov in sestavo energetske mešanice. Določitev nacionalnih ciljev za obnovljive vire na področjih električne energije, gretja in hlajenja ter biogoriv bo v rokah držav članic. Voditelji so se zavzeli tudi, da Evropska komisija še v tem letu predstavi zakonodajni predlog za novo obsežno direktivo o rabi obnovljivih virov energije. Zdaj torej Evropsko komisijo čaka težko delo pri iskanju pravega pristopa k razdelitvi bremena za doseganje teh ambicioznih obvezujočih ciljev med države

Vir: Poročilo Slovenije Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES za leto 2006

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, se je zaradi hitrejše rasti porabe električne energije kot proizvodnje električne energije iz OVE zmanjšal z 31,7 % v letu 2000 na 29,1 % v letu 2004, ter na 27,6 % v letu 2006. Temeljna usmeritev na področju OVE, ki izhaja iz Nacionalnega energetskega programa, je doseganje 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji, kar je v skladu z Direktivo 2001/77/ES. Na področju električne energije to pomeni dvig deleža električne energije iz OVE na 33,6 % do leta 2010. Pri tem ne smemo pozabiti na nedavno sprejet obvezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi EU do leta 2020 dosegla 20 % delež OVE v celotni porabi energije. Razvoj alternativnih energetskih virov in povečanje raznolikosti uporabljenih energetskih virov (diverzifikacija uporabljenih energetskih virov) v Sloveniji sta za nas življenjska nujnost, ne le razvojna opcija. Uporaba alternativnih energetskih virov (sončna energija, razvoj malih hidroelektrarn, gorivnih celic, uporaba geotermalne energije itd.) nas bo pripravila na nujne velike spremembe v energetski politiki, na zelo verjetne energetske krize itd., kar nas bo spremljalo v tretjem tisočletju. Seveda pa ima vsak energetski vir svoje prednosti kot tudi slabosti in bi nas torej prekomerna uporaba enega vira vedno znova in znova pripeljala do negativnih ekonomskih, okoljskih ali narodnogospodarskih vplivov. Slovenija se močno opira na lastne energetske vire, med katerimi so najpomembnejša prav vodna in rudna bogastva. Raziskave so pokazale, da imamo v Sloveniji premoga (lignit) dovolj še najmanj za naslednjih 40 let. Ker je slovenski premog ekološko neprimeren za energetsko rabo, bo treba tudi

v prihodnjih letih del trdnih goriv (rjavi premog, črni premog, koks in antracit), naftne derivate in zemeljski plin zagotoviti iz uvoza. Raba domačega premoga (lignit, rjavi premog) se je zožila le na velika kurišča s čistilnimi napravami in to predvsem za pridobivanje električne energije in toplote. Za sisteme daljinskega in lokalnega ogrevanja se kot ustrezen domači obnovljivi vir energije čedalje bolj uveljavlja lesna biomasa (lesni ostanki v lesni industriji in les iz gozda) še zlasti na lokacijah, kjer so izrazite naravne danosti (gozdnatost, kmetijstvo, industrija, obrt, turizem). Slovenija ima zelo omejene lastne vire zemeljskega plina, zato je v celoti odvisna od tujih virov zemeljskega plina. V letu 2005 je bilo največ, kar 57 odstotkov zemeljskega plina dobavljenega iz Rusije, 33,7 odstotka iz Alžirije, 9 odstotkov iz Avstrije in 0,4 odstotka Italije. Pri plinu so proizvodni viri oddaljeni, zato ima pri delovanju plinskega trga velik pomen transport do porabnikov. Veliko energije je tako treba vložiti v poenotenje načel dostopa do plinovodov (cena in način transporta plina) in preglednost stroškov transporta. Slovenija je na sredini transportnih poti zemeljskega plina (Alžirija, Rusija), zato smo zelo odvisni od organizacije in cene transporta. Poraba plina pri nas raste, zato je treba graditi dodatne plinovode (Kranjec 2004c). Ne glede na trenutno slovensko porabo zemeljskega plina pa je glede na dolgoročne načrte v energetiki potrebno upoštevati, da se bodo naše potrebe po zemeljskem plinu precej povečale. Pri tem je mišljeno povečano povpraševanje po zemeljskem plinu predvsem pri proizvodnji električne energije. Zemeljski plin bo nadomestil porabo tistih energentov, ki so bili bolj obremenilni za okolje (nafta in njeni derivati, premog – stare proizvodne tehnologije), vendar še kljub temu

Tabela 2: kvalitativna primerjava energetskih virov KRITERIJI Varnost dobave Konkurenčnost Cenovno tveganje Okolje Fleksibilnost sistema

PREMOG ++ + + +

ZEMELJSKI PLIN + ++ + ++

OVE (+) ++ ++ (-)

Opombe: (+) V splošnem se pričakuje visoka varnost dobave, vendar pri sončnih in vetrnih elektrarnah lahko pričakujemo nestabilno dobavo. (-) Fleksibilnost je velika pri biomasi, delno pri hidroenergiji, ne pa pri vetrni in sončni energiji. Vir: Pfaffenberger in drugi 2005, 5.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 3: primer polja vetrnih elektrarn ni rešen problem uvozne odvisnosti od vhodnega inputa ter s tem odvisnost od svetovnih cen zemeljskega plina. Ta problem bi se dalo rešiti z večjo uporabo OVE, vendar tudi OVE imajo svoje prednosti kot slabosti.

postaviti prenosno in distribucijsko omrežje, kar poviša stroške celotne investicije. Velike razdalje so značilne predvsem za vetrne elektrarne, ki so postavljene ponavadi na manj poseljenih vetrovnih območjih (Pfaffenberger 2005, 3).

Slovenske reke imajo različne stopnje izkoriščenosti za energetske namene. Skoraj popolnoma je že izkoriščena reka Drava, na reki Savi je projekt gradnje novih hidroelektrarn že v izvajanju, precej je izkoriščena tudi reka Soča. Reka Mura pa na slovenskem ozemlju še nima postavljene niti ene hidroelektrarne, s čimer se uvršča med najbolj perspektivne bodoče projekte z vidika energetskega potenciala. Reka je za pridobivanje električne energije primernejša, če je sprememba pretoka med letom majhna in če je zanesljivost predvidevanja pretoka v posameznih dobah velika. Od slovenskih rek ima Drava najbolj izravnane pretoke in je zato v primerjavi z rekami dinarskega področja potrebna najmanjša prostornina zbiralnega jezera. Drava spada med visokogorske reke, ki imajo največji pretok pozno spomladi in v začetku poletja, ko se v gorah tali sneg, in najmanjšega pozimi, ko je vse zamrznjeno. Sava je srednje-gorska reka, ki ima dva maksimuma: spomladi in jeseni, Soča pa je primorska reka, saj ima največji pretok v dobi zimskega deževja.

Neomejena trajnost in velik potencial sta glavni značilnosti obnovljivih virov energije. Pomembna lastnost je tudi njihova enakomernejša razporeditev, brez »spoštovanja« geopolitičnih in državnih mej, brez tveganj dobave goriva in stroškov prevoza ter manjša ranljivost za teroristične napade. Niso pod vplivom stroškov goriva in tveganj, povezanih z nihanjem cen; obenem zaposlujejo več ljudi na enoto proizvedene energije. Energija vetra, biomasa, sončna in geotermalna energija ter energija oceanov obetajo, da bodo ob tehnološkem napredku, podpori državne energetske politike in večji komercialni uporabi postajale vse bolj pomembne in v drugi polovici 21. stoletja postale temeljni svetovni vir. Na začetku 21. stoletja obnovljivi energetski viri v deležu svetovne energetske proizvodnje in porabe sicer nimajo pomembnejšega deleža, vendar bi naj OVE po mnenju strokovnjakov do leta 2020 postali popolnoma tržno konkurenčni konvencionalnim energetskim virom. V obdobju 2020 – 2030 pa že napovedujejo množičen prehod k rabi OVE v državah razvoja. Ukinjanje podpore rabi fosilnih goriv in upoštevanje zunanjih (okoljskih, zdravstvenih, socialnih) stroškov naj bi pomembno prispevalo k upadu konkurenčnosti fosilnih goriv (Plut 2004, 100-101). Pomembno je postaviti elektrarne tja, kjer bodo vplivi na okolje najmanjši.

Delež uporabe drugih OVE pri proizvodnji električne energije ima v svetu le majhen delež v celotni proizvodnji. OVE predstavljajo sicer velik potencial, vendar je bila njihova uporaba zaradi slabše ekonomike manjša. Pričakujemo lahko, da bo tehnološki napredek vodil do zmanjšanja stroškov pri tej proizvodnji. Problem pri uporabi OVE pa še ostaja v tem, da sta energetska vira sonce in veter premalo zanesljiva (časovna spremenljivost moči) in zaradi velikih razdalj med proizvodnjo in potrošnjo električne energije je potrebno

Potencial za OVE v Sloveniji obstaja, je pa na tem področju tudi precej ovir. Poročilo Slovenije Evropski komisiji o implementaciji Direktive 2001/77/ES identificira naslednje:

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

– hidro • zelo dolgi postopki za pridobitev koncesije za uporabo vode v energetske namene, – veter • nasprotovanje dela zainteresiranih javnosti, – lesna biomasa • problematika drugih potencialnih uporabnikov lesne biomase, predvsem proizvajalci lesnih plošč, • neprimernost mehanizma fiksnih odkupnih cen, saj se cena lesne biomase na trgu spreminja oziroma povečuje, – bioplin • pogosto nasprotovanje lokalne skupnosti, – geotermalna • nepoznavanje tehnologije in visoka cena vrtin, zlasti poskusnih.

mag. Djordje Žebeljan

SEZNAM VIROV IN LITERATURA (1) IEA – International Energy Agency. 2003. Power Generation Investment in Electricity Markets (Energy Market Reform). Paris: OECD. (2) Pfaffenberger, Wolfgang and Maren Hille (Bremer Energie Institut, Germany). 2005. The generation game. PEI – Power Engineering International, March 2005. Essex, United Kingdom. Str. 3 (3) Tuma, Matija in Mihael Sekavčnik. 2004. Energetski sistemi – Preskrba z električno energijo in toploto. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. (4) Kranjec, Samo. 2004c. Doinstalacija HE Moste: Vlaganja se bodo izplačala (intervju z Antonom Koseljem, SEL). Finance – priloga Okolje. Objavljeno 5.9.2004. (5) Agencija za energijo (http://www.agen-rs.si/ sl/informacija.asp?id_informacija=722&id_ meta_type=29&type_informacij= ) (6) Trpin, Dušan. 2006. Energetska bilanca Republike Slovenije 2006. Ministrstvo za gospodarstvo.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

SODOBNE TEHNOLOGIJE OSKRBE Z ENERGIJO – PRIMER BIOPLINA Drago Pavlič, Esotech d.d.

POVZETEK V prispevku je prikazana tehnologija pridobivanja bioplina iz organskih odpadkov. Obravnavan je konkreten projekt, ki je v fazi izgradnje v podjetju Koto d.d.. Inovativne rešitve in storitve Esotecha globalno prispevajo na področju energetike k usmerjanju v pridobivanje energije na okolju prijazen način, k povečevanju energetske ozaveščenosti in učinkovitosti, k uporabi alternativnih virov energije ter varčni rabi energije, na področju ekologije pa pripravi in ustreznemu čiščenju voda, čiščenju zraka ter okolju primerni izrabi odpadkov. V samem prispevku je podan poudarek na sami zasnovi tehnologije ter projektiranih parametrih. Prav tako je prikazana navezava na obstoječo čistilno napravo z novim anaerobnim filtrom. Sama tehnologija je snovana skupaj z izkušenimi strokovnjaki iz Švedske, ki je med bolj naprednimi deželami tega področja. NEKAJ O DRUŽBI ESOTECH d.d. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in novih znanj na področju implementacije projektov v energetiki in ekologiji, pri pridobivanju električne in toplotne energije ter čiščenju ozračja in voda, se v podjetju Esotech d.d. nenehno prilagajamo novim tržnim okoliščinam. Spremembe so namreč na našem področju vedno intenzivne, potrebe po nenehnih izboljšavah in inovativnem pristopu pa nujnost. Pri tem je okoljska zavest in upoštevanje najnovejših standardov (tako tehničnih, okoljskih kot poslovnih) na pomembnem mestu v podjetju. Esotech je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki se je v zadnjih desetih letih usmerilo v obvladovanje visokih tehnologij na področje energetike in ekologije. Kot vodilno podjetje v slovenskem ekološkem grozdu deluje z viri znanj pri 2000 strokovnjakih na področju okoljskih in energetskih tehnologij iz univerz, inštitutov in podjetij, kar podjetju omo-

goča globalno povezovanje in zagotavljanje najboljših dosegljivih tehnologij. Poleg Slovenije je podjetje aktivno tudi na trgih jugovzhodne Evrope in Kitajske. Poslanstvo podjetja ESOTECH, d.d. je ustvarjanje boljšega sveta za vse nas. Z obvladovanjem najsodobnejših rešitev, internacionalizacijo in strokovnim delovanjem na lokalni ravni omogočamo našim kupcem izboljšanje delovanja njihovih procesov in istočasno minimalen vpliv na okolje. Prav tako se v podjetju Esotech zavedamo pomena standardov in standardizacije, zato vključujemo svoje sodelavce v razne tehnične odbore pri SIST in s tem aktivno sodelujemo pri snovanju slovenske standardizacije, kakor tudi pri prevzemanju evropske. Pri tem imamo možnost takojšnjega seznanjanja z novostmi in prenosa le-teh v prakso pri snovanju novih projektov. UVOD Problematika ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki je znana že vrsto let, koliko uspešno pa so se je lotevali na območju evropskih držav, pa je bilo odvisno zlasti od ekonomske razvitosti posamezne države. Ekonomska razvitost je tudi bila gonilo za vzpostavljanje in pogon sistema od zajema, obdelave in predvsem izrabe bio-razgradljivih odpadkov. V zadnjih petindvajsetih letih se je strokovno in tehnično zelo razvila aerobna obdelava bio-razgradljivih odpadkov, zlasti ločeno zbranih frakcij. Nastalo je tržišče za komposte, ki pa se iz leta v leto manjša tako zaradi kakovosti pridobljenih kompostov kot tudi zaradi stroškov njihove izdelave. Za tako imenovane komposte, pripravljene iz mešanih komunalnih odpadkov, so že zelo kmalu ugotovili, da imajo vrsto neustreznih lastnosti, ki lahko vplivajo na kakovost prehrambenih izdelkov vključno z neposrednimi in posrednimi zdravstvenimi učinki. Do podobnih sklepov so prišli tudi za blato iz komunalnih čistilnih naprav, ki je vrsto let veljalo za dobro gnojilo. Možnosti za koristno izrabo so se kazale na področju umetne priprave zemljin, ki jih lahko pripravimo za trg le z vnaprej določeno sestavo in za specifično aplikacijo na definiranem območju, na primer za rekultivacijo degradiranih površin ali za prekrivne sloje klasičnih odlagališč odpadkov. Postopki anaerobne obdelave bio-razgradljivih odpadkov so bili zaradi bolj prefinjenje procesne

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

opreme, zahtevnejšega vodenja procesa in večje občutljivosti mikroorganizmov omejeni predvsem na obdelavo blata pri večjih komunalnih čistilnih napravah. Cilj uvajanja tovrstnih tehnologij je bil zlasti zmanjšanje stroškov električne energije in stabilizacija blata pred aplikacijo na kmetijskih površinah. Anaerobna obdelava industrijskih organsko močno obremenjenih odpadnih vod je bila namenjena zlasti predobdelavi pred aerobno fazo čiščenja, proizvodnja bioplina pa je bila stranskega pomena. Večji pomen je začela dobivati anaerobna obdelava bio-odpadkov s Kjotskim sporazumom o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, z varčevanjem primarnih energentov in zaradi uveljavljanja zahtevnih higienskih veterinarskih predpisov. Slednji so v svojo regulativo vključili vrsto biorazgradljvih odpadkov, postavili stroge higienske zahteve pri prevzemu in predobdelavi ter določili omejitve glede možnosti in pogojev za izrabo produktov aerobne ali anaerobne obdelave biološko razgradljivih materialov. Od teh biološko razgradljivih odpadkov, ki jih v prvi stopnji ureja veterinarska zakonodaja, predstavljajo posebno skupino stranskih živalskih proizvodov: • kategorije 3 – organski kuhinjski odpadki iz velikih kuhinj hotelov, restavracij, gostiln, bistrojev, proizvodnih obratov in javnih objektov, kot so šole, vrtci, kasarne, domovi upokojencev, iz gospodinjstev ter • kategorije 2 – vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri čiščenju odpadnih vod iz klavnic (razen klavnic, kjer se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem) ali iz predelovalnih obratov kategorije 2, ki se zbira pred sitom z odprtino 6 mm, ki zagotavlja, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm; vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz odstranjevanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov. Ti odpadki, zlasti veliko-kuhinjski odpadki, praviloma niso končali na odlagališčih. Vrsto let so bili predvsem hrana za prašiče, dokler zanje niso nedvoumno dokazali visokega tveganja za prenos okužb s prašičjo kugo in slinavko/parkljevko; nenazadnje so se pojavila obolevanja živali z BSE.

Po drugi strani so lahko bio-razgradljivi odpadki, vključno z veliko-kuhinjskimi odpadki, tudi prenašalci bakterij, gliv, virusov in parazitov. Podobno velja tudi za maščobe iz lovilnikov maščob in flotate, saj se v praksi ni mogoče izogniti tveganju glede prisotnosti snovi živalskega izvora. Primerjalni izračuni ukrepov zaradi tveganj in bistveno strožjega nadzora nad celotnim prehrambenim ciklusom so pripeljali do odločitve za uvedbo drastičnih ukrepov pri ravnanju s takoimenovanimi stranskimi živalskimi proizvodi (SŽP), ki veljajo znotraj celega prostora EU. KAJ JE BIOPLIN Bioplin nastaja v več različnih vrstah procesov. Lahko obstaja v obliki plina, zajetega na odlagališčih, nastalega iz biološko razgradljivih odpadkov – kar z okoljskega vidika ni zelo učinkovito – ali pa je proizveden v gnilišču. Ravnanje je odvisno od vrste obravnavanih odpadkov. Bioplin je mogoče narediti iz gospodinjskih ali kmetijskih odpadkov, kot so gnojevke in odpadki od spravila pridelkov. Bioplin je mogoče obdelati v majhnih samostojnih obratih za bioplin na kmetijah ali v skupnih in centraliziranih obratih. Ti obrati, ki so jih največ razvijali na Danskem, lahko istočasno obdelajo različne vrste odpadkov, predvsem gnoj in gnojevko, pomešano z različnimi drugimi organskimi odpadki. Obrati, namenjeni za proizvodnjo bioplina, so učinkovit način za obdelavo bioloških odpadkov iz kmetijstva in industrije, poleg tega velikost teh obratov omogoča učinkovito uporabo vsebine energije v odpadkih. STANJE V EU NA PODROČJU PROIZVODNJE EE IZ BIOPLINA Trenutno so cenovna stanja energentov na trgu (predvsem nafta in zemeljski plin) na dovolj visokem nivoju, uporaba bioplina je postala aktualna kot ekonomsko sprejemljivi (obnovljivi) vir energije. Vprašanje energetskega izkoriščanja bioplina ne zadeva le proizvodnjo energije, ampak tudi ravnanje z odpadki in okoljske vidike. Približno polovica evropskih odpadkov se preprosto odlaga na odlagališča. Približno dve tretjini bioplina se uporabita za proizvodnjo električne energije, tretjina pa za proizvodnjo toplote. Proizvodnja električne energije iz bioplina leta 2004 se ocenjuje na 14,9 TWh. Obstajajo velike možnosti za znatno rast na področju te tehnologije.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 1: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz bioplina v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2005 DE

10.000

8.000

16.000

Electricity from biogas [GWh]

14.000 12.000

6.000 4.000 2.000 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic

Letne stopnje rasti za proizvodnjo električne energije iz bioplina so v zadnjem desetletju visoke in znašajo 24 % leta 2002, 13 % leta 2003, 22 % leta 2004 in 15 % leta 2005. STANJE GLEDE ORGANSKIH ODPADKOV V SLOVENIJI Na osnovi tujih izkušenj in podatkov o količinah organskih kuhinjskih odpadkov in njihove aplikacije ocenjujemo, da v slovenskem prostoru nastaja med 45.000 in 50.000 tonami organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinske dejavnosti in drugih obratov za prehranjevanje prebivalstva letno. Ocene temeljijo na številu prenočitev, prispevkih restavracij, drugih večjih obratov za prehranjevanje prebivalstva, gostiln in bistrojev, in sicer se količine, preračunano na prebivalca, gibljejo med 22 do 25 kg/preb./leto, pri čemer je upoštevan tudi ocenjen prispevek turistične dejavnosti. Če predpostavimo, da zbirno območje osrednje Slovenije pokriva okoli 500.000 prebivalcev, in da lahko zajamemo okoli 70 % nastalih odpadkov, lahko računamo na vhodne količine okoli 8.000 ton odpadkov letno, tekoče do poltekoče konsistence z okoli 20 % suhe snovi. Vsebina iz lovilnikov maščob in flotati iz proizvodnega sektorja imajo v odvisnosti od predobdelave od 5 – 25 % suhe snovi; delež maščob je pravi-

loma visok, lahko pa so prisotne tudi druge lahko razgradljive organske snovi v odvisnosti od izvora. Ocenjujemo, da naj bi v prihodnosti v kofermentacijo sprejeli skupno količino okoli 2500 t vsebine lovilnikov maščob in flotatov letno. PROJEKT PROIZVODNJE BIOPLINA KOTO d.d. je že od nekdaj v našem prostoru vodilna družba na področju zbiranja, transporta in predelave stranskih živalskih proizvodov, in sicer v proizvodni količini preko 200 ton dnevno. Ker je dejavnost zbiranja kuhinjskih organskih odpadkov na nek način dopolnitev investitorjeve ponudbe na trgu, in ker le-ti predstavljajo tudi zanimiv energetski potencial, se je KOTO d.d. odločil, da pristopi k zbiranju in predelavi organskih odpadkov do bioplina, ki vsebuje znatne količine metana. Le-tega je kot takšnega možno uporabiti za proizvodnjo pare ali pa kot gorivo za plinski motor za proizvodnjo ''zelene'' električne energije. V tem trenutku poteka izgradnja pilotne naprave za proizvodnjo bioplina s pomočjo anaerobne fermentacije 8000 ton/leto kuhinjskih odpadkov. Naprava je zasnovana tako, da jo bo glede na tržne zmožnosti in trende v prihodnosti brez večjih težav možno nadgraditi in usposobiti tudi za povečano količino organskih odpadkov ter stranskih živalskih produktov kategorije 2 in 3.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

S projektom je predvidena količina proizvedenega bioplina 1,8 mio m3/leto, medtem ko imajo sami digestorji zmogljivost 4220 m3/dan, anaeorobni filter za odpadne vode pa 820 m3/dan. Predvidena skupna dnevna proizvodnja je 5040 m3 bioplina z vsebnostjo metana cca. 67 % in energetsko vrednostjo 33960 kWh/dan. OPIS TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV NA PROJEKTU PRIDOBIVANJA BIOPLINA Sprejem organskih kuhinjskih odpadkov

Slika 2: Principielna shema bioplinskega postrojenja

Organski kuhinjski odpadki (OKO), ki se bodo z vozili dovažali v KOTO, bodo stehtani na tehtnici. OKO se pri povzročiteljih odpadkov zbirajo v 50 l sodčkih in v njih dostavljajo predelovalcu OKO. Sodčki se bodo iz transportnih vozil na zunanji razkladni ploščadi praznili na vibro transporter v zalogovniku za razkladanje OKO, ki se nahaja na južni strani obrata. OKO bodo po vibro transporterju drseli v korito polžnega transporterja, ki jih bo transportiral v kontejner, s pomočjo katerega jih bodo odvažali v notranjost objekta v postopke predpriprave- zalogovnik, kamor se bodo dovažali tudi flotati in mešanica olj in masti.

kjer se bo substrat zmlel na delce maksimalne velikosti 50 milimetrov. Na koncu te linje se nahaja zalogovnik, kjer se bo hranil zmlet substrat. Mleti substrat se bo nato s črpalko prečrpaval v obstoječi hidrolizer, kjer bo potekala toplotna obdelava zmletega substrata. Postopek predelave surovine po metodi 1 se bo odvijal v hidrolizerju pri temperaturi min. 1330C ter absolutnem tlaku min. 3 bare, v trajanju 20 minut, in sicer saržno. Toplotno obdelano surovino se bo iz hidrolizerja, v obstoječem objektu na lokacijo bioplinske naprave, natančneje do zadrževalnega reaktorja, s črpalko transportiralo po novo izvedenem tlačnem cevovodu.

Predpriprava (Predhodna obdelava)

Zadrževalni reaktor oz. zalogovnik

Na lokaciji KOTO investitor že razpolaga s tehnologijo, ustrezno za predpripravo odpadkov. Nova linija bo vzpostavljena z povezavo obstoječih naprav in s prilagoditvijo cevnih vodov in vključitvijo novih črpalk. Ta nova linija bo popolnoma ločena od linije predelave SŽP kategorije 1 in bo tako tudi povezana z novo bioplinsko napravo, katere izgradnja že poteka. Tehnološki objekt je opremljen z vso potrebno opremo in tehnologijo, kot so sprejemna posoda, transporterji, zalogovniki, drobilniki, sterilizator, razvod pare. Skupni substrat se bo nadalje predelal na bivši liniji predelave ostružne masti, ki zajema transporterje, magnet ter mlin. Substrat bo po polžu transportiran preko magneta, kjer bodo odstranjeni morebitni kovinski delci in nato na drobilec,

Sterilizirano surovino je potrebno pred anaerobno fermentacijo ohladiti in ustrezno razredčiti. S tem se preprečujejo toksični efekti prostega amoniaka v fermentatorju (digestorju), ki se začnejo opažati pri koncentraciji amoniaka ca. 2000 ppm v digestorju. Količine surovine in pa razredčevalne vode za različne obratovalne kapacitete bioplinske naprave so za omenjeni objekt posebej izračunane ter definirane in opredeljene v projektu. Torej, sterilizirana surovina se iz hidrolizerja v obstoječem obratu prečrpa v zadrževalni reaktor na lokaciji bioplinske naprave, v katerega se dodaja tudi voda za razredčitev. V tem rezervoarju poteka tudi hidroliza. Razredčena surovina ima temperaturo 48 – 52°C, pač odvisno od količine dovedene vode. S pomočjo toplotnega izmenjevalca se vsebina zalogovnika segreje na 55°C. Surovino skozi toplotni izmenjevalec poganja ''chopper'' črpalka

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 3: Tloris bioplinskega postrojenja (z nožem) oz. bo za sekljanje uporabljena posebna in-line naprava v cevovodu pred črpalkami, kar hkrati pospešuje dezintegracijo surovine na manjše delce. Predvidena kapaciteta toplotnega izmenjevalca je 25 kW in je dimenzioniran na kapaciteto naprave 8000 ton/leto. V zadrževalni reaktor se ob vhodni surovini (le – ta je sterilizirana) in pa vodi dovajajo bakterije iz digestorja, ki služijo kot cepivo in pospešujejo hidrolizo. Zadrževalni reaktor ima naslednje karakteristike: Premer: 6.0 m Višina rezervoarja (tot.): 6.5 m Višina cilindrična: 5.7 m Volumen rezervoarja: 168 m3 (Efektivni volumen: 160 m3) Izdelan je iz nerjavečega jekla. Opremljen je s počasi tekočim motor-reduktorskim mešalom, ki preprečuje sedimentacijo in nastanek površinskega maščobnega sloja. Ker fermentatorji (digestorji) za optimalno delovanje konstantno potrebujejo vhodno surovino, proizvodnja in sprejem surovine v tovarno pa poteka le 5 dni tedensko,

ta reaktor predstavlja tudi količinsko izravnavo vhodnih surovin. Dimenzioniran ja za cca. 3 dni zadrževalnega časa. Zaradi možnosti nizkih pH vrednosti vstopne surovine je reaktor priključen na razvod proizvedenega bioplina, kar onemogoča vstop zraka (kisika), ki bi pospeševal korozivnost. Digestorji in proizvodnja bioplina Ker bo obremenitev bioplinske naprave od zagona postopoma naraščala (skladno s tržno dejavnostjo investitorja) proti 8000 tonam surovine letno, sta zaradi optimalnega delovanja naprave in pa proizvodnje bioplina, predvidena dva digestorja (fermentatorja), vsak volumna 500 m3. Takšna konfiguracija bo omogočila zaporedno obratovanje digestorjev do dosežene kapacitete 4000 ton/ leto, kasneje pa bosta obratovala paralelno. Organske obremenitve digestorjev ter predvidene količine proizvedenega bioplina iz 8000 ton kuhinjskih odpadkov letno so razvidne iz naslednje tabele:

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 4: Pogled od spredaj na bioplinsko postrojenje

ton/leto kg/dan SS% kg SS/dan % org Kg org/dan Gasprod. Gasprod. 365 d m3CH4/d m3 gas/d Surovina 8000 21.918 23 5.041 90 4.537 2.450 3.769 Razdred. voda 10.400 28.493 V bioplinsko napravo 18 400 50.411 10 5.041 90 4 537 2.450 3.769

Dnevno se iz zadrževalnega reaktorja v vsak digestor prečrpa 25,2 m3 razredčene surovine. To se izvaja v sekvencah po 2,1 m3 na vsaki dve uri. Pred polnitvijo digestorjev se enaka količina prečrpa tudi iz digestorjev v ohlajevalni oz. varnostni reaktor. Digestorja sta dimenzionirana na obremenitev 2269 kg organskega materiala/dan. Skladno z navedenim se v digestorju predvideva hidravlični zadrževalni čas cca. 16 dni, kar je razmeroma dolg zadrževalni čas za termofilni proces, kjer so zadrževalni časi običajno med 10 in 13 dnevi. Tako je omogočena zelo visoka stopnja konverzije organske surovine do substrata, hkrati pa tudi določena rezerva za sprejem eventuelno povečanih količin surovine (recimo ob turističnih konicah). Digestorji bodo izdelani iz emajliranega jekla in izolirani. Opremljeni bodo s počasi tekočim motorreduktorskim mešalom, ki preprečuje sedimentacijo in pa nastanek površinskega maščobnega sloja. Dodatno so digestorji zaradi vzdrževanja procesne temperature opremljeni s cirkulacijskim sistemom, ki je priključen na toplotni izmenjevalec, ki je na sekundarni strani napajan z vročo vodo iz toplotne črpalke.

Dimenzije digesterja (DG1, DG2): Premer: 8.6 m Višina rezervoarja (tot.): 9.9 m Višina cilindrična: 8.8 m Volumen rezervoarja: 533 m3 (efektivni volumen: 424 m3) Ohlajevalni (varnostni) reaktor Fermentirana surovina se iz digestorjev v ohlajevalni oz. varnostni reaktor, ki je identičen obema digestorjema in je hkrati tudi priključen na njun plinski razvod. Tako je omogočena rekuperacija rezidualnega bioplina, in sicer predvidoma cca. 450 m3/dan, kar ustreza moči 122 kW. V tem reaktorju se fermentirana surovina ohladi, kar je potrebno, da se prepreči izhajanje amoniaka v atmosfero. Reaktor je opremljen s cirkulacijskim sistemom, ki je priključen na toplotni izmenjevalec moči 50 kW, ki je na sekundarni strani sprejema hladno vodo iz zbirne strani toplotne črpalke, ki ima hladilno kapaciteto 50 kW. Kontrola reziduov bo potekala z vzorčenjem prebavnih ostankov, odvzetih med skladiščenjem v ohlajevalnem reaktorju.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Slika 5: Potek montaže digesterjev in varnostnega reaktorja Dimenzije ohlajevalnega rezervoarja (CT1): Premer: 8.6 m Višina rezervoarja (tot.): 9.9 m Višina cilindrična: 8.8 m Volumen rezervoarja: 533 m3 (efektivni volumen: 424 m3)

Slika 6: Stranski pogled na bioplinsko postrojenje

Fermentirani ostanki V tem projektu je v prvi fazi predvideno, da fermentirani kuhinjski odpadki po interni kanalizaciji odtekajo na obstoječo čistilno napravo tehnoloških odpadnih vod v predvideni količini 50 m3/

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

dan, in sicer na mehansko kemično predčiščenje (roto sito in flotacija), kjer se bodo čistili skupaj s procesnimi tehnološkimi odpadnimi vodami iz celotnega kompleksa Koto d.d., nato pa na novo predvidenem anaerobnem filtru, ki je predviden v sklopu bioplinske pilotne naprave. Anaerobni filter Anaerobni filter je namenjen biološkem čiščenju visoko obremenjenih odpadnih vod. V principu je to digestor, ki je napolnjen z nosilnim medijem z veliko specifično površino 100-120 m2/m3, na kateri rastejo bakterije in mikroorganizmi, ki sodelujejo v procesih čiščenja. Tako je omogočeno, da ne prihaja do izpiranja teh mikroorganizmov iz anaerobnega filtra. Običajni učinki takšnega čiščenja so cca. 90 % na BPK 5 in cca. 80 % na KPK, stranski produkt takšnega postopka pa je ponovno bioplin, ki običajno vsebuje cca. 80 % metana. Običajno na 1 kg odstranjenega KPK nastane 0,35 m3 metana, v predvidenem projektu to pomeni produkcijo bioplina 821 m3/dan (80 % metana). Z namestitvijo anaerobnega filtra se bo tako posledično tudi bistveno zmanjšala obremenitev obstoječe biološke čistilne naprave tehnoloških odpadnih voda. Anaerobni filter ima naslednje karakteristike: Premer: 8.6 m Višina rezervoarja (tot.): 5.5 m Višina cilindrična: 4.3 m Volumen rezervoarja: 270 m3 (efektivni volumen: 200 m3) Volumen polnila: 120 m3 (aktivna površina polnila 120 m2/m3) Za zmanjševanje vsebnosti žvepla v bioplinu je predviden membranski kompresor (Q=40 l/min), ki ima razvod do vseh reaktorjev. Majhna količina zraka (1-3 % glede na nastalo količino bioplina) se dodaja v vsakega izmed rezervoarjev. Razvod bioplina Nadtlak proizvedenega bioplina v digestorjih, ohlajevalnem reaktorju in anaerobnem filtru je maksimalno 50 mbar. V normalnem obratovanju bo pri 45 mbar začel obratovati pospeševalni (booster) ventilator za plin, ki bo delal, dokler tlak v sistemu ne bo padel na 10 mbar. Odveden bioplin je nasičen z vodno paro. Najprej ga vodimo na od-

stranjevanje pene in nato v plinski hladilnik, kjer se odstrani tudi večji del vode. Preostanek vode se odstrani na ciklonu. S plinskim merilnikom pretoka se meri tudi količina nastalega bioplina. Bioplin nima posebnega hranilnika, ampak se »skladišči« v rezervoarjih, kjer tudi nastaja. Skupni prosti volumen v vseh rezervoarjih znaša cca. 400 m3, kar zadošča za cca. 2 urno produkcijo bioplina pri polni obremenitvi naprave. Bioplin se s pomočjo pospeševalnih ventilatorjev (dp=125 mbar) dovaja po cevovodu do porabnikov, kot sta plinski motor (kogeneracija za proizvodnjo električne- 526 kW in toplotne energije) ali v kasnejši fazi predviden plinski kotel (druga faza). Viški proizvedenega bioplina se kurijo na bakli, ki bo nameščena na lokaciji proizvodnje bioplina ... Skupna predvidena dnevna proizvodnja bioplina znaša 5040 m3/d z vsebnostjo metana 67,4 %, kar ustreza energetskemu potencialu 33960 kWh/d odnosno moči 1415 kW, kar je enako 3,4 m3 kurilnega olja. Gledano kot celota pa bo proizvedeni bioplin ponujen alternativni vir energije, ki bo nadomeščal 1240 m3 kurilnega olja letno. Električna energija Za potrebe napajanja novonameščene tehnološke opreme ter ostalih električnih porabnikov (splošna poraba ...) se predvidi dovod iz obstoječe transformatorske postaje, ki je bila pred kratkim zgrajena. Inštalirana moč novopredvidenih naprav je 196 kW, konična moč pa 157 kW. NN stikalni blok bioplinske naprave se namesti v MCC prostoru elektro kontejnerja. Zvezno regulirani pogoni so krmiljeni preko frekvenčnih - vektorskih regulatorjev z vgrajenim industrijskim filtrom in prilagojeni za regulacijo črpalk in pogonov mešal. Regulatorji so nameščeni v stikalnih blokih, ki so opremljeni z ventilatorskimi filtri za ustrezno hlajenje. KONCEPT IN RAZPOREDITEV OBJEKTOV Manipulacija z vhodno surovino in pa vodnim delom masne bilance se izvaja v reaktorjih, ki so nameščeni na novem betonskem podstavku. Ti reaktorji so opisani v prejšnjih poglavjih tega članka, v grafičnih prilogi je prikazana tudi umestitev le-teh v prostor. Periferna strojna oprema (črpalke armature,..), ki služi namenu manipuliranja z vodnim in surovinskim delom, je nameščena v tipskem kontejnerju

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

A1 – strojnica. Vsa periferna oprema, ki je namenjena manipulaciji s proizvedenim bioplinom, je izvedena v eksplozijsko varni izvedbi in (se?)namesti v ločenem tipskem kontejnerju A2 – plinska strojnica. UPRAVLJALNI SISTEM Za potrebe nadzora in upravljanja sistema proizvodnje bioplina je predvidena nova operaterska postaja, kjer bo nameščen nadzorni sistem (PLC Siemens S7-300 in SCADA WinCC), ki se s pomočjo Etherneta integrira tudi v obstoječe omrežje KOTO. Na vseh aktivnih elementih bodo prigrajene naprave, ki bodo omogočale avtomatsko vodenje procesa. Prav tako bo na vseh mestih prigrajena ustrezna merilna oprema za spremljanje parametrov, kakor tudi za samo vodenje procesa.

ZAKLJUČEK Projekt pridobivanja bioplina v družbi Koto je med največjimi v Sloveniji. Projekt je v fazi izgradnje in še kako bo zanimivo med samim poskusnim obratovanjem (predvidoma meseca julija) kakor tudi kasneje med rednim obratovanjem izvajati kontrolne meritve, ki bi nam po pričakovanjih naj potrdile projektne pogoje. S tovrstnimi projekti si podjetje Esotech utira pot na novo področje obnovljivih virov, ne samo na vode (hidroelektrarne), kjer ima podjetje največ referenc v vlogi izvajalskega inženiringa. Kot zanimivost je povedati, da je poleg proizvodnje toplote in električne energije bioplin uporaben tudi kot transportno gorivo. Npr. na Švedskem že skoraj 800 avtobusov vozi na bioplin, več kot 4500 avtomobilov pa uporablja gorivo iz mešanice bencina in bioplina ali zemelj-

Slika 7: Izsek iz nadzorno upravljalnega sistema postrojenja

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

skega plina, od lani pa se tako gorivo uporablja tudi za vlak. Pri tem velja opozoriti, da le četrtina držav EU v zadostni meri podpira razvoj bioplina. Upajmo, da bo tudi Slovenija kmalu med njimi. Viri: – projektna dokumentacija Esotech d.d.: Bioplinska naprava- PZI, št. 778/2006 – Lea Lavrič- Koto- Bioplin, prezentacija Sejem energetike, 17. 5. 2006 – poročilo o stanju na področju OVE – EU- Komisija, 2005 – Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic – internetne spletne strani

Drago Pavlič

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

POVZETEK ŠTUDIJE: ANALIZA POTENCIALA BIOPLINSKE NAPRAVE V SAVINJSKI REGIJI Dušan Jug, IREET d.o.o.

Termoelektrarna Šoštanj je kot naročnik študije želela pridobiti informacijo o možnostih in ekonomičnosti postavitve bioplinske naprave v Savinjski regiji. Z izrabo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) v energetske namene lahko TEŠ poleg zmanjševanja negativnih vplivov na okolje povečuje varnost energetske oskrbe, prispeva k ohranjanju domačih energetski virov, ustvari nova delovna mesta in prispeva k stabilnemu energetskemu razvoju. Namen in cilj naloge Je bil analizirati potencial surovin za proizvodnjo bioplina na izbrani lokaciji ter ocenjena velikost BPN. Predlagana je bila lokacija BPN in izrabe bioplina glede na optimalno izrabo proizvedene energije s soproizvodnjo toplote in elektrike (v nadaljevanju SPTE) ter možnosti odlaganja stranskih produktov. Ob tem je bil upoštevan tudi okoljski vidik pridobivanja bioplina. Ob koncu študije je bila analizirana ekonomska upravičenost naložbe v BPN in podane smernice za nadaljevanje projekta. Vsebina naloge Bioplin lahko pridobivamo skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika: fekalij domačih živali, energetskih rastlin, kuhinjskih odpadkov, odpadkov živilske industrije, klavniških odpadkov ter ostankov zelenega odreza. Ti odpadki se s postopkom anaerobne fermentacije pretvorijo na bioplinski napravi v bioplin, stranski produkt procesa pa je t.i. fermentirana gnojevka. Na področju Savinjske regije na relativno majhnem območju obstaja pisana paleta surovin oz. substratov: • kokošji gnoj iz dveh farm kokoši nesnic v Gorici pri Slivnici in Mozirju, • goveji gnoj iz številnih kmetij področja Savinjske regije,

• energetske rastline iz velikih hmeljarskih in ostalih kmetijskih površin Spodnje Savinjske doline, Celja in Šentjurja z okolico, • odpadno sadje iz hladilnic Slom in Meja na Ponikvi ter sadjarstva Mirosan, • klavnični odpadki iz dveh klavnic- Ihan in Celjske mesnine, • odpadna hrana, zbrana s strani PUP Saubermacherja in javnega podjetja Javne naprave Celje ipd. V študiji smo s pomočjo Kmetijsko gozdarske službe iz Celja in opravljenih analiz statističnih podatkov in anket na kmetijskih gospodarstvih: • zbrali količine živinskih gnojil na kmetijah, • zbrali površine, ki jih obdelujejo na teh kmetijah in bi bile na voljo za gnojenje z gnojilom iz BPN, • ugotovili pripravljenost rejcev za sodelovanje pri oddajanju živinskih gnojil na BPN in sejanje energetskih rastlin za potrebe BPN, • ugotovili pripravljenost kmetovalcev za sodelovanje pri sofinanciranju BPN. Prav tako smo kontaktirali vse imetnike substratov, ki so potrdili načelno sodelovanje pri projektu. Rezultati • Iz anket med kmetovalci smo ugotovili, da jih je 94 % pripravljenih sodelovati pri proizvodnji zelene elektrike in 67 % biti solastnik BPN. • Na podlagi zbranih količin substratov smo ugotovili teoretični izplen bioplina, izraženega v moči bioplinske naprave, ki znaša 1,7 MW inštalirane elektro moči ob izkoristkih SPTE modulov, ki jih navajajo dobavitelji. • Ugotovili smo dovolj razpoložljivih površin v hmeljarski regiji s stališča dovoljenega nanosa fermentirane gnojevke. • Napravljeni izračuni ekonomskih kazalnikov upravičenosti SPTE z izrabo bioplina so pokazali: • da je dobo vračanja moč doseči od 9 do 16 let, • da so bolj ekonomične večje naprave, • da je pri trenutnih odkupnih cenah električne energije pogoj za ekonomsko upravičenost BPN uporaba kosubstratov. Zaključek oz. ugotovitve Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da bi bilo smiselno postaviti dve BPN na lokacijah:

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

â&#x20AC;˘ V Gorici pri Slivnici kmetijsko BPN velikosti okoli 400 kW, ki bi predelovala samo substrate iz kmetijstva ob pogoju spremenjene odkupne cene zelene elektrike, â&#x20AC;˘ V Arji vasi ob Mlekarni Celeia komunalno BPN velikosti okoli 1,5 MW, ki bi predelovala meĹĄane komunalne odpadke.

Mediji so 4. okoljski simpozij pozorno spremljali.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

TERMIČNA OBDELAVA ODPADKOV V TOPLARNI CELJE Janez Peterman, Energetika Celje JP, d.o.o.

Vrsta naprave in razlogi za izgradnjo Termična obdelava komunalnih odpadkov v Toplarni Celje predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, pripravljenih v Centru za ravnanje z odpadki v Celju - CERO. Omogoča energijsko izrabo lahke frakcije (LF) preostanka komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju (PO) in s tem proizvodnjo toplotne in električne energije. Lahka frakcija (papir, karton, plastika, folije, tekstil, les) se izloči v sistemu mehansko biološko obdelave – MBO (slika 1)

in predstavlja, skupaj z blatom – BČN iz centralne čistilne naprave - CČN, gorivo za kurilno napravo v Toplarni. Na osnovi pravilnika o ravnanju z odpadki se kurilna naprava Toplarne Celje opredeli kot sežigalnica, ki omogoča termično obdelavo nenevarnih odpadkov s soproizvodnjo energije. Osnovni razlogi za izgradnjo Toplarne Celje so predvsem energijska izraba odpadkov za pokrivanje dela energetskih potreb v mestu Celje, izpolnjevanje strogih zahtev glede vsebnosti biorazgradljivega ogljika v odloženih odpadkih na odlagališču nenevarnih odpadkov po letu 2008 in odstranjevanje blata iz centralne čistilne naprave Celje. Za odstranjevanje blata je izbran sosežig, katerega omogoča dovolj visoka kurilna vrednost predobdelanih odpadkov, ki so nosilni energent. S sežigom blata bo bistveno zmanjšan njegov volumen, TOC bo v preostanku po sežigu manjši od 3 %, izkoriščena bo energija, ki je vezana v blatu, iz-

Ločeno zbiranje ločeno zbrani odpadki

PMKO

biorazgradljivi odpadki

CCN - Celje CERO II. faza

MBO

sortirnica

kompostarna

prevzemniki posameznih reciklatov

predelava blato

odlagališče

kovine

Toplarna Celje

ostanki (pepel, žlindra, …)

Električna in toplotna energija

Slika 1: Toplarna Celje kot sestavni del projekta Centra za ravnanje z odpadki – CERO faza II

trg

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

vedena bo sterilizacija, skratka zmanjšan bo vpliv na okolje. Sežig je primeren predvsem zato, ker je analiza blata pokazala, da ga zaradi nekoliko povišane vsebnosti težkih kovin ni možno neposredno uporabiti v druge namene. Investitor naprave za termično obdelavo nenevarnih komunalnih odpadkov, v sklopu katere je predvidena tudi namestitev dveh vročevodnih kotlov skupne moči 27 MW, kurjenih z zemeljskim plinom, je Mestna občina Celje. Potrebna sredstva za izgradnjo objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov v višini 18.627.607 EUR/brez DDV/ prispevajo s 70 % EU,15 % RS in 15 % MOC. Osnovni podatki o napravi za termično obdelavo V proces termične obdelave vstopa letno okoli 20.000 ton pred-obdelanih odpadkov ( PO ) in 5000 ton blata iz čistilne naprave (BČN) skupne povprečne kurilne vrednosti do 16 MJ/kg. Termična moč kurilne naprave znaša 15 MW, moč proizvedene električne energije pa 2 MW. Električna energija se bo dovajala v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa uporabljala v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Celje.

Električna energija

PO +BČN

Dvostopenjski sežig

Ostanki zgorevanja

Slika 2: Shematski prikaz procesa

Postopek termične obdelave PO in BČN poteka v naslednjih stopnjah: – transport in doziranje PO in BČN v kurilno napravo v razmerju 4:1, – stopenjsko zgorevanje odpadkov in odvajanje pepela, – ohlajevanje dimnih plinov in s tem izkoriščanje med procesom sproščene toplote v smislu proizvodnje toplotne in električne energije, – čiščenje dimnih plinov glede na vsebnost škodljivih snovi v dimnih plinih. Celoten postopek termične obdelave PO in BČN je shematično prikazan na sliki 2. Na osnovi primerjave okoljskih, tehnoloških in ekonomskih kriterijev je bil kot najbolj primeren postopek termične obdelave izbran modularni sežig na rešetki. Ta tehnologija je ena izmed alternativ klasične tehnologije sežiga na rešetki in je primerna za sežig manjših letnih količin (do 50tisoč ton) odpadkov v obliki LF, kakor tudi za sosežig pred-obdelanih odpadkov in blata iz čistilne naprave. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v primarni in sekundarni komori, kot je shematsko prikazano na sliki 3.

Toplota

Proizvodnja pare

Kontrola, nadzor, monitoring

Čiščenje dimnih plinov

Ostanki čiščenja

D I M N I K

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

pregrevalnik

transporter PO+BČN

parni kotel

grelnik vode

sekundarna komora

primarna komora

odpepeljevanje

Slika 3: Shema modularnega zgorevalnega sistema z rešetko V primarni komori poteka proces zgorevanja s primanjkljajem zraka (cca. 70 % teoretično potrebnega), zato prevladujejo pirolitično-uplinjevalni procesi. Pri tem se razvijejo velike količine dimnih plinov, ki potujejo v sekundarno komoro, kjer popolnoma zgorijo ob dovajanju ustreznih količin sekundarnega in po potrebi terciarnega zraka. Temperatura plinov, ki zapuščajo primarno komoro, običajno znaša med 650 in 850 ˚C, saj se velik del generirane toplote porabi za endotermne pirolitične procese. Heterogeno dogorevanje trdnih ostankov odpadkov mora biti zagotovljeno proti koncu gibljive rešetke, kjer dovedena količina zraka zadostuje za popolno oksidacijo trdnega ogljika.

furani) med ohlajanjem dimnih plinov ter manjše količine ostankov po čiščenju dimnih plinov.

V sekundarni komori prevladuje temperatura do 1200˚C, kar ob intenzivnem mešanju s sekundarnim zrakom in zadostnim časom zadrževanja (preko 2 sekundi) zagotavlja popolno zgorevanje vseh organskih snovi, vključno z eventualno nastalimi polikloriranimi bifenili (PCB), polikloriranimi dibenzo dioksini (PCDD), polikloriranimi dibenzo furani (PCDF) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v primarni komori.

Za zmanjševanje emisije dušikovih oksidov je predvidena recirkulacija dimnih plinov in razprševanje amoniaka v vroče dimne pline temperature (SNCR). Sistem čiščenja dimnih plinov, shematično prikazuje slika 4.

Izbrano tehnologijo zgorevanja odlikuje zelo kontroliran proces zgorevanja in nizka emisija prahu v dimnih plinih, kar ugodno vpliva na zmanjšanje možnosti katalitičnih procesov (De-Novo sinteza) nastanka škodljivih snovi (težke kovine, dioksini in

Čiščenje dimnih plinov zajema izločanje delcev, dušikovih oksidov, kislih plinov (SO2, HCl in HF) in eventualno prisotnih organskih snovi ter težkih kovin. Sistem čiščenja je zasnovan v treh stopnjah: – polsuha adsorpcija z apnenim mlekom za izločanje kislih plinov, – vrečasti filter za izločanje delcev, – koks adsorber za izločanje organskih snovi (PCDD/F) in eventualno prisotnih nekaj težkih kovin, (npr. Hg).

S postopkom termične obdelave se zagotovi vsebnost TOC v pepelu in žlindri pod mejno vrednost za inertne odpadke (vsebnost TOC manj kot 3 %). Na ostale lastnosti pepela in žlindre s termično obdelavo nimamo vpliva, odvisne so predvsem od sestave goriva. Pepel in žlindra praviloma predstavljata inerten oziroma nenevaren odpadek, ki ga lahko odložimo na odlagališču za nenevarne odpadke.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

dimni plini

vrečasti filter

voda Water

koks adorber

polsuha adsorpcija

silos hidratiziranega apna

dimnik

Slika 4: Shema sistema čiščenja dimnih plinov Produkti čiščenja dimnih plinov zaradi povišane vsebnosti kovin in soli sodijo med nevarne odpadke, zato jih prevzema pooblaščeni zbiralec nevarnih odpadkov, ki jih v skladu s predpisi predela ali odloži na odlagališču nevarnih odpadkov. Nasičeni koks iz koks adsorberja se termično regenerira v kurilni napravi, vodi se nazaj v primarno komoro, kjer pomešan z odpadki zgori.

Z uporabo najnovejše tehnološke opreme (BAT), ki bo primerljiva z najboljšimi izvedbami naprav za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Evropi, bodo izpolnjene vse zahteve in določila Zakona o varstvu okolja, podzakonskih aktov in DIREKTIVE 2000/76 EC, o sežigu odpadkov.

Sistem za proizvodnjo električne in toplotne energije

Predvidena poraba materialov in energije za predviden čas obratovanja 8000 ur letno je podana v spodnji tabeli.

Glavne komponente sistema za proizvodnjo energije so parni kotel s pregrevalnikom pare, parna turbina z generatorjem. Postopek je naslednji: napajalna voda se v kotlu upari in v pregrevalniku pregreje na zahtevano temperaturo, pregreta para se vodi skozi parno turbino, ki poganja električni generator. Para, ki izstopa iz turbine, kondenzira v kondenzatorju, od koder se vodi v sistem priprave vode, in s pomočjo napajalne črpalke ponovno v kotel. Za hlajenje kondenzatorja se za manjše enote navadno uporablja zrak. Del pare se uporabi za proizvodnjo vroče vode za potrebe daljinskega ogrevanja, preko toplotnega prenosnika.

1.1 Poraba materiala in energije

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Tabela 1: Predvidena poraba materialov in energije Opis 1. Gorivo – preostanek odpadkov po MBO – dehidrirano blato iz čistilne naprave 2. Dopolnilno gorivo – zemeljski plin 3. Električna energija 4. Tehnološka voda 5. Komprimiran zrak 6. Aditivi (1) – Raztopina amoniaka (25%) – Kalcijev hidroksid – Aktivni koks

EM kg/h kg/h m3/h kWh/h m3/h m3/h kg/h kg/h kg/h

Normativ 3.125,0 2.500,0 625,0 64,58 0,86 2,00 15,00 125 10 100 15

Enota/letno t/leto t/leto t/leto

Letna poraba 25.000 20.000 5.000

m3/leto kWh/leto m3/leto m3/leto t/leto t/leto t/leto t/leto

516.000 6.880 16.000 120.000 1.000 80 800 120

(1) Aditivi so namenjeni čiščenju dimnih plinov

1.2 Odpadki po termični obdelavi : količine Pepel in žlindra Filtrski ostanki Nasičeni koks

2200 t/l do 1200 t/l do 120 t/l

Pepel in žlindra ne sodita med nevarne odpadke, zato je možno odlaganje na odlagališču ali uporaba v gradbeništvu (če bo izkazan interes). Filtrski ostanki predstavljajo produkt čiščenja dimnih plinov in vsebujejo povišane vrednosti kovin in soli, zato spadajo med nevarne odpadke. Za odstranitev bodo poskrbeli prevzemniki ali predelovalci odpadkov, ki so usposobljeni in pooblaščeni za upravljanje storitev v zvezi z nevarnimi odpadki. Nasičen koks iz koks adsorberja bo obravnavan enako kot filtrski prah. 1.3 Emisije v zrak in vodo Emisije v zrak iz sežigalne naprave bodo manjše od dopustnih vrednosti, določenih z BREF dokumentom o sežigu odpadkov, ki so bistveno nižje od dovoljenih vrednosti, podanih v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu. Trditev temelji na rezultatih poskusnega sežiga, izvedenega v pilotni kurilni napravi z identično tehnologijo zgorevanja, kot je izbrana za Toplarno Celje. Odpadne vode nastopajo v sistemu za proizvodnjo energije in bodo speljane v kalužno jamo, po potrebi (na osnovi meritev) nevtralizirane in ohla-

jene ter odvedene v kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode bodo preko zadrževalnika, v katerega se bodo stekale preko lovilcev olja in usedalnikov, odvedene v vodotok Hudinja. 1.4 Vpliv na obremenitev okolja Lokacija toplarne je na severovzhodnem robu mesta Celja, na območju, ki je v planskih dokumentih določen za industrijsko cono. Izgrajena površina toplarne bo 2000 m2, površina zemljišča, na katerem bo stal objekt toplarne z vsemi pripadajočimi napravami, pa je 1,5 ha. Na omenjenem območju, ki je sicer v bližini Cinkarne, je bivalna kakovost nizka, poseljenost je temu primerno redka. Pričakovani vplivi na obremenitev okolja so v skladu z okoljevarstvenimi standardi in zahtevami okoljskih predpisov za tovrstne naprave. 1.5 Preprečevanje nesreč oziroma posledic ekološke nesreče Preprečevanje nesreč bo zagotovljeno z upoštevanjem predpisov, ki določajo načine upravljanja s tovrstnimi napravami in ravnanja z nevarnimi snovmi. Predvidena je tudi izgradnja protipožarne zaščite, prilagojene vrsti naprave; definirana je v Elaboratu protipožarne zaščite, ki je sestavni del tehnične dokumentacije. Pod navedenimi pogoji je možnost, da bi prišlo do ekološke nesreče, majhna. Uspešno in varno obratovanje bo zagotovljeno z elektronskim vodenjem procesov ter

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

emisijskim monitoringom, ki bo omogočal trajne meritve naslednjih parametrov: – ogljikov monoksid CO, – dušikovi oksidi NOx, posebej še N2O – vsebnost kisika O2 – žveplovi oksidi SO2 – vodikov klorid HCl – vodikov fluorid HF – skupni organski ogljik TOC – živo srebro Hg – vsebnost vlage v dimnih plinih – skupni prah – temperatura dimnih plinov – absolutni tlak dimnih plinov – pretok suhih dimnih plinov Na osnovi očitkov in elektronskega procesiranja podatkov bo v primeru zaznanih neustreznih vrednosti postopek sežiga po izdelanem protokolu samodejno ustavljen. 1.6 Prenehanje delovanja naprave Po izteku življenjske dobe, ki znaša 25 let, prenehanje in razgradnja naprav za termično obdelavo odpadkov/ IPPC naprave/ ni predvidena. Izdelana bo strokovna ocena ter na njeni osnovi opravljena rekonstrukcija naprave. 1.7 Pozitivni učinki Z realizacijo projekta Toplarna Celje bodo doseženi naslednji učinki: – količina odloženih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku se bo zmanjšala za 65 %, – na ekološko primerni način bo s sežigom rešen problem blata iz komunalne čistilne naprave, – toplota, pridobljena s sežigom, bo izkoriščena v kogeneraciji za proizvodnjo elektrike in toplote. Pridobljena toplota bo izkoriščena za potrebe daljinskega ogrevanja v Celju. Električna energija bo delno izkoriščena za lastne potrebe, viški pa plasirani v distribucijsko omrežje. Z okoljskega vidika bodo pozitivni vplivi naslednji: – dosežen bo neto prihranek fosilnega goriva – zemeljskega plina v količini cca. 549.036 m3/ leto – zmanjšala se bo količina TGP in TOC (manj kot 3%).

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ESEJ O RAZVOJU OKOLJA IN PODEŽELJA PRI PROIZVODNJI IN UPORABI ALTERNATIVNIH GORIV Z VIDIKA KEMIJSKEGA INŽENIRJA prof. Imre Czinkota, Szent István University Gödöllő dr. Andras Kovacs, KUKK K+F Ltd., Budimpešta

Uvod Zakaj se pri razmišljanju o izboljšanju življenja v podeželskih področjih novo pridruženih držav EU, zlasti v Sloveniji in na Madžarskem, osredotočamo na tehnologijo biodizla? Razlog za to je popolna politična podpora, ki je odobrena z direktivo 2003/30/EC Evropskega parlamenta in Evropske komisije1, katere cilj je povečanje deleža biogoriv v skupni porabi fosilnih goriv na 5,75 odstotka do leta 2010 z načrtom, da bi do leta 2020 ta delež narasel na 10–20 %. Na trenutni stopnji razvoja avtomobilskih goriv na osnovi obnovljive energije so etanol in metilni estri maščobnih kislin (biodizel) postali le proizvodi v skupni porabi količin bencina in dizla. Perspektivo predstavlja napoved švedskih politikov glede popolne nadomestitve fosilnih avtomobilskih goriv s komponentami obnovljivih virov energije do leta 2020. Ekonomska realnost pa je nekje vmes. Zgodovina proizvodnje fosilnih avtomobilskih goriv je dolga več kot 100 let, medtem ko se je zanimanje za obnovljiva goriva povečalo šele v zadnjem desetletju. Pri razmišljanju o prihodnosti in možnostih pa ne smemo pozabiti, da so fosilna goriva zamenjala rastlinske in živalske surovine zaradi ekonomskih razlogov. Zato mora biti ekonomsko tudi ozadje proizvodnje, ki bi se, čeprav le delno, preusmerila k bolj obnovljivim komponentam v fosilnih gorivih.

1 O.J.Eu, L123/42, 8. maj 2003

Nova spoznanja, pridobljena iz slovenskega državnega poročila Državna poročila o izvajanju omenjenih direktiv podajajo vpogled v prizadevanja držav članic. Slovensko poročilo2 predvideva precej skromen trg za biodizel, le četrtino količine, ki jo je mogoče izračunati na podlagi podatkov o porabi dizla (10.000 t/leto proti več kot 40.000 t/leto). Zdi se, da niti dodeljeno območje ni podatek, ki bi bil pazljivo preverjen. Na površini 3500 ha z odličnim pridelkom v višini 4 t/ha bi proizvodni potencial ob polnem estrahiranju vsebnosti olja zadoščal za proizvodnjo 5880 t/leto. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, ali bo manjkajočo količino mogoče nadomestiti z bioetanolom (podatek se ne sme razkriti), ali bo Slovenija morala najti dodatna območja za gojenje rastlinskega olja, ali bo morala uvažati surovino za biodizel ali pa biodizel. Obstaja pa še ena možnost, tj. povezovanje s sosednjimi državami z namenom raziskovanja možnosti proizvodnje semen. Vendar pa so te številke le teoretične. Pridelek semen je veliko manjši od tega, zmogljivosti ekstrahiranja olja pa so omejene s tehničnimi pogoji. Bili smo zelo zaskrbljeni zaradi načrtov proizvodnje olja, ki vključujejo zgolj mletje brez estrahiranja topila. Vse omenjeno pa v praksi pomeni zmanjšanje domače proizvodnje precej pod količino 3000 t/leto, kar je premalo, da bi bilo izvajanje dejavnosti ekonomsko upravičeno. Ker prihajamo iz tujine, ne moremo kritično oceniti pravilnosti teh podatkov, vendar pa lahko udeležence konference zaprosimo, da dvakrat preverijo podatke in vzpostavijo stik s pristojnimi organi. Pravno ozadje in finančna podpora sta za razvoj biodizla pozitivna, saj je ta oproščen trošarine do višine 25 % glede na odstotek biokomponent v gorivih. Predvidevamo, da so na tej osnovi prizadevanja za izgradnjo objekta za proizvodnjo biodizla ambiciozna in nekako neustrašna. Objavljeno je bilo, da bosta leta 2008 naftna rafinerija Nafta Lendava in avstrijska družba CMB Maschinenbau & Handels, skupaj zgradila rafinerijo za biodizel z zmogljivostjo 60.000 t/leto, ki 2 Poročilo o rabi biogoriva v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji; pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena direktive 2003/30/ES za poročevalsko leto 2005

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

bo stala 22,2 milijona evrov. Glede na isti vir bo to pomenilo 88 % proizvodnje v Sloveniji in 1 % v EU. Zasebna podjetja naredijo vse, kar se jim zdi primerno, da pridejo do zakonitega dobička. Skrb pa morajo pokazati vladni predstavniki pri preverjanju upravičenosti subvencij, ki se odobrijo za nek projekt! To trditev pojasnjuje primer v naslednjem odstavku. Nova spoznanja, pridobljena na Madžarskem Po direktivi 2003/30/EC je to trg za 70.000 t/leto, vendar pa je v državnih ciljih, podanih z vladno uredbo 2233/2004, določena le količina 30.000 t/ leto. Zaradi nekdanjega pomanjkanja vladne podpore obstoječi obrati nudijo spoznanja za analizo z vidikov podeželskega razvoja. Zmogljivost obrata v obratovanju znaša 3500 t/leto, medtem ko je zmogljivost obrata, ki ne obratuje že od leta 1993(!), 18.000 t/leto. Trg biodizla napreduje; izvedeli smo za več kot 20 napovedi o načrtih za vlaganje v obrate za biodizel z zmogljivostjo v obsegu 10–200.000 t/leto. To dejstvo dokazuje, da gre denar vlagateljev v sektorje, kjer je dobiček višji od povprečnega. Pri tem pa ni treba, da so vlagatelji tudi strokovnjaki na tehničnem področju. Na podlagi obrata z zmogljivostjo 3500 t/leto smo spoznali, da je za zanesljive izdelke standardne kakovosti potrebna ustrezna tehnologija. Ta je edini znani obrat, ki namesto običajne uporabe dveh obratuje v treh fazah reakcije in usedanja. Obrat z zmogljivostjo 18.000 t/leto pa ne obratuje že od leta 1993. V načrtu je, da bi se prenovila na zmogljivost 25.000 t/leto, saj je tehnologija proizvodnje med 15-letnim mirovanjem zastarela. Pridobljena spoznanja opozarjajo na učinkovito rabo in nadzor denarja, porabljenega iz proračuna Skupnosti. Spoznanja prav tako kažejo, da lahko dobiček ustvarjajo le delujoči obrati, če zanemarimo obrate, ki ne ustvarjajo ničesar drugega razen stroškov (za hipoteko, varovanje, vzdrževanje itd.) in rje. Nemški proizvajalci so zaustavili rast proizvodnje biodizla, prodaja biodizla pa je od začetka leta upadla za skoraj 50 %, saj si vlada ne more privoščiti izpada precejšnjih prihodkov od davka na fosilno dizelsko gorivo.

Elementi podeželskega razvoja v scenarijih za biodizel Zaradi opisanih spoznanj je treba poudariti, da mora biti naložba v biodizel podobna praksi vlaganja v kateri koli drug ekonomski sektor. Rezultat naložbe mora biti obrat, ki ustvarja dobiček za vlagatelja. Ta dobiček pa se mora ustvarjati v določenem časovnem obdobju,3 da je konkurenčen drugim možnostim s podobno ali z boljšo stopnjo donosnosti. Na voljo je veliko dobrih razprav in predavanj s področja ekonomije, vendar pa nobena izmed njih ne izhaja s stališča podeželskega prebivalstva, ki večinoma nima veliko finančnih sredstev. Ob upoštevanju struktur finančnih podpor in pogojev za kredite lahko svetujemo le, da v študiji izvedljivosti namenite posebno poglavje analizi možnosti povečanja sredstev. Za trajnostno rast podeželskega prebivalstva lahko priporočimo le povezovanje v zadruge. Da bi se izognili slabostim prisilnih zadrug iz zadnjih nekaj desetletij, morajo te povezave delovati na podlagi konzorcijev, ki so bolj podobne »podeželskim delniškim družbam«. Lokalne razmere in kultura lahko tvorijo osnovne smernice za oblikovanje takih družb. Pri trenutnem projektu smo proizvajalcem semen za rastlinsko olje priporočili, naj oblikujejo tako družbo za mletje, nadaljnji razvoj pa strukturirajo na osnovi dobičkov omenjene družbe. Vlagatelji vedo, da morajo opraviti analizo izvedljivosti. Našli smo nekaj primerov, pri katerih so bili zaradi pomanjkanja znanja zgrajeni obrati, ki se bodo bodisi v bližnji prihodnosti zaprli ali pa bodo potrebna dodatna sredstva za preoblikovanje v take obrate, ki bodo vlagateljem prinašali dobiček. Zanos ne more nadomestiti strokovnih naložbenih tehnik. Potencialna napaka je mistificiranje vloge vladnih subvencij in podpornih sredstev Skupnosti. Izogibati se je treba gradnji tovarne za biodizel le zaradi pozitivnih naložbenih razmer, ki bi nastale zaradi vladnih podpornih sredstev. Prepričani smo, da mora biti naložba trdna brez vsakršnih javnih podpornih sredstev. Če je odločitev za naložbo povezana zgolj s črpanjem javnih sredstev, se to najverjetneje konča podobno kot v primeru omenjenega obrata z zmogljivostjo 18.000 t/leto. V tem primeru ni šlo za ničesar drugega kot za zlorabo javnega denarja, ki je bil tako preusmerjen v zasebne žepe, ter nastanek 3 Glejte definicije o donosnosti naložb v učbenikih za ekonomijo.

100

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

dodatnih izgub za Skupnost prek finančnih institucij. Javni denar se sme porabiti zgolj za izboljšanje blaginje skupnosti. Poleg pogosto omenjanih koristi obnovljivih virov energije našo filozofijo glede dejavnosti pri razvoju biodizla podpirajo tudi motivi glede razvoja podeželja. S pridružitvijo EU se je morala naša regija soočiti s preveliko proizvodnjo hrane, kar je povzročilo kampanjo opuščanja. V nadaljevanju so podatki za Madžarsko, vendar pa avtorji menijo, da bi lahko s preučitvijo podeželja drugih vzhodnoevropskih držav v primeru vseh pravkar pridruženih novih demokracij prišli do podobnih ugotovitev. Na Madžarskem je 700.000 ha površin pokritih z ambrozijo. Trenutno je ambrozija znana kot vzrok za najagresivnejše alergije. Na Madžarskem vsaka šesta ali sedma oseba trpi zaradi simptomov senenega nahoda. A. K.4 porabi 60–100 evrov na mesec za nakup zdravil. Če vse to seštejemo, bi s temi stroški lahko pokrili gradnjo obratov za biodizel s skupno zmogljivostjo, s katero bi pokrili najmanj trikratno količino dolgoročnih slovenskih potreb. Z uporabo sredstev, ki so zdaj porabljena za socialne podpore brezposelnemu podeželskemu prebivalstvu, bi lahko vsako leto zgradili dodaten obrat z zmogljivostjo, ki bi lahko pokrila dolgoročne slovenske potrebe. K tema dvema pomembnima navideznima prispevkoma k pozitivni bilanci na makroekonomski ravni pa bi lahko prišteli še neposredne stroške za zdravstvene in psihiatrične storitve, posredne stroške urejanja zemljišč, pozitiven premik v pričakovani življenjski dobi ter življenjske razmere podeželskega prebivalstva. Na drugi strani bilance pa mora vlada oceniti pomanjkanje prihodkov od zbranih trošarin. Katero surovine izbrati? To je tema dneva. Veliko ljudi obtožuje proizvajalce goriv na osnovi obnovljive energije, da povzročajo veliko lakoto med revnejšimi narodi. Ta argument se ponavlja med slogani civilnih gibanj, ki se ukvarjajo z določenim delom celotnega spektra varstva okolja. Na žalost pa smo ugotovili, da ima veliko vodij in sodelavcev civilnih gibanj interese na področju ekonomskih dejavnosti, povezanih s civilnim povezovanjem, ter na tej osnovi nasprotujejo vsem drugim pobudam, namesto da bi vsa ta področja upoštevali kot 4 Glejte opombo št. 1.

potencialne komponente kompleksnega načrta delovanja. Ob ponovnem pregledu elementov izbiranja določenih oz. skupine določenih surovin lahko priporočimo le oceno prevladujočih razmer v študiji izvedljivosti. Glede debate o izbiri soje, repnih semen ali sončnic pa moramo poudariti, da obstaja skoraj tisoč različnih vrst rastlinskih olj, ki so primerna za proizvodnjo biodizelskega goriva. V naši regiji nekateri samooklicani strokovnjaki prisegajo na uporabo repnih semen, saj naj bi tako evropske norme lahko razkrile ameriške proizvajalce soje na podlagi jodovega števila in klavzul o GSO. Ameriška praksa pridelovanja je potrdila, da gre pri omejevanju na podlagi jodovega števila zgolj za primer tržnega diskreditiranja, pridobljena spoznanja pa kažejo, da je za podeželsko prebivalstvo določene regije najbolje, da goji oljno rastlino, ki je v skladu s kmetijskimi in z ekonomskimi razmerami te regije. Prisilno gojenje repnega semena na področjih z veliko sonca in s suhimi razmerami, ki so primerne za sončnice, bi bilo v primeru Madžarske povsem napačna strategija. Naše eksperimentalno delo je potrdilo, da so sončnice skoraj tako primerne za proizvodnjo biodizla kot repna semena. Zakaj skoraj? Zato ker je treba lastnosti pretoka v hladnih razmerah nadzorovati ali z deparafinizacijo surovin ali z ustrezno tehniko aditiviranja. Glede na usodo stranskih proizvodov sta lahko obe možnosti dobičkonosni. Nekateri ekonomisti podeželja ne uporabljajo izraza stranski proizvod, ampak govorijo o dvojnih proizvodih. Nedavne razprave o usodi heksana, običajnega topila za ekstrahiranje preostalega olja iz zmletih oljnih pogač, so nas privedle do razmišljanja o rešitvi tega primera v bližnji prihodnosti na podlagi ločevanja sveže zmletih oljnih pogač za prehrano ljudi in za oskrbo industrije biodizla z estrahiranimi količinami olja. Obseg izgube dobička, ki ga ustvarimo z zanemarjanjem preostalega olja v zmleti oljni pogači, je prikazan na sliki 1, s prikazom vpliva količine na stroške. Vedno je treba upoštevati, da je najpomembnejši odhodek pri proizvodnji biodizla ravno strošek za surovino. Praksa, uporabljena v Avstriji, je pokazala, da lahko manjši obrati ostanejo konkurenčni, če med surovine za biodizel vključijo rabljeno olje. Prvaki razvoja podeželja pa lahko nasprotujejo uporabi rabljenega olja iz fritez, jedilnega olja in/ali odpadnega olja iz kuhinj restavracij in živilskopredelovalnih obratov. Kot je prikazano na agroekološki shemi, lahko ustrezen obrat za biodizel oba vira

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

pretvori v avtomobilsko gorivo, vendar pa se pri vsaki surovini uporabijo specifične tehnološke razmere. Tudi čista rastlinska olja si niso podobna, rabljena olja pa poleg tega vsebujejo tuje materiale, ki se vanje vnesejo s sestavinami hrane, in pri uporabi tvorijo s kemijsko transformacijo olja/ masti pri visokih temperaturah pod vplivom kisika in kovin, ki delujejo kot katalizatorji. Za učinkovit biodizel morajo biti v obratu sprejeti ukrepi za obravnavo teh surovin, pri čemer se ločijo tiste komponente, ki delujejo proti ustrezni in natančni transestrifikaciji ter rafiniranju proizvoda. Upoštevati je treba, da je proizvodnja goriv, ki niso v skladu s specifikacijami, podobna metanju denarja skozi okno. Primerna surovina za biodizel mora vsebovati proste maščobne kisline in polarne komponente, ki delujejo kot naravni emulgatorji. Proste maščobne kisline pri običajni bazično katalizirani pretvorbi biodizla tvorijo milnice in vodo. Milnice so površinsko aktivna sredstva, zaradi katerih je rafiniranje proizvoda težko. V primerih dolgega obdobja stika med biodizlom in milnico se tvorijo kompleksne želatinaste strukture, podobno kot pri masti za podmazovanje, v katerih se nepovratno izgubijo velike količine biodizla. Voda zaustavi reakcijo transestrifikacije, kar vodi v količino pretvorbe, ki je nižja od ustrezne. Vzorec pravilne predpriprave je prikazan na sliki 2. Transesterifikacija je enostavna reverzibilna reakcija (TG: triglicerid, MeOH: metanol, FAME: biodizel, GL: glicerol). TG + 3MeOH  FAMe + GL Pogoji ravnotežja narekujejo, da je po običajnih poteh predelave mogoče uporabiti pristop dveh korakov. V prvem koraku je pretvorba 80-odstotna, medtem ko se v drugem izboljša na 98–99 %. Reakcijski čas je dolg, ker reagent in katalizator tvorita drugačno tekoče stanje kot substratno rastlinsko olje. Oviro prenosa stanja lahko premagamo na dva načina. Pri procesu Biox se glicerol ohranja v istem stanju, zato je za učinkovito pretvorbo potrebna shema dveh korakov. Za premik ravnotežja proti določenim omejitvam se običajno uporabijo veliki presežki reagenta. Pri tehniki, ki smo jo razvili mi, pa se prenosu stanja izognemo s topilom, ki v enem stanju ohranja vse elemente reakcije razen glicerola, z izločitvijo elementa obratne reakcije premika ravnotežja proti želeni smeri pa nam je proces uspelo realizirati v le enem koraku. Za dosego tega smo uporabili tudi nekaj inženirskih

101

sredstev. Ta razvoj je na stopnji demonstracije, lastništvo patentov pa je bilo preneseno na družbo Quicksilver Ltd. iz Velike Britanije. Na podlagi novih spoznanj na področju prakse rafiniranja nafte potrjujemo nadvlado hidrogenizacije komponent rastlinskih olj/masti v ogljikovodike, ki so kakovostnejši tudi od najboljših dizlov. Proces, ki ga je v 80. letih prva patentirala družba Canmet iz Kanade, še ni pripravljen za komercialno izkoriščanje. Po nekaterih napovedih naj bi take obrate gradile družbe Neste, Conoco in druge, vendar pa so bili roki predaje v obratovanje večkrat preloženi. Zmogljivost takih obratov naj bi znašala vsaj 150.000 t/leto. Enako velja tudi za tovarno biodizla Axens, ki je bila napovedana, vendar pa še vedno ni začela obratovati. Njena zmogljivost naj bi bila še večja, saj že zmogljivost demonstracijskega obrata znaša 400.000 t/leto. Naši poskusi na tem področju kažejo, da je razlog za poskušanje doseganja zelo visokih zmogljivosti izvedljivosti v preprečevanju združevanja trigliceridnih struktur. Proces je difuzen, težavno združevanje aktivnih mest in udeležencev reakcije pa je glavna ovira pri upravljanju. Enako pomembno je, da se pozornost nameni tehniki rafiniranja proizvoda. Pri običajnih tehnikah dvakratnega mešanja surovega biodizla z vodo, čemur sledi izkoriščanje gravitacijskega usedanja v tekočem stanju, so za tak obrat potrebne ogromne količine. Enako je mogoče trditi za običajno transestrifikacijo. Industrijske dejavnosti z večjim številom manjših reaktorjev in s podobnim številom vsebnikov za usedanje z 10- do 15-krat večjo prostornino kažejo na dejavnost proizvodnje biodizla. Za premagovanje koloidnih kemijskih sredstev se uporabljajo učinkovite naprave za združevanje – primer procesov Lurgi – ali učinkoviti centrifugalni ločevalniki – kot sta tehniki BDI in AT med drugimi ponudniki tehnologije. Naše eksperimentalno delo je potrdilo, da tudi manjši obrati, ki si ne morejo privoščiti uporabe centrifugalnega ločevalnika, lahko imajo korist od protitočnega rafiniranja surovega biodizla. Recikliranje metanola, ki se ne izvaja v manjših obratih za biodizel, je prav tako neprimerno glede izvedljivosti in okolju prijaznega ravnanja. Izpust presežnega metanola v odpadno vodo ali v tok glicerola je treba obsoditi. Manjše tovarne si ne

102

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

bodo mogle privoščiti niti ukvarjanja s pridobitvijo, kot je stranski proizvod glicerol. Elementi agroekologije Izraz agroekologija je bil skovan v industrijski ekonomiji. Osnova pa je ekologija kot vrsta znanosti, ki se ukvarja s preučevanjem sožitja med živo in neživo naravo. Za naš primer smo grški koren »oikos« prevedli v madžarski jezik kot »okos«, kar pomeni pametno. Kot se je izrazil R. White: Industrijska ekologija preučuje tokove materiala in energije v industrijskih in komercialnih dejavnostih ter njihov vpliv na okolje, odkrivanje virov, ekonomijo, politiko in družbo. Zato se povezuje s tradicionalno judovsko poslovno ekologijo: del zasluženega dobička je treba porabiti za izboljšanje stanja v naši skupnosti. To je ključ, s katerim se akterjem razvoja podeželja želi priporočiti, naj (tudi) pri pripravi projekta biodizel upoštevajo vse na tem mestu navedene elemente.

Koncept agroekološkega projekta predstavlja kompleks za proizvodnjo biodizla, kjer se surovina vnaša po treh kanalih: čisto rastlinsko olje, ekstrahirano olje, običajno odpadno olje, neobičajno odpadno olje. Treba je poudariti, da se za primarni vir surovine upoštevajo sortirana semena. Ker obrat za biodizel proizvaja stranske (dvojne) proizvode, ki jih je mogoče uporabiti pri nadaljnjih procesih, obrat pa potrebuje tudi dovod snovi na osnovi stranskih (dvojnih) proizvodov, so bili upoštevani tudi biokemijski procesi (fermentacija, naravni plin, kompostiranje) in objekti za proizvodnjo energije. Glede na obseg in lokalne razmere je projekt trajnosten. Linijo glicerola je mogoče dalje razviti za proizvodnjo tehničnih in farmacevtskih proizvodov. Linijo za fermentacijo je prav tako mogoče razviti na naslednje nivoje, tudi na nivo, ki presega količino proizvodnje biodizla s proizvodnjo in z ločevanjem goriva etanola.

Slike:

1 t-ból előállítható érték, Ft

Slika 1: Večja količina olja, puščenega v pogači, pomeni večjo izgubo.

38000

33000

Slika 1a: Mletje

28000

Obseg in tehnologija sta pomembna pri stroških za surovine.

23000

pogácsa olajtartalma,%

18000 0

seed (45%)

oil (30%)

cake (15%)

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

103

Slika 2: S pravilno predpripravo ločimo polarne in proste maščobne kisline.

viscosity@40 o C, mm2/s

feedstock: sunflower oil

Extent of reasonable pretreatment FFA: <0.1 mg KOH/g Gums and polars separated

32 30 28 26 24 22 20 0

relative S/F

ELECTRICITY FURNACE HOT WATER + CHP

hulls+hay

Cake extraction assorted seeds

pressing

frying stocks

refining sludge

excrement

STEAM

Oil-II. Oil-I.

PRODUCT: BIODIESEL PRODUCT: glycerol

Oil-III.

Oil-IV

PRODUCT: alcohol

grape seed distillation

Marc

crush

Fermentation

residue

biogas + composting

blender

PRODUCT: soil improver

104

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

PRVA VELIKA SONČNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI! Bojan Voh, Premogovnik Velenje d.d.

V tridesetih letih hitrega razvoja in izgradnje manjših fotovoltaičnih naprav se je v vodilnih državah v dejavnosti fotovoltaike (v EU: Nemčija (predvsem po letu 2003), Španija, Portugalska, Nizozemska, Avstrija, v svetu Japonska, ZDA in v drugih) pojavil močan trend izgradnje sončnih elektrarn. Vzrok za porast je zagotovo pomanjkanje surovinskih virov, višanje cen energentov in velika odvisnost od naftnih derivatov in ostalih fosilnih goriv, na kar se razvite države hitro odzivajo z izgradnjo novih energetskih virov. Po podatkih predsednika združenja Evropske fotovoltaične industrije g. Winfrienda Hoffmana je 63 % svetovne fotovoltaike postavljene v Evropi, od tega kar 57 % v Nemčiji.

Potrebe po energiji, predvsem električni, postajajo večje iz dneva v dan. Manjšanje zalog fosilnih goriv in vedno večje onesnaževanje Zemlje je spodbudilo Evropsko unijo k strategiji povečevanja izrabe obnovljivih virov energije (OVE), med njimi tudi fotovoltaike (PV). Kot članica EU, se je tudi Republika Slovenija zavezala povečati delež uporabe vseh OVE v svoji energetski bilanci, ki bo 20 % porabljene električne energije. Obnovljiva energija je danes deležna tržne in politične pozornosti. Proizvodnja in namestitev izdelkov se v svetovnem merilu povečuje tudi 30 % letno. Direktna pretvorba sončne energije v električno poteka v sončnih celicah, združenih v fotonapetostne sisteme. Prednost takšnih sončnih elektrarn (SE) je tudi v tem, da v glavnem ne potrebujejo novih zazidalnih površin ali večjih posegov v naravo, saj jih lahko vgrajujemo tudi v zgradbe in na strehe. V praksi tujih držav (predvsem Nemčija, ZDA idr.) je pomembno izkoriščanje sekundarnih zemljišč: industrijsko degradiranih, v sanaciji, opuščenih tovarniških, vojaških in drugih lokacij. To nameravamo storiti tudi pri izgradnji prve velike sončne elektrarne v Velenju. S podporo velikih gospodarskih subjektov, prvenstveno akterjev iz energetike (HSE idr.) in v sodelo-

Panoga fotovoltaike je ena izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog, kjer povpraševanje presega ponudbo.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

105

vanju z znanstveno raziskovalnimi institucijami in industrijo lahko tudi slovenska energetika aktivno prične zasledovati cilje EU Bele knjige za zagotovitev ciljev izgradnje kapacitet obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike.

ski integratorji – ponudniki za dobavo in izgradnjo kapacitet), sprejemanje ključnih akterjev in skupin javnosti ter ciljnih skupin kupcev. V ta del se vključuje tudi Premogovnik Velenje in njegovo podjetje HTZ Velenje.

Temeljni argumenti, ki govorijo v prid izgradnje fotovoltaičnih objektov: – Zagotovljena življenjska doba več kot 25 let. – Povečane potrebe po energiji, ki jih lahko sončna energija nadomesti brez dodatnih okoljskih problemov. – Izgradnja dodatnih energetskih potencialov (brez porabe fosilnih energentov in uvozne odvisnosti). – Proizvodnja električne energije brez spremenljivih cen, brez obremenitev in velikih stroškov vzdrževanja. – Uporaba sekundarnih površin, streh in neuporabljenega prostora za ekonomsko učinkovito rabo. – Varčevanje z energetskimi surovinami za druge namene uporabe in za potomce ter izraba surovinskih virov, ki so lahko dostopni (silicij). – Zmanjševanje emisij CO2 in škodljivih sestavin pri zadovoljevanju energetskih potreb. – Solarni generatorji (moduli) so primerni za reciklažo brez velikih problemov. – Optimiranje energetskih omrežij, izboljšanje logističnih poti preskrbe ter pozitivni učinki pri sezonskih vplivih proizvodnje električne energije.

Izvedene so tehnične analize (izbira tipa in optimiranje velikosti sončne elektrarne, določitev lokacije, lege, naklona, priključitve na omrežje, ocena vrednosti investicije ter izračun napovedane količine proizvodnje električne energije). Pri predlogu za izbor in velikost lokacije so upoštevani vsi pomembni dejavniki (plant design), predvsem pa ekonomski, tehnični ter okoljski in arhitekturni parametri.

Poleg neposrednih ekonomskih koristi, ki jih lahko ugotavljamo na podlagi proizvedene električne energije ter doseženih subvencioniranih cen s strani države, je potrebno upoštevati tudi promocijsko, izobraževalno in zaposlovalno strategijo, ki v tej analizi ni ovrednotena. Na podlagi smernic evropske tehnološke platforme, so pomembni vplivi rasti trga fotovoltaike na: zmanjševanje stroškov izgradnje za vse komponente PV sistemov, rast nacionalnega tržišča, razvoj nacionalne industrije in storitev (sistem-

Z ekonomsko analizo in izračuni, s prikazom pomembnih parametrov ekonomske upravičenosti projekta. Podane so smernice, potrebne za odločitev investitorja glede izvedbe investicije. Poleg ekonomske koristi letne proizvodnje, ki znaša 1.151 MWh, je pomemben tudi prispevek okoljskih koristi. Zmanjšali bomo CO2 emisije za 1000 ton/letno, kar v praksi predstavlja absorpcijo 100 ha velikega gozda. Pri tem poudarjamo razvoj v dejavnosti fotovoltaike v Velenju. V podjetju HTZ Velenje, I.P., d.o.o., ki je povezana družba v Poslovnem sistemu Premogovnika Velenje, in del Holdinga slovenskih elek-

106

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Sončna elektrarna – Arcont, Gornja Radgona

Proizvodnja modulov – Bisol, Velenje

trarn. Hkrati s tem tudi ponujamo lastni potencial, predvsem zmogljivosti, ki smo jih razvili pod blagovno znamko SONELEX, za načrtovanje, projektiranje, izgradnjo in upravljanje (vzdrževanje) sončnih elektrarn. Za zagotavljanje fotovoltaičnih modulov je v Velenju vzpostavljena proizvodnja le-teh v podjetju Bisol s kapaciteto 15 do 20 MW/ letno.

proizvodnje električne energije); pri predlogu za izbor in velikost lokacije bodo upoštevani vsi pomembni dejavniki (plant design), predvsem pa ekonomski, tehnični ter okoljski in arhitekturni parametri. – Izdelava ekonomskih analiz z izračuni in prikazom pomembnih parametrov ekonomske izvedljivosti projekta, potrebnih za odločitev investitorja za izvedbo investicije. V ekonomski analizi bo posebej izvedena analiza občutljivosti z najpomembnejšimi dejavniki, ki imajo največji vpliv na višino in tveganost investicije. – Izračun zmanjšanja CO2 emisij in drugih pozitivnih okoljskih in makroekonomskih parametrov, na podlagi napovedi – ocene proizvodnje električne energije z izkoriščanjem obnovljivega, čistega vira, energije sonca. – Promocijski in znanstveni projekt, ki vključuje znanje in izkušnje v Sloveniji ter praktične izkušnje v tujini.

Za dosledno izvedbo zastavljenega projekta so vanj vključeni: – HSE Invest, – Premogovnik Velenje, – HTZ Velenje, Bisol, – Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, – Elektro Celje, – MO Velenje, – zunanji strokovnjaki pri postavitvah velikih sončnih elektrarn. Iz navedenega je razvidno, da gre za mešano projektno skupino, kjer sta izkoriščena domače znanje in tuje izkušnje. Izbor optimalne lokacije za postavitev polja sončnih elektrarn v Sloveniji je bil definiran v investicijskem elaboratu, ki vsebuje sledeče sklope: • Navedba vseh potencialnih lokacij, in ovrednotenje ključnih karakteristik, ovrednotenje po bistvenih parametrih in izdelava primerjalne analize posameznih objektov, rangiranje in izbor lokacij na podlagi kvantitativnih ocen. • Izdelava tehničnih analiz (izbira tipa in optimiranje velikosti sončne elektrarne, določitev lokacije, lege, naklona, priključitve na omrežje, ocena vrednosti investicije ter izračun napovedane količine

Projekt Velike sončne elektrarne 1 MWp Predlagani projekt Postavitev prve slovenske VSE – Velike sončne elektrarne do 1 MWp (0,99 MWp) je skladen z evropsko Belo knjigo v strategiji promocije, zagotavljanja in uresničevanja OVE – Obnovljivih virov energije. Prav tako podpira glavne cilje energijske politike v EU ter na nacionalnem nivoju v smislu ciljev Zelene knjige. Razvojno tehnično področje HTZ Velenje je pod blagovno znamko SONELEX usmerjeno v sistemsko integracijo pri izgradnji sončnih elektrarn od načrtovanja, projektiranja, izgradnje in elektro vzdrževanja. Realizacija projekta bo zahtevala

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

107

Hitro testiranje modulov na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani

Zgradba poli-kristalnega fotovoltaičnega modula podjetja Bisol iz Velenja okoli 5.500.000 € po začetnih ocenah in odvisno od izbrane variante. Predvidevamo, da ima projekt značaj regijskega projekta, s katerim se bo nosilec s prijavo želel uvrstiti v Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2013. Predlagana in opisana oblikovna rešitev sončne elektrarne je:

Varianta postavitve Ploska horizontalna postavitev

podvarianta na zemljišču

Vrednost investicije Prihodek / letno (mio SIT/ mio €) (mio SIT/ mio €) 1.318 oz. 5.5 79,64 / 0,332

Povrnitev v letih (nom.) 17,5

108

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

3,000,000.00 2,000,000.00 1,000,000.00

Denarni tok (EUR)

0.00 -1,000,000.00

-2,000,000.00 -3,000,000.00 Skupni stroški -4,000,000.00

Prihodki Odhodki

-5,000,000.00

Kumulativni denarni tok

-6,000,000.00 -7,000,000.00 Leto

Prva velika sončna elektrarna v Sloveniji Prva velika sončna elektrarna bo postavljena v Šaleški dolini na območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, kar je primerljivo z vodilnimi projekti velikih solarnih parkov in elektrarn v Nemčiji, ki jih največ postavljajo na zemljiščih sekundarne veljave: zapuščena vojaška in industrijska zemljišča, deponije ipd. Projekt se je pričel v letu 2006 in je lahko dokončan v aprilu 2008. Moč električnega generatorja bo predvidoma v okviru do 1 MWp: Tip/Moč PV modula [Wp] 165 175 215

Skupno število modulov 6048 5706 4650

Skupna moč elektrarne [Wp] 997.920 998.550 999.750

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Velika sončna elektrarna bo postavljena v bogato sončno obsevani Šaleški dolini, ki po podatkih Meteorološkega zavoda RS dosega do 1390 kWh/ m2 v desetletnem obdobju (1990-2000). Tehnični podatki: Površina: Instalirana moč: Pričakovana proizvodnja letno: Število PV modulov: Konstrukcijske rešitve:

Razsmerniki: Transformatorji: Temelji:

109

Velika sončna elektrarna bo prav tako privarčevala letno primerljivo s konvencionalnimi viri energije 1000 ton CO2 letno, kar ustreza absorbciji okoli 100 ha rastočega gozda.

cca. 3 ha (po zadnjih podatkih cca. 21.000 m2) do 1 MWp (997.920 – 998082 Wp) oskrba okoli 350 gospodinjstev 6.048 (5706, 5454) mono ali polikristalnih modulov, 7,9 km skupna dolžina) 16,5 km dolžina (povezovalni elementi s samonosilnimi moduli), statična oz. gibljiva aluminijasta (lahka) konstrukcija (variantno z eno/dvo-osnimi sledilniki) dva razsmernika moči 2 x 500 kW. Fotonapetostni generator je na razsmernik priključen preko štirih glavnih DC razdelilnih enot. srednje napetostni transformator, ki transformira napetost razsmernikov 400 V, 50 Hz v napetost 20 kV, 50 Hz. Točkovni; pasovni, cca. 12.000 temeljnih pritrditev; Variantno: candock plavajoči sistem na jezeru

Lokacija VSE na območju Premogovnika Velenje

110

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Projekt v nadaljnji fazi – sončna cesta na območju MO Velenje

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

PRIMER PRAKTIČNE UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE V LENDAVI Marijan Kraljič, Nafta Geoterm d.o.o.

1. UVOD Na območju SV Slovenije obstajajo ugodni naravni pogoji za izkoriščanje energije, ki je uskladiščena v notranjosti zemeljske skorje - geotermalne energije. Po grobi oceni je na območju SV Slovenije uskladiščenega okrog 65 % celotno razpoložljivega geotermalnega potenciala Slovenije. Za uporabo so najbolj primerni hidrotermalni sistemi, pri katerih je prenosnik toplote iz zemeljskih globin do površine zemlje termalna ali termomineralna voda. Termalna/termomineralna voda je akumulirana v podzemeljskih ležiščih (vodonosnikih), predvsem v dobro prepustnih peskih ali peščenjakih takoimenovane Mura formacije, od globine 600 do 1200 m. Vodonosniki Mura formacije so razprostranjeni na relativno velikih površinah in vsebujejo nizkomineralizirano termalno vodo, ki je tehnološko primerna za črpanje. Temperatura vode v vodonosnikih je od 50 do 80oC in je odvisna od geotermalnega gradienta območja ter globine vodonosnikov. Na območju SV Slovenije so bila ležišča termalnih/ termomineralnih voda Mura formacije raziskana v obdobju, ko je Nafta-Lendava na tem območju izvajala geološke, geofizične in rudarske raziskave z namenom odkritja nahajališč surove nafte in zemeljskega plina. Tedaj odkrita ležišča termalnih/termomineralnih voda so bila tudi osnova za izgradnjo številnih prekmurskih zdravilišč in športno-rekreacijskih centrov (Moravske toplice, Banovske toplice, Terme Lendava …). To so tudi danes največji porabniki geotermalne energije oziroma termomineralne vode v Sloveniji, s skupno toplotno močjo proizvodnih geotermalnih vrtin okrog 17 MWt. V njih se termomineralna voda predvsem uporablja za balneološke in športno-rekreacijske namene.

111

V ožjem centru mesta Lendava pa nastaja povsem drugačen geotermalni sistem, ki se bo uporabljal za ogrevanje večjega dela mesta. V tem sistemu se bo termomineralna voda po odvzemu toplote vračala nazaj v proizvodni vodonosnik. Proizvodno-reinjekcijski geotermalni sistem v Lendavi bo izgrajen do konca letošnjega leta in bo v prvi fazi omogočil izkoriščanje 5 MWt in drugi fazi 10 MWt toplotne energije. 2. OSNOVNI OBJEKTI PROIZVODNOREINJEKCIJSKEGA SISTEMA V LENDAVI V ožjem centru Lendave so že izgrajeni naslednji objekti proizvodno-rekreacijskega geotermalnega sistema: – Proizvodna geotermalna vrtina Lendava-2g (Le-2g) – Geotermalno-plinska kotlovnica – Površinski toplovodni sistem V fazi izgradnje pa je: – Reinjekcijska geotermalna vrtina Lendava-3g (Le-3g) – Površinski reinjekcijski sistem – Sistem za monitoring proizvodnega vodonosnika 2.1. Proizvodna geotermalna vrtina Le-2g Proizvodna geotermalna vrtina Le-2g je izvrtana do globine 1503,6 m. Vrtina je prevrtala sedimente gline in peska (v intervalu do globine 800 m) in sedimente laporja in peščenjaka (v intervalu od 800 m do končne globine). Na osnovi pridobljenih podatkov pri geološki spremljavi vrtanja (masterlog) in izvedenih karotažnih meritvah (EK-log) je bilo ugotovljeno, da se najboljši vodonosniki termomineralne vode nahajajo v intervalu od 800 1200 m in vodonosniki z manjšo prepustnostjo v intervalu od 1200 m do končne globine. Zato se je po končanem vrtanju vrtina zacevila z jeklenimi cevmi v celotnem intervalu vrtine s tem, da so v intervalih vodonosnikov od 800 m do končne globine vgrajene slotirane cevi (cevi z izrezanimi vzdolžnimi odprtinami), ki omogočajo dotok termomineralne vode v vrtino. Po večkratnem aktiviranju vrtine je bila ugotovljena proizvodnost vrtine 1,07 l/s, po vsakem metru znižanja nivoja

112

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

vode v vrtini (sl.1). Temperatura vode na ustju vrtine je odvisna od proizvodnosti vrtine (sl. 2). Prav tako je bilo ugotovljeno, da je pridobljena termomineralna voda nizke mineralizacije z majhnimi količinami raztopljenega plina (CO2).

Znižanje nivoja vode v vrtini (m)

Proizvodnost vrtine (l/s)

– pri Δt 30oC; Pt = 6 MWt, kar zagotavlja 50 MWh/ letno in lahko nadomesti 4,75 mio Sm3 zemeljskega plina letno, – pri Δt 50oC; Pt = 10 MWt, kar zagotavlja 84 MWh/ letno in lahko nadomesti 7,92 mio Sm3 zemeljskega plina letno. 2.2. Geotermalno - plinska kotlovnica Geotermalno-plinska kotlovnica je izgrajena v neposredni bližini proizvodne geotermalne vrtine Le-2g, v kletnih prostorih poslovne stavbe NAFTAGeoterm. Kotlovnica je opremljena z naslednja opremo: – rezervoarjem za termomineralno vodo, kapacitete 50 m3, – toplotnimi izmenjevalci: 1 × 2,70 MWt, 1 × 0,45 MWt, 1 x 0,17 MWt in pri porabnikih toplote: 1 × 1,0 MWt, 1 × 0,50 MWt, – plinska kotla: 2 × 1,320 MWt, – primarnim in sekundarnim cirkulacijskim sistemom z računalniško vodeno regulacijo.

Proizvodnost vrtine (l/s)

Temp. na ustju vrtine Le-2g ( c)

Sistem je nastavljen tako, da potrebno toploto prednostno zagotavlja termomineralna voda iz vrtine Le-2g in se plinska kotla vključujeta le v primeru okvare geotermalnega sistema ali morebitne potrebe pri zagotavljanju konične porabe toplote (izredno nizkih zunanjih temperaturah). 2.3. Površinski toplovodni sistem Za medsebojno povezavo vrtine, kotlovnice in porabnikov so izgrajeni toplotno izolirni plastični cevovodi, skupne dolžine 3200 m. S tem je omogočena dobava toplote do posameznih porabnikov v sistemu primarnega ali sekundarnega tokokroga in ogrevanje 30 000 m3 stanovanjskih in poslovnih objektov. 2.4. Reinjekcijska geotermalna vrtina Le-3g

Z dodatnim aktiviranjem in po potrebi stimulacijski obdelavi vrtine bo iz vrtine Le-2g možno pridobivati do 50 l/s termomineralne vode s temperaturo 72oC. Tako bo zagotovljena izredno visoka toplotna moč in energetska zmogljivost vrtine, in sicer:

Z namenom izgradnje energetsko obnovljivega in ekološko neoporečnega sistema so v teku priprave za izgradnjo reinjekcijskega sistema. Z izgradnjo reinjekcijskega sistema in vračanje pridobljene termomineralne vode, v proizvodni vodonosnik bo:

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

– omogočeno vzdrževanje energetskega potenciala proizvodnega vodonosnika v celotnem obdobju izkoriščanja in – preprečeno onesnaževanje površinskih vodotokov z ekološko oporečno termomineralno vodo.

113

S tem bodo zgrajeni vsi potrebni objekti za vzpostavitev popolno zaprtega primarnega tokokroga: proizvodno ležišče, proizvodna vrtina, površinski proizvodno-reinjekcijski sistem, reinjekcijska vrtina, proizvodno ležišče (sl. 3).

Osnovni, najzahtevnejši objekt reinjekcijskiega sistema je geotermalna reinjekcijska vrtina, ki mora imeti izredno dobre injekcijske lastnosti oziroma mora biti izgrajena tako, da se lahko čez njo s čim nižjimi tlaki v proizvodni vodonosnik kontinuirano vtiskuje celotna količina pridobljene termomineralne vode iz proizvodne vrtine. To je možno doseči le z dobro strokovno pripravo in izvedbo projekta, od določitve optimalne lokacije reinjekcijske geotermalne vrtine do vgradnje primerne globinske opreme. Tako je že na osnovi hidrogeoloških študij in izdelanih hidrodinamičnih in termodinamičnih modelov določena optimalna lokacija reinjekcijske geotermalne vrtine Le-3g, okrog 700 m severno od vrtine Le-2g. Prav tako je izdelan celotni projekt vrtine Le-3g z natančno določenim programom vrtanja, karotažnih meritev, cevitev, cementacij, peščenega zasipa in programom aktiviranja vrtine. Dobra injektivnost vrtine Le-3g bo, razen z optimalno lokacijo vrtine, dosežena z ustrezno tehnično izvedbo vrtine, in sicer z vgradnjo zaščitnih cevi primernih premerov, natančno identifikacijo proizvodnih vodonosnikov, vgradnjo specialnih filtrov in peščenega zasipa ter intenzivnim aktiviranjem vrtine.

Sl. 3 Sistem za monitoring proizvodnega vodonosnika

Razen reinjekcijske geotermalne vrtine je potrebno izgraditi tudi površinski reinjekcijski sistem, ki sestavlja:

Z namenom vzpostavitve sistema za monitoring proizvodnega vodonosnika bodo na približni oddaljenosti 2000 m okrog proizvodno-reinjekcijskega sistema usposobljene in opremljene 3 opuščene naftno-plinske vrtine. Monitoring proizvodnega vodonosnika bo zajemal:

– zbirni rezervoar za povratno termomineralno vodo, – filterski sistem, – injekcijska črpalka, – povezovalni cevovodi in – merilno-regulacijski sistem.

– Kontinuirano spremljavo tlakov, temperatur in pretokov v proizvodni in reinjekcijski vrtini. – Kontinuirano spremljanje tlakov in temperatur v treh opazovalnih (monitoring) vrtinah. – Občasno vzorčenje in analize pridobljene termomineralne vode.

2.5. Površinski reinjekcijski sistem

114

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Izmerjeni oziroma vsi pridobljeni podatki bodo osnova za: – izračune hidrodinamične, termodinamične in energetske obnovljivosti sistema, – optimalizacijo celotnega geotermalnega sistema. Z vzpostavitvijo monitoringa proizvodnega vodonosnika bo omogočeno ugotavljanje morebitnih sprememb v primarnem proizvodno-reinjekcijskem tokokrogu in morebitno pravočasno ustrezno ukrepanje, kar je osnova za dolgoročno optimalno eksploatacijo celotnega sistema. 3. ZAKLJUČEK V SV Sloveniji se že nekaj desetletij termalna in termomineralna voda uporabljata v balneološke in športno-rekreacijske namene. S povečanjem cene konvencionalnih energentov tako geotermalna energija postaja vse bolj konkurenčna tudi za ogrevanje. Pravilno izgrajeni hidrotermalni sistemi omogočajo odjem geotermalne toplote brez negativnih posledic za okolje oziroma proizvodnjo obnovljive, zelene energije. Prvi vzorčni sistem za izkoriščanje geotermalne energije, kjer se bo odvzemala toplota iz popolnoma zaprtega primarnega tokokroga, se gradi v ožjem centru Lendave. Po povečanju proizvodnih zmogljivosti geotermalne vrtine Le-2g ter dogradnji površinskega reinjekcijskega sistema in reinjekcijske vrtine Le3g bo izgrajen sistem toplotne moči 10 MWt, kar bo zadostovalo za ogrevanje večjega dela mesta Lendave in za uporabo na nižjem temperaturnem nivoju v rastlinjakih, ribogojnicah in toplotnih črpalkah. Popolnoma zaprti primarni tokokrog in vzpostavljeni sistem monitoringa bo omogočil dolgoročno izkoriščanje tega obnovljivega, okolju prijaznega vira energije. Temu bo vsekakor sledila izgradnja tudi drugih podobnih sistemov v Sloveniji. S tem bo bistveno zmanjšana emisija toplovodnih plinov v afmosfero, kar je dolgoročna strateška usmeritev Slovenije in EU.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

strokovni prispevki Akcijski naÄ?rt energetske uÄ?inkovitosti in lokalni energetski koncepti

115

116

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Minister Janez Podobnik na improvizirani novinarski konferenci.

dr. Silvo Ĺ˝lebir

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

AKCIJSKI NAČRT ENERGETSKE UČINKOVITOSTI mag. Boris Selan, Ministrstvo za okolje in prostor

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA EVROPSKE ZADEVE IN INVESTICIJE Sektor za uþinkovito rabo in obnovljive vire energije

Akcijski naþrt energetske uþinkovitosti mag. Boris Selan 4. Okoljski simpozij “Okolju prijazna uporaba energije” Celje, 17. in 18. maj 2007

v i ta

• Strateški cilji Slovenije in EU za uþinkovito rabo energije (URE) • Direktiva o uþinkovitosti rabe konþne energije in energetskih storitvah • Izhodišþa za Akcijski naþrt energetske uþinkovitosti

ije

Uþ

VSEBINA REFERATA

r ab a e

117

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

ENERGETSKA INTENZIVNOST V EUEU-25 V LETU 2003

r ab a e

Energetska intenzivnost [koe/000EUR95]

1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500

400 300 200 100

• konkurenþnost oskrbe z energijo • varovanje okolja

ije

v i ta

• zanesljivost oskrbe z energijo

Uþ

STRATEŠKI CILJI ZA PODROýJU ENERGETIKE

Irs ka N em þi ja A vs tr ija D an sk a

EU 15

Ita lij a Fr an Lu ci ja ks em bu rg

EU N iz 25 oz em sk a

a alt M

ja on i

C ip er G rþ ija Fin Po sk a rt ug al sk a Ve B el lik gi a ja B rit an ija Šp an ija Šv ed sk a

Sl o

Lit

va va šk a ý eš ka La tv ija Po ljs M ka ad ža rs ka Sl ov en ija

0 Es t

118

r ab a e

119

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ije

Uþ

STRATEŠKI CILJI ZA TRAJNOSTNI ENERGETSKI RAZVOJ

v i ta

r ab a e

v i ta

r ab a e

• zanesljivost oskrbe z energijo • konkurenþnost oskrbe z energijo • varovanje okolja konkurenþnost gospodarstva tehnološki razvoj odpiranje novih delovnih mest pospeševanje regionalnega razvoja izboljšanje bivalnega udobja in delovnih pogojev

ije

Uþ

CILJI SLOVENIJE ZA Uý UýINKOVITO RABO ENERGIJE - PO NEP Do leta 2010: •

URE v vseh sektorjih rabe energije: poveþanje za 10%

•

URE v javnem sektorju: poveþanje za 15 %

•

kogeneracija: podvojitev obsega proizvodnje elektriþne energije

• • • • •

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

CILJI EVROPSKE UNIJE ZA ENERGETSKO UýINKOVITOST

r ab a e

• cilj EU: doseþi 20 % prihranka primarne energije do leta 2020 - prihranek 60 milijard EUR letno • scenarij “brez dodatnih ukrepov”: dvig s 1725 Mtoe na 1900 Mtoe v letu 2020 • cilj EU pomeni: z dodatnimi ukrepi znižati PPE s sedanjih 1725 Mtoe na 1520 Mtoe (nivo porabe v 1990) do leta 2020 • razširjena definicija energetske uþinkovitosti: vkljuþena tudi pretvorba primarne v konþno energijo • cilj “– 20 %” velja tudi za posamezno državo þlanico

ije

Uþ

DIREKTIVE EU ZA ENERGETSKO UýINKOVITOST

v i ta

r ab a e

• Direktive o minimalnih zahtevah o energetski uþinkovitosti proizvodov (3) in o energijskem oznaþevanju gospodinjskih aparatov in drugih proizvodov (10) • Direktiva o energetski uþinkovitosti stavb, 2002 • Direktiva o okoljski zasnovi proizvodov, ki rabijo energijo, 2005

• Direktiva o uþinkovitosti rabe konþne energije in energetskih storitvah, 2005

120

121

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

DIREKTIVA O UýINKOVITOSTI RABE KONýNE ENERGIJE IN ENERGETSKIH STORITVAH

r ab a e

• veliki potenciali za prihranke energije v vseh sektorjih rabe energije: 17 % - industrija, 22 % - gospodinjstva, 14 % - promet • ukrepi na strani rabe energije poveþujejo zanesljivost oskrbe in znižujejo emisije CO2 • obstaja potreba, da se liberalizacija trga z energijo dopolni s trgom storitev na strani porabe energije • distributerji in trgovci z energijo naj bi prevzeli svoj del odgovornosti za okoljske uþinke njihovih produktov • razvoj trga integralnih energetskih storitev (energija + tehnologija)

v i ta

• energija, ki se dobavlja oziroma distribuira konþnim porabnikom • vkljuþeni vsi sektorji rabe konþne energije razen: - podjetja, vkljuþena v trgovanje z emisijami CO2 - letalski in mednarodni pomorski promet - oborožene sile v doloþeni meri

ije

Uþ

PODROýJA RABE ENERGIJE, NA KATERA SE DIREKTIVA NANAŠA

r ab a e

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

KVANTITATIVNI CILJI

r ab a e

• države þlanice si zastavijo okvirni cilj, da bodo v 9 letih (2008-2016) kumulativno prihranile 9 % energije • bazno leto: povpreþje porabe energije brez korekcij v 5 letih pred priþetkom izvajanja direktive • pri prihrankih elektriþne energije se upošteva faktor 2,5 • upoštevajo se lahko tudi prihranki energije, doseženi z ukrepi od leta 1995 naprej

ije

Uþ

OBVEZNOSTI ZA JAVNI SEKTOR (PRILOGA 6)

v i ta

• države þlanice morajo doseþi v javnem sektorju nadpovpreþne prihranke energije • javni sektor vzor ostalim sektorjem glede energetske uþinkovitosti • javni sektor mora izpolniti vsaj dve od zahtev: - uporaba finanþnih instrumentov za varþevanje z energijo - nakup energetsko uþinkovite opreme in vozil - izvedba energetskih pregledov in predlaganih ukrepov - nakup in najem energetsko uþinkovitih stavb

122

r ab a e

123

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

VKLJUýEVANJE DISTRIBUTERJEV IN TRGOVCEV Z ENERGIJO

r ab a e

Države þlanice lahko zavežejo D&T, da: • zagotovijo konkurenþne energetske storitve za njihove konþne porabnike • zagotovijo neodvisne energetske preglede ali izvedbo ukrepov za dvig energetske uþinkovitosti • prispevajo v sklade za energetsko uþinkovitost v skladu z ocenjenimi stroški za izvajanje energetskih storitev in energetskih pregledov • aktivnosti D&T ne smejo negativno vplivati na razvoj drugih tržnih akterjev: ESCO, svetovalci, projektanti, montažerji, …….

v i ta

r ab a e

• zagotavljanje merjenja porabe elektrike, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in toplote sanitarne vode vsem konþnim porabnikom z individualnimi merilniki, ki natanþno podajajo koliþino in potek porabe energije • obraþun stroškov, izveden na osnovi dejanske porabe in prikazan transparentno po posameznih segmentih • informiranje porabnikov o: trenutnih cenah in dejanski porabi, primerjavi sedanje porabe s predhodno, okoljskih vplivih, ukrepih URE, kontaktnih informacijah, itd.

ije

Uþ

MERITVE, OBRAýUN ENERGIJE, INFORMIRANJE KUPCEV

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

DRUGE OBVEZNOSTI DRŽAV ýLANIC (1)

r ab a e

• vzpostavitev sistema za usposabljanje, certificiranje in/ali akreditiranje izvajalcev energetskih storitev, energetskih pregledov in drugih ukrepov za URE • vzpostavitev neodvisnih in kvalitetnih programov energetskih pregledov za vse konþne porabnike • odprava pravnih ovir za vzpostavitev pogodbenega zniževanja stroškov za energijo

ije

Uþ

DRUGE OBVEZNOSTI DRŽAV ýLANIC (2)

v i ta

• ustanovitev sklada za energetsko uþinkovitost • imenovanje neodvisnega organa ali agencije za nadzorovanje in preverjanje prihrankov energije ter koordinacijo energetsko uþinkovitih javnih naroþil

124

r ab a e

125

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

ROKI DIREKTIVE

r ab a e

• sprejem direktive: 13.12.2005 • objava direktive v UL ES: 27.4.2006 • rok za prenos direktive: 17. 5. 2008 • 1. Akcijski naþrt energetske uþinkovitosti: 30.6.2007 • priþetek obveznosti za prihranke energije: 1.1.2008

v i ta

• opredelitev cilja države glede prihrankov energije za: * obdobje 2008 - 2016 * obdobje 2008 - 2010 • seznam ukrepov s prihranki energije po sektorjih (gospodinjstva, storitveni sektor, industrija, promet • seznam horizontalnih in veþsektorskih ukrepov s prihranki energije • posebni ukrepi za javni sektor (priloga 6 DES) • ukrepi na podroþju informiranja (7. þlen DES)

ije

Uþ

VSEBINA AKCIJSKEGA NAýRTA ZA ENERGETSKO UýINKOVITOST

r ab a e

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

v i ta

ije

Uþ

CILJNI PRIHRANKI ENERGIJE ZA ANEU

r ab a e

• povpreþna letna poraba energije brez STE 2001-2005: 46,2 TWh (STE okoli 16,8 % celotne KE) • kumulativni prihranek (2008-2016): 9 % oziroma 4,2 TWh (povpreþno 462 GWh na leto) • doseženi prihranek energije (MOP, Eko-sklad) v letu 2005: 27 GWh (5,8 % letnega cilja po DES) • kumulativni prihranek (2008-2010): cca 2 % oziroma 924 GWh – 67% povpreþne intenzivnosti

ije

Uþ

UýINKOVITA RABA ENERGIJE V OP RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE 2007 - 2013

v i ta

Razvojna prioriteta “Trajnostna energija” • sredstva za URE in OVE: 188 mio EUR (160 mio EUR iz Kohezijskega sklada) • dva investicijska programa z URE: * energetska sanacija in trajnostna gradnja javnih stavb * uþinkovita raba elektriþne energije • sredstva za spodbude za URE: 86,8 mio EUR • prihranki energije: 620 GWh oz. 0,37 % na leto • zmanjšanje emisij CO2: 312 kt / leto

126

r ab a e

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

PODNEBNE SPREMEMBE IN ENERGETSKI PAKET EU – IZZIV ZA LOKALNO ENERGETIKO V SLOVENIJI Andrej Klemenc, Slovenski E-Forum

Z nedavno potrditvijo ambicioznih ciljev Evropske unije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 s strani Evropskega sveta se končuje obdobje, ko so bila prizadevanja za ohranjanje relativne stabilnosti podnebja, bolj učinkovito proizvodnjo in rabo ter večjo rabo obnovljivih virov energije po eni strani predvsem politična retorika, po drugi strani pa “nišna” dejavnost raziskovalcev, entuziastov in pionirjev. S tem, ko bodo ti cilji v kratem postali tudi operativno obvezujoči, bodo svojo pravo težo dobile tudi sedaj veljavne smernice o podpori soproizvodnji električni in toplotni energiji, povečani energetski učinkovitosti v zgradbah, izboljšanje energetske učinkovitosti končne energije in energetskih storitev, povečanju deleža električne energije iz obnovljivih virov itd. Zdaj gre oz. bo šlo zares. Obveznosti bo potrebno diskurzivno, zakonodajno, upravno in insitucionalno preoblikovati v razvojne priložnosti, nova delovna mesta, tržne niše, nove produkte in nove zgodbe o solidarnosti. To bodo morali čimprej spoznati tudi ključni odločevalci v Sloveniji – in to ne le na ravni države, temveč tudi na ravni občin in novonastajajočih pokrajin. Če se bomo zanašali na to, da se bodo kar same od sebe pojavile neke nove tehnologije, potem večine teh tehnologij pri nas ne bo, vsaj pravočasno ne. Poleg tega se nove tehnologije brez ustreznih institucionalih sprememb, tudi tistih, ki determinirajo ravnanja potrošnikov, praviloma “ne primejo”. In bomo ostali obsojeni na to, da bomo rešitve iskali v povečanju tistega, kar že imamo in zaradi česar nas že danes hudo boli glava. Razvojne priložnosti bodo mogoče brez reza s kontinuiteto – predvsem kar zadeva vključevanja tako vseh proizvodnih kot tudi vedno večjega dela eksternih (okoljskih in socialnih stroškov) pridobivanja, pretvorb, transporta in distribucije energije

127

v ceno. Na osnovi stroškovno in okoljsko podcenjene energije ne bo mogoče doseči evropskih ciljev, še manj pa zagotoviti uravnotežen in kvaliteten razvoj Slovenije. Energija bo morala dobiti pravo ceno, ki bo vključevala tudi okoljske stroške, ne da bi se zaradi tega skupna stopnja davčnih obremenitev podjetij in posameznikov povečala. To je verjetno eden on največjih izzvov za politike jutrišnjega dne. Da bomo z energijo nehali ravnati kot so nekdaj v srednjeveških mestih ravnali z odpadki in iztrebki, se bo poleg tega moralo marsikaj spremeniti v glavah in srcih vseh nas. Sočutni bomo morali postati ne le do naših rjavih temveč tudi do severnih medvedov, saj bo neobčutljivost za to, da jim talimo habitat rezultirala v uničenju globalnih ekosistemov, ki podpirajo obstoj naše civilizacije. Posloviti se bomo morali od predstav o oskrbi z (električno) energijo kot socialni storitvi ter ob spoznavanju vse bolj pisane ponudbe tržnih produktov spoznati tudi načine, kako si čimbolj učinkovito in okolju prijazno zagotoviti energetske storitve tudi onstran tega, kar nam bo kot izoliranim in vselej premalo informiranim potrošnikom ponujala tržna propaganda. Zato bomo vedno bolj krvavo potrebovali organizacije in institucije, ki nas bodo ščitile kot potrošnike kot tudi organizacije, ki nam bodo znale posredovati zamolčane informacije in nam svetovati pri naših izbirah, ne da bi bile odvisne od tega ali onega podjetja. V stoletju podnebnih sprememb se bodo zlasti mesta soočila z izzivom obvladovanja vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov. Prepuščanje iniciative individualnim tržnim preferencam prilgajanja podnebnim spremembam oz. vedno bolj prevročim poletjem nas utegne predvsem v mestih drago stati, saj bo po vsej verjetnosti pripeljalo do razpada centralnih sistemov oskrbe z energijo v najbolj kritičnih trenutkih, da o estetski degradaciji mest in težavah s hrupom, ki jih povzročajo običajne klimatske naprave, niti ne govorimo. Če vsi hkrati stopimo na prste, nihče ne vidi bolje! Tej grožnji bi se lahko na običajen način izognili le s presežnim investiranjem v proizvodne in prenosne kapacitete centraliziranih sistemov oskrbe z električno energijo, vendar bi bilo narodnogospodarsko pogubno zgraditi še dve ali tri nove jedrske ali velike premogovne elektrarne. Zato velja bolj pogumno razmišljati o decentraliziranih rešitvah, ki integrirajo učinkvito rabo in rabo obnovljivih virov energije s celostno zasnovo, viso-

128

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ko kvalitetno izvedbo ter rabo inteligentnih informacijsko-energetskih sistemov za zagotavljanje energetskih storitev na ravni zgradb. Energetsko učinkovite inteligentne stavbe, ki za optimalno zagotavljanje energetskih storitev uporabljajo več virov in tehnologij za “proizvodnjo” električne energije, toplote in hladu ter se na ravni električne energije povezujejo v inteligentno distribucijsko omrežje, so ena ključnih razvojnih niš v Sloveniji in bi morale imeti pomembno mesto v strategijah upočasnjevanja in prilagajanja podnebnim spremembam, doseganja ciljev EU energetskega paketa, tehnološkega razvoja, javno-zasebnega partnerstva in odpiranja novih delovnih mest. V osnovi vse to dobro pokriva strateški razvojni program Trajnostna energija z ekonomijo vodika.

ske zveze in je šele včeraj vstopila v okvir Evropske monetarne unije. Če bomo hoteli zgodbo o uspehu nadaljevati, pa kar zadeva energijo nič več ne bo smelo biti tako, kot je bilo. Za jutrišnji novi dan ne bo dovolj, da je danes dovoljeno sanjati o izboljšanju kakovosti energetskih storitev ob zmanjšanju negativnih vplivov proizvodnje in rabe energije in zaustavitvi z ravnanji ljudi povzročenega segrevanja ozračja v tem stoletju na 2 C. Najti bomo morali pogum, da se soočimo tudi z neprijetno resnico naših potrošniških izbir in ravnanj in od politikov zahtevali, da se soočijo z neprijetno resnico desetletij zamolčanih lokalnih in globalnih stroškov, nastalih na podlagi iluzije o svetu, v katerem bo energija tako poceni, da se njene porabe ne bo splačalo meriti.

Pri tem imajo mesta preko lokalnih energetskih konceptov, prostorske politike, zelenih javnih naročil, javno zasebnega partnerstva in programov svetovanj in vzpodbud v rokah kar precej platna, če bodo že škarje še vnaprej v rokah države oz. EU. Vsaka nova javna stavba bi tako morala biti ovrednotena tudi po kriterijih dologoročnih stroškov zagotavljanja primerne bivalne oz. delovne temperature, osvetljenoti in zagotavljanja energije za delovaje aparatov in strojev. In sicer ne na osnovi današnjih cen energije in energentov, temveč na podlagi ocene cenovnih trendov, ki jih narekuje vedno večje povpraševanje po vedno bolj redkih enostavno dostopnih fosilnih virih ter cene dovoljenj za emitiranje CO2. Po drugi strani pa bi morala predvsem mesta že danes razmišljati o možnostih daljinskega hlajenja kot realni opciji za zagotovitev stroškovno in okoljsko (kar naj bi bilo v prihodnje vse bolj eno in isto) ter nenazdanje tudi estetsko veliko bolj privlačne alternative za zagotavljanje primernega bivalnega oz. delovnega okolja, kot pa ga lahko zagotovi individualna vgradnja klimatskih naprav. Mesta, ki jim bo poleg tega uspelo z ozelenitvijo streh in fasad, z umiritvijo osebnega prometa ter s fontanami omiliti učinek “toplotnega otoka”, pa bodo v bližnji prihodnosti imela konkurenčno prednost pred mesti, ki se bodo dušila v prometu in pražila v vročini.

Državni zbor je pred tremi leti že zmogel pogum, da je od vlade za podporo učinkoviti rabi in rabi obnovljvih virov energije zahteval dvakrat več sredstev, kot jih je le-ta v ta namen predvidela v okviru Nacionalnega energetskega programa. Žal DZ po tistem ni več zmogel moči, da bi ob vsakokratnem sprejemanju proračuna, ki mu ga je predložila vsakokratna vlada, vztrajal pri zahtevi, da se podore za učinkovito rabo in rabo obnovljivih virov energije temeljito povečajo.

Prizadevanja za učinkovito proizvodnjo in rabo ter upravljanje z energijo v Sloveniji do sedaj niso bila ravno v ospredju gospodarsko-političnih oz. razvojno-političnih razprav. Po svoje je to razumljvo, če pomislimo na to, da smo mlada država, ki je šele nedavno postala polnopravna članica Evrop-

Na srečo pa v Sloveniji nimamo le nekaj okoljskih in tehnoloških entuziastov, ki so navkljub vsemu vztrajali pri razvoju in širjenju konceptov in tehnologiji učinkovite proizvodnje in rabe (obnovljivih) virov energije, temveč tudi precej institucij, ki so pridobile izkušnje preko sodelovanja v EU projektih URE in OVE ter podjetnikov, ki so pravočasno zaznali globalne razvojne trende trajnostnega razvoja. Tako v Sloveniji danes znamo narediti ne le številne toplotno-izolacijske materiale, energetsko učinkovita okna, energetsko varčne (gospodinjske) aparate, sodobne kotle na lesno biomaso itd., temveč znamo zgraditi tudi energetsko učinkovite hiše, male in velike hidroelektrarne ter postajamo tudi eden od pomembnih proizvajalcev foto-napetostnih modulov v Evropi. Za večino teh rešitev so na voljo ugodni krediti Ekološkega sklada, v zelo omejenem obsegu in višini ter z neredno frekvenco pa tudi nepovratna sredstva države. Če bomo državljani/-ke znali prepričati politiko, da bo te dosežke vzeti kot temeljne kamne za zgodbo o uspešnem tranostnem razvoju Slovenije, potem bo doseganje uvodoma omenjenih ciljev sicer vse prej kot lahka naloga, ki pa jo

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

bomo sprejeli kot dolžnost, ki jo bomo z užitkom opravljali v korist tistih, od katerih smo dobili ta mali, a kulturno, krajinsko in biotsko zelo pester košček sveta v preužitek.

Med odmorom

Cvetko Kosec

129

130

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

NOV PRAVILNIK O METODOLOGIJI IN OBVEZNIH VSEBINAH LOKALNIH ENERGETSKIH KONCEPTOV TER PRIROČNIK ZA IZDELAVO LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA Cveto Kosec, Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter priročnik za izdelavo teh lokalnih energetskih konceptov. Oba dokumenta bosta sprejeta in objavljena v letošnjem letu. Predloga obeh dokumentov sta objavljena na spletni strani Direktorata za energijo (http://www. mg.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/). Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj lokalne skupnosti na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. LEK je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (stanovanja, industrija, obrt, javne stavbe itd). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. LEK zajema akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih LEK začrta. LEK tako omogoča: – izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v lokalni skupnosti,

– pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, – pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, – oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, – izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno energetsko politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let, – spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. LEK je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. Cilji izdelave in izvedbe LEK so na primer lahko: – učinkovita raba energije na vseh področjih, – povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin itd.), – zmanjšanje obremenitve okolja, – spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, – uvajanje daljinskega ogrevanja, – zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, – zmanjšanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov, – uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, – uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, – uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. DEFINICIJA IZRAZOV Lokalni energetski koncept oziroma LEK: je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energetskega zakona). Izraz »lokalni energetski koncept«

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

je uvedel energetski zakon, sicer je pa to sinonim za izraz »občinska energetska zasnova«, ki se prav tako uporablja. Lokalna skupnost: je tista teritorialna skupnost, v kateri se na najnižji ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale s svojim zgodovinskim razvojem. Lokalne skupnosti ločimo na: temeljne lokalne skupnosti (občine) ter širše lokalne skupnosti, ki pa se po svetu različno imenujejo (province, okrožja, pokrajine, deželni okraji, regije). Po Zakonu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/2005) so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih oskrbe z energijo, URE, izrabe OVE, osveščanja in izobraževanja ter na področju prometa za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski načrt ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti se na kratko opredeli posamezna aktivnost, opredeli se odgovorni za izvedbo. V finančnem načrtu se opredeli načrt financiranja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu se opredeli terminski načrt izvajanja posamezne aktivnosti. Lokalna energetska agencija (v nadaljevanju: LEA): institucija, ki je zadolžena za promocijo in pospeševanje izboljševanja energetske učinkovitosti ter uvajanja obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame izvajanje LEK. Koordinator projektov OVE in URE: oseba, ki je zadolžena, je za pomoč LEA pri izvajanju posameznih projektov iz akcijskega načrta lokalne skupnosti. Energetski menedžer: je nosilec izvajanja akcijskega načrta LEK, vkolikor na območju lokalne skupnosti ni lokalne energetske agencije. Delovna skupina: skupina, ki sodeluje z energetskim menedžerjem pri izvajanju LEK. Oblikuje se v primeru, ko na območju lokalne skupnosti ni lokalne energetske agencije. Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi ener-

131

getski menedžer. Prevzame izvajanje LEK, ko je leta izdelan. Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, vkolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama oziroma skupina, ki usmerja izdelovalca LEK, vkolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izdelovalcem. Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki. Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo), ostanke pri industrijski predelavi lesa (žaganje, krajniki, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegovi izdelki). Daljinska toplota: je centralno, v toplarni, sistemu soproizvodnje toplote in električne energije ali kot odpadna toplota v industrijskem procesu proizvedena toplota. Daljinska toplota je porabnikom dostopna preko omrežja daljinskega ogrevanja. Kotlovnica: prostor, v katerem so nameščeni kotli, namenjeni proizvodnji toplote za potrebe oskrbe stavbe ali sklopa bližnjih stavb s toploto. Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosilcih energije – energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu). Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, električna energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pri pretvorbi. Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube pri prenosu. Koristna energija: je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne energije v toplotno.

132

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljevanju: SPTE) ali kogeneracija: kogeneracijski sistemi so sistemi, ki sočasno pridobivajo iz istega primernega energetskega vira tako električno kot toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek. Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo segrevanje ozračja in s tem učinek tople grede. Toplogredni plin je na primer ogljikov dioksid (CO2). Raba energije: proizvodnja, transformacija, distribucija in uporaba vseh vrst energije. Izvajanje LEK, izvajalec LEK: se nanaša na realizacijo ukrepov, predlogov in projektov, ki so definirani v akcijskem programu LEK. Izdelovanje LEK, izdelovalec LEK: se nanaša na izdelovanje LEK, na organizacijo, ki posname, analizira stanje v lokalni skupnosti ter izdela končno poročilo oziroma elaborat LEK. Energijski račun: predstavlja stroške porabe energentov za ogrevanje gospodinjstev v določenem časovnem obdobju. NAMEN IN CILJI PRIROČNIKA Namen priročnika je pripraviti izdelovalcem lokalnih energetskih konceptov poenotena navodila glede obveznih vsebin lokalnih energetskih konceptov. S predpisano vsebino in postopki izdelave lokalnih energetskih konceptov želimo doseči, da bodo izdelani LEK čim bolj kakovostni in bodo kot takšni pripomogli k dejanski izvedbi ukrepov v praksi. Cilj priročnika so kakovostni LEK, ki bodo lokalnim skupnostim čim bolj približali ukrepe s področij oskrbe, učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije, prometa ter s področja izobraževanja in osveščanja občanov. LEK se v skladu s 17. členom Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 26/2005) izdela vsaj vsakih deset let. Aktivnosti v akcijskem načrtu naj se ažurirajo vsaj vsakih pet let oziroma vsakič, ko pride do kakršnihkoli sprememb, ki vplivajo na njihovo izvajanje. Aktivnosti je potrebno ažurirati tudi vsakič, ko se pojavijo nove možnosti izvajanja ukrepov na območju občine, ki jih v času izdelave LEK ni

bilo mogoče predvideti. Za sprotno ažuriranje akcijskega načrta je odgovoren glavni nosilec izvajanja LEK. REFERENČNA ZAKONODAJA Priročnik upošteva skladnost vsebine s slovensko in evropsko zakonodajo: – Energetski zakon (EZ-UPB1); Uradni list RS, št. 26/2005; 15. 3. 2005 17. člen: Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme LEK, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Poleg naloge iz prvega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. 65. člen: Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. 66. člen: Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izva-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

janje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan LEK. – Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-B); Uradni list RS, št. 118/2006; 17. 11. 2006 38. člen: Odgovorna oseba lokalne skupnosti se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 2.000 evrov, če lokalna skupnost pravočasno ne sprejme energetskega koncepta (drugi odstavek 17. člena). 41. člen: Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme LEK iz 17. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2011. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj LEK najpozneje do 1. januarja 2009. 68.a člen: Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: – decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, – soproizvodnja, – daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, – toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obstajajo pa izjeme, v katerih omenjene študije izvedljivosti ni potrebno izdelati. Ena od izjem so tudi stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu. – Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP); Uradni list RS, št. 57/2004; 27. 5. 2004 Nacionalni energetski program (v nadaljnjem besedilu: NEP) je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo i z oskrbo energije?) ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja

133

oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Cilji in mehanizmi energetske politike Slovenije so združeni v tri stebre trajnostnega razvoja: zanesljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energijo na okolje. ReNEP opredeljuje LEK kot temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivi viri, odpadna toplota iz industrijskih procesov, odpadki ipd.), zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in nenazadnje zmanjšuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje LEK je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. ReNEP navaja, da večina večjih mest nima izdelanih oziroma posodobljenih LEK. Te največkrat pripravijo pred večjimi odločitvami (izgradnja plinskega omrežja, daljinskega ogrevanja na biomaso). Nedosledno pa je izvajanje, spremljanje izvajanja in dopolnjevanje programov. Zato je nujno, da izdelava LEK postane obvezna. – Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1); Uradni list RS, št. 39/2006; 13. 4. 2006 Eden izmed ciljev varstva okolja, ki so zapisani v 2. členu tega zakona, je tudi zmanjšanje rabe energije in večja izraba obnovljivih virov energije, kar je tudi osrednja tematika lokalnega energetskega koncepta. Posreden vstop te tematike je tudi v 12. členu, po katerem morata država in občina spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Bolj konkretno vstopa tematika lokalnega energetskega koncepta v ZVO preko programov in načrtov s področja varstva okolja, ki so opredeljeni v tretjem delu zakona in sicer v 38. členu ZVO je

134

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

opredeljen program varstva okolja občine ali občinski program varstva okolja (OPVO): »Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona.« »Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.« Sestavine lokalnega energetskega koncepta vstopajo v občinski program varstva okolja. – Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); Uradni list RS, št. 33/2007; 13. 4. 2007 V ZPNačrt LEK ne vstopa neposredno. Posredno vstopa preko 19. člena, v katerem so definirane strokovne podlage prostorskega načrtovanja. Ena izmed strokovnih podlag prostorskega načrtovanja je tudi LEK. Posredno preko tematik, ki jih LEK zajema, le-ta vstopa tudi v dosedanje občinske prostorske akte: strategijo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Tako mora občina, na primer po 65. členu ZUreP-1, ko določa merila in pogoje za urejanje prostora, navesti tudi »merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov«. Tukaj je potrebno dodati, da se navedeni ZUreP-1 še naprej uporablja za spreminjanje in dopolnjevanje ter dokončanje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov, ki so že bili javno razgrnjeni in se skladno z določbami ZPNačrt (98. in 103. člen) nadaljujejo in končajo po določbah ZUreP-1. Posredno je LEK vključen tudi v naslednje člene ZPNačrt: – 4. člen (načelo trajnostnega prostorskega razvoja) – 73. člen (načrtovanje opremljanja stavbnih zemljišč) – 74. člen (program opremljanja stavbnih zemljišč) – 76. člen (obračunsko območje)

– Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (ReNPVO); Uradni list RS, št. 2/2006, 6. 1. 2006 NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij, in sicer: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja ter odpadki in industrijsko onesnaževanje. – Občinski programi varstva okolja (OPVO) Zakon o varstvu okolja v 106. členu določa, da mora mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, vsaj vsako četrto leto pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja. V dokumentu, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo občinam v pomoč priprave poročila o stanju okolja (Priporočila ministra za pripravo občinskih programov varstva okolja (OPVO), 2006), je natančneje opredeljena zahtevana vsebina teh poročil. Poročilo o stanju okolja je osnova za pripravo OPVO. Eden od sestavnih delov OPVO je tudi povzetek analize stanja z oceno trendov. V analizo stanja in oceno trendov pa vstopa tudi lokalna energetska zasnova, ki je navedena kot eden od sestavnih delov dokumenta v poglavju o energetiki. – Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of Buildings Directive); 2002/91/ES Direktiva o energetski učinkovitosti stavb zajema zahteve, ki bodo vodile do zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo ter do doseganja ciljev iz Kyotskega protokola, kar se v velikem delu pokriva tudi s cilji lokalnih energetskih konceptov. Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 16. decembra 2002; veljati je pričela 4. januarja 2003, 4. januar 2006 pa je bil rok za prenos zahtev direktive v pravni red držav članic. Velja dodatno 3-letno obdobje za popolno uveljavitev nekaterih zahtev (izdajanje energet-

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

skih izkaznic, pregledi kotlov in klimatskih sistemov) pod določenimi pogoji. Cilj direktive je energetska učinkovitost zgradb ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbujati izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti. Glavne zahteve direktive so naslednje: izračun celovite energetske učinkovitosti stavb, določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti za nove stavbe in večje obstoječe stavbe v primeru večje prenove, energetsko certificiranje stavb ter redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah. Eden od pomembnejših členov te direktive je prav gotovo 5. člen, ki je z zadnjim Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 118/2006) že prenesen v slovensko zakonodajo. Člen govori o tem, da morajo pri novih stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 države članice zagotoviti, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov. Zaradi kompleksnosti celotne direktive jo v slovenski pravni red prenašamo kar s tremi zakoni: z zakonom o varstvu okolja glede rednih pregledov kotlov, z zakonom o graditvi objektov glede metodologije izračuna minimalnih zahtev o energetski učinkovitosti stavb ter z energetskim zakonom glede preostalih zahtev. – Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS; 2006/32/ES Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 5. aprila 2006; veljati je pričela 25. aprila 2006, države članice pa jo morajo v celoti prenesti v svoj pravni red najkasneje do 17. maja 2008, nekatera določila pa so morale že prenesti do 17. maja 2006. Direktiva zahteva od držav članic sprejetje stroškovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukrepov za varčevanje z energijo. Direktiva določa, da države članice sprejmejo in imajo za cilj doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z ener-

135

gijo, ki za deveto leto uporabe te direktive znaša 9 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Države članice morajo zagotoviti, da bo javni sektor v okviru te direktive služil kot zgled. Javni sektor mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo največje prihranke energije v najkrajšem obdobju. Vsaka država članica mora v skladu s to direktivo prvi akcijski načrt energetske učinkovitosti (EEAP) predložiti najkasneje do 30. junija 2007, drugega najkasneje do 30. junija 2011 ter tretjega najkasneje do 30. junija 2014. – Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS; 2004/8/ES Ob upoštevanju možnih koristi soproizvodnje v smislu varčevanja s primarno energijo, preprečevanja izgub v omrežju, zmanjšanja emisij, zlasti toplogrednih plinov, je spodbujanje soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote, prednostna naloga Skupnosti. Zato sta Evropski parlament in Svet Evropske skupnosti sprejela Direktivo 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki govori o spodbujanju soproizvodnje električne energije in toplote ter o ustreznih ukrepih za zagotovitev boljše izkoriščenosti soproizvodnje električne energije in toplote. Namen te direktive je povečati energetsko učinkovitost in izboljšati zanesljivost oskrbe z oblikovanjem okvira za spodbujanje in razvoj soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote in prihrankih primarne energije na notranjem energetskem trgu ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin, zlasti glede podnebnih in gospodarskih razmer. Direktiva določa, da soproizvodnja električne energije in toplote deluje z visokim izkoristkom, če je prihranek primarne energije večji od 10 %. Splošni cilj te direktive je določitev metode za izračunavanje količine električne energije iz soproizvodnje in potrebnih smernic za njeno izvajanje.

136

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Direktiva nalaga državam članicam izdelavo analize o nacionalnem potencialu za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Analiza mora identificirati celotni potencial porabe koristne toplote in hladu, ki je ustrezen za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, kakor tudi razpoložljivost goriv ter drugih energijskih virov za uporabo v soproizvodnji. Vključevati mora tudi ločeno analizo ovir, ki bi lahko preprečile realizacijo nacionalnega potenciala za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. V skladu z direktivo morajo države članice prvič najpozneje do 21. februarja 2007, nato pa vsaka štiri leta oceniti napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom. – Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo; 2001/77/ES Direktiva 2001/77/ES, ki je bila sprejeta 27. 9. 2001, govori o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo. Pri tem so določena tudi pravila za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij. Pri tem morajo upravljalci prenosnih omrežij zagotoviti prenos električne energije iz OVE in soproizvodnje. Države članice pa morajo vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev odkupa EE iz OVE in soproizvodnje. Bistveni člen te direktive, ki se nanaša na proizvodnjo električne energije iz OVE in soproizvodnje, je člen 7: 1. Države članice sprejmejo brez poseganja v zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljalci prenosnih omrežij in upravljalci distribucijskih omrežij na svojem območju jamčijo za prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Lahko pa zagotovijo tudi prednosten dostop električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije do omrežij. Pri razporejanju proizvodnih obratov upravljalci prenosnih omrežij dajo prednost proizvodnim obratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kolikor to omogoča delovanje nacionalnega sistema električne energije.

2. Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljalci prenosnih omrežij in upravljalci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za pokrivanje stroškov tehničnih prilagoditev, kot so priključki na omrežje in okrepitev omrežja, ki so potrebna za vključitev novih proizvajalcev, ki oddajajo električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije v povezano omrežje. 5. Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljalci prenosnih omrežij in upravljalci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za delitev stroškov sistemskih naprav, kot so priključki na omrežje in okrepitve, med vsemi proizvajalci, ki imajo od njih koristi. Ostala evropska zakonodaja s področja energetike: – Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, – Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES, •– Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, – Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (Besedilo velja za EGP), – Sklep Komisije 2006/770/ES z dne 9. novembra 2006 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (Besedilo velja za EGP), – Uredba Sveta (ES) št. 1223/2004 z dne 28. junija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb za Slovenijo, – Direktiva Sveta 2004/67/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, – Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (Besedilo velja za EGP).

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

137

AKTIVNOSTI LOKALNE SKUPNOSTI PO SPREJETJU LEK

njeni in zato funkcije energetskega menedžmenta enostavno ne morejo opravljati.

Ko izdelovalec LEK pripravi končno poročilo, sledi sprejetje LEK na občinskem oziroma mestnem svetu. Ko svet potrdi vsebino LEK, ta postane za občino obvezujoča, kar pomeni, da je občina dolžna izvajati ukrepe, navedene v akcijskem načrtu. Občina naj najprej imenuje osebo, ki bo odgovorna za izvajanje ukrepov; to je lahko lokalna energetska agencija, lahko pa je energetski menedžer, ki ga imenuje župan občine. Po preteklih izkušnjah je večja učinkovitost izvajanja LEK zagotovljena preko lokalnih energetskih agencij, saj so imenovani energetski menedžerji običajno preobreme-

Občina mora vsako leto pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo. Poleg tega mora biti tema »Izvajanje lokalnega energetskega koncepta« redna točka na sejah mestnega/ občinskega sveta vsaj dvakrat letno. Pri rednih letnih poročanjih ministrstvu mora občina priložiti tudi fotokopije zapisnikov sej, na katerih se je obravnavala tema iz sprejetega LEK. Občina lahko del ukrepov, ki so navedeni v akcijskih programih, izvede sama. Za tiste ukrepe, za katere občina nima ustreznega kadra in ostalih sredstev, naj poišče ustrezno usposobljene zunanje izvajalce.

Registracija udeležencev

138

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ODPADKI KOT ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE dr. Niko Samec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Odpadki kot alternativni vir energije

N. Samec

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Katedra za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo LABORATORIJ ZA ZGOREVANJE IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Smetanova, 17, SI-2000 Maribor OKOLJU PRIJAZNA UPORABA ENERGIJE KOT IZZIV IN NOVE ENERGETSKE USMERITVE EU, CELJE 2007

Ostanki odpadkov kot alternativni vir energije Ostanki odpadkov po loþenem zbiranju lahko predstavljajo pomemben alternativni vir energije s pozitivnim uþinkom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (CO2, CH4) . Emisija primarna CO2 energija proizvodnja Emisija CH4

reciklirana energija

Emisija CO2

produkt

potrošnja

sekundarni produkt

postopek energijske izrabe

odpadek deponija Snovna izraba

ostanki

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Poenostavljena shema postopka energijske izrabe na osnovi zgorevanja kogeneracija

postrojenje energijske izrabe oþišþeni dimni plini

zrak za zgorevanje

zgorevanje – sežig

toplotna energija QT

para

ostanek komunalnih odpadkov – ne/predobdelan

mehanska energija

pepel, žlindra

ostanki po þišþenju dimnih plinov

elektriþna energija Ee

Kurilna vrednost odpadkov Notranja energija odpadkov je izražena s kurilno vrednostjo Hi , ki je odvisna predvsem od sestave. Od kurilne vrednosti pa je odvisno razmerje proizvedene toplotne in elektriþne energije

H e /T

Ee u100% QT

H e /T

139

140

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Primer povpreþne sestave komunalnih odpadkov Povpreþna struktura komunalnih odpadkov oziroma odpadkov iz naselij brez loþenega zbiranja in reciklaže je podobna za veþino EU držav

13%

anorganske snovi biorazgradljive snovi papir in karton

25%

kovine

tekstil

steklo

31%

plastika

Kemijska analiza povpreþne sestave komunalnih odpadkov Ultimativna kemijska analiza vzorca povpreþne sestave komunalnih odpadkov brez predhodne obdelave snov

masni %

ogljik

vodik

kisik

dušik

žveplo

0,2

klor

0,8

vlaga

pepel

kurilna vrednost Hi

10 MJ/kg

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Vpliv plastike na kurilno vrednost odpadkov Najveþji vpliv na kurilno vrednost odpadkov ima delež plastike, ki pa se v preostanku odpadkov z uvajanjem Uredbe o loþenem zbiranju in Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, zmanjšuje.

Porabljena energija pri proizvodnji embalaže iz razliþnih snovi snov

energija (kW/kg)

aluminij

74,1

jeklo

13,9

steklo

7,9

papir

7,1

plastika

3,1

Vpliv loþenega zbiranja in reciklaže na kurilno vrednost odpadkov Loþeno zbiranje posameznih frakcij in izvajanje uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo neposredno vpliva na koliþino, sestavo in kurilno vrednost preostanka komunalnih odpadkov, ki se lahko zniža ali zviša.

120 100

9,5

7,5

80 60 40 20 0

neobdelani 10% papirja in 50% papirja, 50% papirja, loþevanje lahke in težke 50% stekla plas tike, stekla plastike, komunalni frakcije stekla, kovin, odpadki bio-odp

kurilna vrednost izloþeno ostanek

141

142

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Sestava produktov zgorevanja pri zgorevanju odpadkov SEŽIG-ZGOREVANJE

ODPADKI

organski del odpadkov (C, H, O, N, Cl, F, S) anorganski del odpadkov negorljive snovi + kovine (Cd, Tl, Hg, Sb, As, Pb, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn, ...)

ZRAK (N2, O2, Ar)

NEPOPLONO ZGOREVANJE

POPLONO ZGOREVANJE

PRODUKTI ZGOREVANJA dimni plini CO2, H2O, N2, O2, SO2, HCl, HF, NOx, delci + sledi nekaterih kovin in njihovih spojin) pepel in žlindra (mineralne snovi, kovine in njihove stabilne spojine)

PRODUKTI ZGOREVANJA dimni plini CO2, CO, HC, H2O, N2, O2, SO2, HCl, HF, NOx, delci, PNZ (PCB, PCP,PAH, PCDD, PCDF) + sledi nekaterih kovin in njihovih spojin) pepel in žlindra (mineralne snovi, organske spojine kovine in njihove stabilne spojine)

Masna bilanca sežiga 1 t surovih komunalnih odpadkov zrak: 6400 kg

Dimni plini: 7150 kg

5000 kg

CO2

880 kg

1340 kg

H2 O

609 kg

CO2

1,5 kg

760 kg

58,5 kg

4900 kg

sežig – zgorevanje surovi (nepredalni) komunalni odpadki 1000 kg

SO2

0,45 kg

HCl

0,5 kg

TOC

0,05 kg

pepel: 250 kg

CO2 emisija: 0,880 kg/kg CO2 emisija z upoštevanjem 85% biodiverzibilnosti : 0,132 kg/kg

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Količina CO2 pri zgorevanju različnih goriv 160 140

kg(CO 2)/GJ

120 100 80 60 40 20 0 rjavi prem og

EL olje

zem eljs ki plin

odpadki

s uh les

Količina CO2 pri zgorevanju različnih goriv z upoštevanjem bio-diverzibilnosti 160 140

k g(CO 2 )/G J

120 100 80 60 40 20 0 rjavi premog

EL olje

zemeljski plin

odpadki

suh les

143

144

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Primerjava emisij CO2 pri proizvodnji elektriþne energije s fosilnimi gorivi vrsta goriva

g CO2/kWhe

premog

950

EL olje

720

zemeljski plin

525

komunalni odpadki

264

prihranek CO2 z uporabo komunalnih odpadkov premog

686 oz 72%

EL olje

456 oz 63%

zemeljski plin

261 oz 50%

V primeru deponiranja komunalnih odpadkov je glede na emisijo metana (CH4) prihranek emisije CO2 (v smislu ekvivalenta) še toliko veþji!

Primer toplarne toplotne moþi 5 MW

Varianta 1: Toploto zagotovimo s sežigom ostankov odpadkov (16 MJ/kg) v sežigalnici

Varianta 2: Toploto zagotovimo s sežigom zemeljskega plina v kotlu in odpadke odložimo na deponijo

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Primerjava variant glede emisij CO2 Varianta 1: • zagotovljena toplotna moþ 5 MW (odpadki) • sprošþena koliþina CO2 znaša 2500 kg oziroma 550 kg (upoštevana 85% biodiverzibilnost CO2) • zmanjšana potreba po deponijskem prostoru (odložimo samo pepel) cca 80% zmanjšanje

Varianta 2: • zagotovljena toplotna moþ 5 MW (zemeljski plin) • sprošþena koliþina CO2 znaša 1400 kg • sprošþena koliþina metana v deponijskem plinu znaša 78 kg kar ekvivalentno pomeni 1600 kg CO2 • skupna emisija toplogrednih plinov znaša 3000 kg CO2

Ekvivalent energije za 1 t komunalnih odpadkov Ekvivalent energije pri zgorevanju 1 t komunalnih odpadkov kurilne vrednosti 10 MJ/kg snov

energija (kW/kg)

1 t KO je ekvivalentna

2,5 t pare (400 oC, 40 bar)

1 t KO je ekvivalentna

30 t vroþe vode (130 – 180 oC)

1 t KO je ekvivalentna

200 kg EL olja

1 t KO je ekvivalentna

1 t lignita

1 t KO je ekvivalentna

500 kWh elektriþne energije

145

146

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Prihranek CO2 v primerjavi z lignitom 1 t lignita o 800 kg CO2 1t KO o 130 kg CO2

prihranek CO2 670 kg

TEŠ porabi letno okoli 4 mio t lignita in proizvede okoli 3,2 mio t CO2 V SLO imamo okoli 0,5 mio t komunalnih odpadkov za sežig s katerimi bi lahko v ekvivalentu nadomestili 0,5 mio t lignita in zmanjšali emisijo CO2 za 12% iz TEŠ Leta 1996 je bila v SLO po IPPC metodi izraþunana emisija CO2 okoli 15 mio t po Kijotskem protokolu moramo zmanjšati emisijo CO2 za 8 % kar znaša 1,2 mio t

Z zgorevanjem odpadkov bi dosegli okoli 32% redukcijo te koliþine oziroma 2,5% celotne emisije CO2 v SLO

Zakljuþek •

postopki termiþne obdelave odpadkov ne predstavljajo le tehnike odstranjevanja odpadkov ampak s stališþa vplivov na okolje ugoden naþin pridobivanja energije

•

produkti sežiga odpadkov imajo znatno manjši toplogredni uþinek kot metan, ki je vsebovan v deponijskem plinu

•

pridobljena energija s sežigom odpadkov zmanjšuje potrebo po uporabi fosilnih goriv za proizvodnjo te energije in s tem emisijo CO2, ki bi nastala z zgorevanjem fosilnega goriva

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Sestava surovih dimnih plinov Sestava dimnih plinov pri zgorevanju komunalnih odpadkov s 100% presežkom zraka snov

CO2

12,5

H2 O

8,5

68,985

polutanti

0,015

100

þišþenje dimnih plinov

147

148

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

KAKO PRIVABITI ZASEBNI KAPITAL V INVESTICIJE V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Gorazd Jamnik, Istrabenz Gorenje, d.o.o.

Uvod Investicije v obnovljive vire energije so lahko manjšega obsega in manjše kompleksnosti ali pa večjega obsega večje kompleksnosti, kot je recimo investiranje v infrastrukturne objekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. V prvem delu bo predstavljena dejavnost družbe Istrabenz Gorenje, ki obsega investiranje v proizvodnjo in prodajo oplemenitene biomase kot obnovljivi vir energije. Takšne investicije so razmeroma manjšega obsega (do nekaj milijonov evrov) in s tem primerne za financiranje na podjetniški način. V drugem delu pa bo predstavljeno projektno financiranje kot primerna oblika financiranja velikih infrastrukturnih projektov v obnovljive vire energije. Predstavljena bo z vidika potrebnih dejanj za privabljanje zasebnega kapitala v tak način financiranja. Predstavljen bo tudi primer spodbujanja investicij v izrabo biomase za proizvodnjo energije. Predstavitev dejavnosti Istrabenz Gorenja na področju obnovljivih virov energije Poglavitne dejavnosti družbe predstavljajo razvoj, načrtovanje in upravljanje projektov na področju proizvodnje in trgovanja z električno energijo, proizvodnje in trženja obnovljivih virov, razvoja celovite energetske storitve ter drugih povezanih projektov.

Količine oplemenitene biomase v tonah Prihodki od prodaje oplemenitene biomase v EUR

Družba je organizirana kot holdinška skupina in opravlja dejavnost holdinga – aktivno koordinira in upravlja naložbe v hčerinska podjetja z vidika večanja dodane vrednosti ter zmanjševanja tveganj. Novi programi in projekti se v začetni fazi razvijajo in vodijo v okviru družbe. Ko postanejo finančno samostojni, lahko prerastejo v hčerinsko podjetje. V letu 2006 so aktivnosti družbe potekale na treh področjih: 1. Razvoj: – razvojne storitve za hčerinska podjetja, predvsem na področju proizvodnje in trgovanja z elektriko, – razvoj storitev za vzdrževanje in ponudbo investicijskih dobrin ter inženiring v energetiki. 2. Trgovanje in proizvodnja oplemenitene biomase (OBM), vzpostavitev celotne verige, ki zajema lastno ali nadzorovano proizvodnjo, logistiko ter prodajo oplemenitene lesne biomase ob učinkovitem obvladovanju cenovnih in količinskih tveganj. 3. Energetske storitve, predvsem svetovanje in obvladovanje dobav za učinkovito rabo energije. Glavni strateški cilj družbe na področju OBM je: »Obdržati položaj največjega proizvajalca in trgovca z oplemeniteno biomaso v Republiki Sloveniji in povečevati svoj proizvodni in tržni delež v državah jugovzhodne Evrope.« Z aktivnim trgovanjem z biomaso je družba Istrabenz Gorenje pričela v drugi polovici leta 2004. Letna rast prodanih količin znaša v povprečju več kot 80 %. Portfelj biomasnih izdelkov: – izdelki lastne blagovne znamke Forest: • lesni peleti (v vrečah po 15 kg, velikih vrečah po 1.200 kg in v razsutem stanju), • lesni briketi (v kartonastih škatlah po 20 kg in 10 kg), • lesno oglje (v vrečah po 3 kg), • briketi lesnega oglja, • drva (v vrečah po 15 kg).

2004 6.056 814.627

2005 12.667 1.861.572

2006 22.057 3.608.801

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

– izdelki ostalih blagovnih znamk, kot so cepljena polena v razsutem stanju. Oplemeniteno biomaso družba prodaja predvsem na italijanski trg. Za družbo postaja vedno pomembnejši avstrijski trg, ki je imel v letu 2006 v prodaji enako težo kot slovenski. Družba se je tudi uspešno prebila na nemški trg, ki postaja najhitreje rastoči in največji trg oplemenitene biomase v Evropi. Prodaja

AT 13 %

Ostale 4%

HR 10 %

IT 50 %

Največji delež pri prodaji po blagovnih skupinah imajo briketi, sledijo mu oglje in drva. Trgovina z lesnimi peleti je bila v letu 2006 zanemarljiva, saj proizvajalci niso imeli razpoložljivih kapacitet za prosti trg.

Peleti 0% 1% Drva 8%

Oglje 15 %

Predstavitev trga OBM Trdno drži, da je trg OBM v strmem porastu v vseh državah EU. V splošnem dosega rasti potrošnje, ki presegajo 10 %. Slednje je predvsem posledica cenovne ugodnosti OBM in ukrepov, ki izvirajo iz nacionalnih politik posameznih držav. S širjenjem znanja in dostopnostjo ter nižanjem cen tehnologije za rabo OBM postaja raba OBM vse bolj razširjena in ekonomsko atraktivna. Zaradi specifik posameznih držav, je razširjenost OBM od države do države različna tako po penetraciji kot po načinu rabe. Slovenski trg je v primerjavi z ostalimi EU trgi na področju OBM v začetni fazi razvoja. Glede na velikost trga je ponor OBM v Sloveniji za gospodinjstva omejen. Velike možnosti in potencial se kaže v izkoriščanju OBM v energetske namene.

DE 9%

SI 15 %

149

Briketi 75 %

Prodaja lesnih peletov v Sloveniji postaja vedno bolj zanimiva zaradi visoke cene nafte. Kar zadeva lesnih briketov je prodaja dokaj ugodna, ker je ljudem kot produkt bolj prepoznaven, saj so lesni briketi substitut drvom za kurjenje. OBM so povsem konkurenčni fosilnim gorivom, saj poleg občutno nižje cene omogočajo enako udobje in enostavnost uporabe. Dostava in hramba peletov je enaka kot pri ELKO (cisterne, rezervoarji). Kot energent omogočajo enako avtomatizacijo, zato sta potrebno delo in nadzor za obratovanje enaka kot pri kurilnih napravah na ELKO, Peleti na kratek rok niso neposredni substitut ekstra lahkemu kurilnemu olju, saj je za uporabo peletov za ogrevanje potrebna posebna oprema. Zato do sedaj tudi ni opaziti nikakršne korelacije med ceno peletov in ELKO. Obseg trga oplemenitene biomase je v letu 2006 nadaljeval že prej začrtano smer strme rasti v vseh državah EU. Poleg porasta obsega je v letu 2006 prišlo tudi do porasta cen OBM. Cene so celo tako narasle, da je bila maloprodajna cena peletov, merjena na enoto energije, skoraj enaka ceni energije iz ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO). S širjenjem znanja in dostopnostjo ter nižanjem cen tehnologije za rabo OBM, postaja raba OBM vse bolj razširjena in ekonomsko privlačna. Poleg

150

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

ekološke primernosti ponuja tudi večjo zanesljivost, saj so viri blizu potrošnikov. Slednje bo imelo vedno večji pomen, saj so porast cen in porabe v letu 2006 spodbudile ravno težave z oskrbo s plinom v Nemčiji in Italiji. Po mnenju strokovnjakov in na podlagi dosedanjih izkušenj lahko pričakujemo nadaljevanje strme rasti rabe peletov in briketov na območju EU. Rast porabe bodo še dodatno spodbudile zaveze EU k rabi obnovljivih virov energije in pa razmeroma visoke cene fosilnih goriv. Vloga države pri spodbujanju investicij v obnovljive vire energije Pretežni del bodočih investicij v obnovljive vire energije bo imel naravo infrastrukturnih investicij. Infrastrukturne investicije pogojujejo drugačen način financiranja in obvladovanja tveganj kot se uporablja pri navadnem podjetniškem financiranju investicij. Uvodoma je bila predstavljena dejavnost družbe Istrabenz Gorenje, ki je v glavnem financirana na podjetniški način. Potreba po različnem načinu financiranju izhaja predvsem iz velikosti in dolgoročnosti projektov. Financiranje takih projektov bo po večini zahtevalo strukturirano financiranje s podrobno opredelitvijo pogodbenih razmerij in razdelitvijo tveganj. Projektno financiranje je tak način financiranja, ki je posebna oblika financiranja dolgoročnih projektov v energetiki s pomočjo zasebnega kapitala, katerega motiv je predvsem ekonomski. Projektno financiranje kot tako potrebuje aktivno delovanje institucionalnega okolja za privabljanje zasebnega kapitala. Institucionalno okolje more poskrbeti, da je splošno okolje primerno za vpeljavo takega načina financiranja. Kako se tega lotiti je odvisno od dejavnikov, ki vplivajo na privlačnost vključevanja zasebnega kapitala v financiranje infrastrukturnih projektov na projektni način. V Sloveniji deluje več dejavnikov, ki vplivajo na splošno okolje za vključevanje zasebnega sektorja v financiranje projektov v obnovljive vire energije. Za nekatere dejavnike lahko rečemo, da delujejo pozitivno. Med glavnimi so omejeni viri financiranja s strani proračuna. Tradicionalni način finan-

ciranja infrastrukturnih projektov, katerih večina bodo tudi investicije v obnovljive vire energije, je omejen in to govori v prid temu, da bo vlada v prihodnje bolj zainteresirana za vključevanje zasebnega kapitala. Podoben ali posledični dejavnik je povečana politična pripravljenost k spodbujanju zasebnega kapitala v financiranje takih projektov. Nekateri dejavniki pa otežujejo vključevanje zasebnega kapitala v financiranje investicij v obnovljive vire energije. Eden od poglavitnih je pomanjkanje strateških usmeritev države za vključevanje zasebnega kapitala v financiranje. Za zasebni kapital predstavlja to kar veliko tveganje, saj niso jasno opredeljeni konceptualni okviri za partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Pomanjkanje strateških usmeritev države za spodbujanje financiranja v obnovljive vire se kaže tudi v pomanjkanju kadrov kot institucij, ki bi potencialnim investitorjem nudili kvalitetno svetovanje pri pripravi projektov. Posledični dejavnik je tako pomanjkanje izkušenj na tovrstnih projektih. Za povečevanje investiciji v obnovljive vire financiranja bo potrebno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Privrženost vlade tej obliki financiranja je eden od kritičnih faktorjev, na osnovi katerega potencialni investitorji in kreditorji ocenjujejo, kakšna je ekonomska in finančna upravičenost projekta. Obseg in vrsta podpore, ki jo bo država nudila za te projekte, je odvisna od trenutnega državnega tveganja, ekonomske upravičenosti projekta ter pomembnosti projekta za državo. Razmerje med podporo in naštetimi dejavniki je premo sorazmerno, saj z večjim tveganjem, slabšo upravičenostjo in večjo pomembnostjo projekta zasebni investitor zahteva večjo podporo države za vstop v projekt. Potrebne podpore so nefinančne in finančne. Med nefinančnimi so predvsem tiste, ki bodo zmanjševale zgoraj omenjene negativne dejavnike: – Oblikovanje strategije vključevanja zasebnega kapitala v financiranje obnovljivih virov energije. Eden od predpogojev države, ki si želi biti uspešna pri privabljanju investitorjev in kreditorjev v financiranje investicij v obnovljive vire energije, je oblikovanje strategije, s katero bo jasno in nedvoumno potrdila svoj interes za privabljanje zasebnega kapitala.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

151

– Vzpostavitev primerne institucionalne podpore za pripravo projektov. Izkušnje držav kažejo na to, da je vzpostavitev kredibilne in učinkovite institucionalne podpore predpogoj za uspešno izvajanje privabljanja zasebnega kapitala.

pomoči ali posredna prek obremenjevanja cene fosilnih goriv z dodatnimi stroški. Prva je najverjetneje politično in gospodarsko sprejemljivejša, saj ne postavlja nobene panoge v slabši položaj, le izboljšuje položaj nekaterih panog (biomase).

Med finančnimi podporami so predvsem različne vrste državnih garancij ali finančnih podpor. Tu gre predvsem za posredne finančne garancije direktno od državnih institucij ali državnih finančnih agentov (agencije, SID itd). S takimi garancijami lahko postane projekt bolj atraktiven za zasebni sektor. – Neposredne garancije državnih agentov (agencije, Eko sklad, SID itd), – jamstva glede odkupnih tarif (t.i. feed-in tarif), – neposredni krediti državnih agentov pod boljšimi pogoji od tržnih.

Izkušnje so pokazale, da lahko izkoriščanje biomase razdelimo v grobem na dve področji: – proizvodnja toplote za ogrevanje, – proizvodnja električne energije.

Druge oblike podpore so: – davčne olajšave, – zagotovitev resursov, npr. zemlje, regulacija dostopa do obnovljivih virov (les) itd, – Zagotovitev dodatnih virov prihodkov, – dolgoročne pogodbe o prodaji električne energije. Primer: Vloga države pri spodbujanju investicij v uporabo biomase za proizvodnjo energije Navkljub naporom, ki jih vlagajo državne in mednarodne institucije, cena fosilnih goriv še vedno ne odseva vseh eksternih stroškov, ki nastanejo zaradi njihove rabe. Tako so emisijske dajatve in cena emisijskih kuponov še vedno daleč pod realno vrednostjo eksternih stroškov. Ne samo, da so fosilna goriva pogosto izvzeta iz takšnih shem ali iz shem dodatnih obdavčitev, pogosto so fosilna goriva celo posredno ali neposredno subvencionirana (npr. premog). Posledično je biomasa, ki običajno vključuje večino eksternih stroškov v končno ceno energije, depreviligirana in pogosto nekonkurenčna v primerjavi s fosilnimi viri. Iz tega jasno sledi, da bo profitno naravnani zasebni sektor ob pomanjkanju drugih spodbud (in vkolikor izključimo pogosto manj pomembni etični aspekt) najverjetneje izbral fosilna goriva. Zato da postane biomasa atraktivna za zasebni sektor, se mora država vključiti in posredno ali neposredno stimulirati rabo biomase. Možni sta dve poti: neposredna prek neposrednih nepovratnih

Proizvodnja toplote (predvsem iz biomase) se je pokazala kot cenovno tržno konkurenčna. Navkljub temu, kar so pokazale izkušnje iz sosednjih držav (Avstrija, Italija, Nemčija), je potrebna znatna pomoč s strani države za razmah tega področja. Na drugi strani je proizvodnja električne energije iz OVE sama po sebi običajno povsem ekonomsko neupravičena. Kot lahko vidimo iz spodnje tabele, so proizvodne cene bistveno nad tržnimi, ki se dosežejo večinoma z izrabo fosilnih goriv. To težavo se lahko rešuje s sistemom feed-in tarif (odkupnih cen za električno energijo iz biomase).

solar biogas solid biomass wind small HPP Market price – base – 1 year ago Market price – base – today

Approximate breakeven prices per MWh 500 – 550 € 140 – 170 € 90 – 110 € 60 – 70 € 45 – 70 € 42 € 78 €

Sistem feed-in tarif se je v Evropi pokazal kot učinkovit sistem ciljnega spodbujanja izrabe biomase. Res je, da smo leta 2002 sprejeli Uredbo o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, vendar veljavne tarife ne odsevajo zahtev trga in niso osnovane na neki dolgoročni strategiji spodbujanja biomase. Zagotovo velja konsenz, da je v Sloveniji biomasa eden izmed najperspektivnejših OVE, vendar kljub temu in navkljub pozitivnim učinkom, ki bi ga energetsko učinkovitejše izkoriščanje biomase

152

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

prineslo, ima Slovenija bistveno nižje odkupne cene električne energije iz biomase kot sosednje države. Medtem ko znašajo v Avstriji in Italiji in po novem tudi na Hrvaškem odkupne cene za električno energijo iz biomase okrog 150 €/MWh, znaša v Sloveniji odkupna cena zgolj 94 €/MWh. Rezultat tega je, da Slovenija večino energetske biomase izvozi in posledično izgublja tako možnosti za dosego kjotskih ciljev kot tudi možnosti za zaposlitve in dodano vrednost, ki jo ustvarja vedno hitreje rastoči sektor OVE: Glede na navedeno ne bi bilo nič nenavadnega, če bi podjetje, še posebej takšno kot je Istrabenz Gorenje, ki ima sedež 300 m od državne meje, z delom poslovanja pobegnilo iz neprijaznega institucionalnega okolja lastne države in postavilo

Dušan Jug

na primer kogeneracijo na biomaso v sosednji, za OVE bistveno bolj dojemljivi državi. Vkolikor želi Slovenija omogočiti razvoj področja biomase na svojem ozemlju, mora: – finančne spodbude za biomaso vsaj izenačiti s sosednjimi državami (Hrvaška je dober zgled, da nižji BDP nima omejitev), – poenostaviti pridobitve ustreznih dovoljenj za izgradnjo energetskih objektov na biomaso – ter z dajanjem vzora (preusmeritve energetike javnega sektorja - državna uprava, šole, zdravstvo, vojska – na biomaso) pomagati pri premoščanju ovir, ki jih imajo vlagatelji pri umeščanju energetskih objektov na biomaso v družbeno okolje.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

OKROGLA MIZA: Ekonomski vidik investicij v obnovljive vire energije - kje je ekonomičnost? Sogovorniki: mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologijo in sisteme Novo mesto, Lidija Živčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Bojan Voh, Premogovnik Velenje, Vladimir Bizjak, Komunala Kočevje, Matjaž Malovrh, ZRMK Holding d.d. Moderator: Jože Volfand

Okroglo mizo je vodil Jože Volfand; naslov ji je dal programski svet simpozija. Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU z dodatnim izzivom Kje je ekonomičnost? Lahko bi začel s prvim, uvodnim izzivom, ki ga je ponudil Hinko Šolinc - problema z ekonomičnostjo obnovljivih virov energije sploh ne bi bilo, če bi zvišali cene energije, saj so zdaj v enem delu sveta nerealne, v drugem delu sveta pa realne. Zato ker so cene energije takšne, da so investicije neekonomične in se pričakuje podpora države, predlagam, da je naš ključni izziv naslednji: investicije v OVE so in bodo potrebne, ekonomičnost skorajda vseh virov OVE pa je vprašljiva. Vsi po vrsti pričakujejo, da bo država ustrezno ukrepala, dvignila zagotovljene cene in da bo v državi nekdo bolje usklajeval in usmerjal vse tisto, kar se dela na področju investicij v OVE. Predlagam, da najprej lociramo problem pri tistih, ki se srečujejo s to problematiko, investirajo v OVE in se srečujejo tako s finančnimi težavami kot z državno politiko zagotovljenih cen in ekonomičnosti virov. Ko smo govorili o pripravah na okroglo mizo, je bilo slišati zanimivo stališče, kje lahko dosežemo ekonomičnost obnovljivih virov energije oziroma kaj bi bilo treba v Sloveniji storiti, da bi bile investicije v OVE upravičene? Nemac: Kot je bilo rečeno z obeh strani, s tiste, ki postavlja pogoje, pa tudi s stališča investitorjev, se investicije v OVE ne splačajo, ker so fosilna goriva prepoceni. To so izredno kakovostna goriva v omejenih zalogah in materi Zemlji ne plačujemo za enkratnost zanje. Plačujemo samo direktne

153

stroške za izrabo. Glede na to, da je to svetovni problem, je težko dvigniti cene in vključiti v te stroške takoimenovane eksterne stroške. Imamo drugo možnost. Obnovljivim virom energije, vsak izmed njih pomeni drugo zgodbo, tako sončna energija, biomasa itd., gre za razpršene vire, je treba določiti take odkupne cene in pogoje, da se tistemu, ki je pripravljen prevzeti rizik za naložbo, le-ta splača vsaj na ravni vlaganja v trajne naložbe. Mislim na sklade, državne obveznice itn. To je minimum, da lahko vse obnovljive vire energije spravimo na enako raven. Če se bo v bodoče ta trg razvil, se bodo tehnologije izpopolnile in sčasoma same postale konkurenčne fosilnim gorivom. Nekatere ovire bo treba odpraviti. Volfand: Naložbe se torej ne izplačajo. To ste povedali tudi v Velenju, kjer ste pred veliko naložbo v prvo sončno elektrarno. Zakaj ste se pa potem odločili? Voh: Za dva cilja gre: eden je promocijski, drugi šolsko učni. Pričakujemo, da bo mogoče iz tega naslova zaslužiti nekaj denarja. Vendar na ta denar ne računamo, v Premogovniku Velenje računamo predvsem na to, da se bo cena električne energije v doglednem času začela pozitivno spreminjati. Volfand: Ampak, to nima veliko zveze z ekonomijo. Voh: Najbrž ima, ker pričakujemo, da bo mogoče iz tega naslova zaslužiti nekaj denarja. Vendar na ta denar ne računamo, v Premogovniku Velenje računamo predvsem na to, da se bo cena električne energije v doglednem času začela pozitivno spreminjati. Na osnovi bilanc stanja in uspeha želimo dokazati državi in tudi nam, da se to splača. Volfand: Vendar vaša analiza glede investicije tudi jasno kaže, da se vlaganje v sončno energijo ne splača. Voh: Brez podpore investiciji ne. Volfand: Vaše mnenje o biomasi, gospod Bizjak, je nekoliko drugačno, čeprav nekateri v Sloveniji pravijo, da je tudi biomasa z vidika ekonomičnosti problematična. Bizjak: Sistem daljinskega ogrevanja, prva faza, ki jo imamo trenutno v Kočevju, je ekonomična zgolj pogojno. Brez pomoči države ne gre. Taki sistemi so brez nepovratnih sredstev neizvedljivi. Ko smo se odločali za to, smo imeli obstoječi sistem in glavne kotlovnice na kurilno olje. Drugo dejstvo pa je, da smo sredi gozda in je lesnih ostankov ogromno. Zavedali smo se, da se bo cena nafte zelo dvigala, da bo to potegnilo za sabo tudi ceno lesne biomase. Upoštevati pa je treba, da bo raz-

154

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

merje med ceno lesne biomase in nafto vedno obstajalo. Če se cena lesne biomase preveč podraži, se porabniki odločajo za prehod na kurilno olje. Govorim o teh dveh, ker plina v Kočevju nimamo. Ekonomično je, da je država pomagala financirati projekt. Če primerjam cene ogrevanja, ki so zdaj na osnovi lesne biomase in če bi imeli samo kurilno olje, kot smo ga imeli prej, bi bila ta cena dosti višja. Ni pa toliko ekonomična, da bi bil projekt zanimiv za družbenike, ki hočejo svoj denar oplemenititi, ker imamo za pokrivanje stroškov tako visoko ceno, če bi pa sprejeli kakšnega družbenika, ki hoče imeti čisti dobiček od tega, pa sploh. Volfand: Ali vse to, kar zdaj v Sloveniji počnemo z biomaso, pomeni, da so vsi ti projekti neekonomični, če država ne bo pomagala z nepovratnim denarjem? Bizjak: Gotovo. Poleg ekonomičnosti je treba upoštevati še eno dejstvo - varovanje okolja, ki je tudi velikega pomena. V Kočevju tega projekta brez podpore države ni. Volfand: Kolega Malovrh, kakšni so vaši pogledi in izkušnje? Malovrh: Tudi drugi, sekundarni učinki, so pomembni. Kočevje je zdaj neodvisno z oskrbo z gorivom, ker - naj se nafta podraži ali ne, nanje ne vpliva. Varnost občanov je. Opažamo pa osnovni problem: ljudje so ozaveščeni, hočejo, težava je denar. Mi vodimo projekt samogradnje, da zberemo štirideset ljudi na predstavitev, petnajst jih pa to lahko uresniči. Potem ko so iskali ponudbe tovarniških dobaviteljev, je cena padla pod njihovo realno ceno samo zato, da so uspeli pridobiti tak projekt. Bojim se, da so obnovljivi viri tudi interes dobaviteljev, proizvajalcev po zaslužku, večjem, kot je dovoljen, če sem lahko malo nesramen. Naprave za obnovljive vire so tudi predmet zaslužkarstva. Volfand: Gospa Lidija Živčič, vi menite, da denar ne predstavlja ene in edine težave. Direktor pomembnega slovenskega podjetja je med drugim rekel: ko govorimo o malih elektrarnah, se zgodi, da potencialni investitor prej umre, preden dobi vsa dovoljenja. Živčič: V našem društvu so ljudje seznanjeni z obnovljivimi viri energije, težave pa se začno, ko začno zbirati dovoljenja. Ko jih čez nekaj mesecev pokličem, ugotovim, da je volja za vlaganje upadla. Dokler bo ta država zahtevala dvajset dokumentov za to, da se postavi neka fotocelica na strehi, tudi zasebniki ne bodo imeli interesa. Še

ekonomski vidiki so, eden so delovna mesta - do določene mere. Volfand: Dr. Novak, kako bi lahko postali obnovljivi viri energije ekonomični? Novak: Z več uporabe pameti. Nam manjka pameti na najvišjih mestih, saj nekatere stvari, ki smo jih zapisali leta 1977 v rdeči knjižici, veljajo v celoti še danes, pa je minilo že 32 let. Kopijo bom dal kolegu Šolincu, ki tega še ni doživel. Hočem povedati: Slovenija ne potrebuje več energije, ampak več pameti, da bi postali obnovljivi viri bolj ekonomični. Prvič, v stavbah smo že zamudili enajst let, ker ni bil sprejet predpis o povečani toplotni zaščiti. Toplotno zaščitene stavbe lahko uporabljajo obnovljive vire, ne samo za toplo vodo, ampak tudi za ogrevanje z uporabo nizkotemperaturnih sistemov, toda vse stavbe, ki jih danes gradijo takoimenovani »investitorji«, gradijo z minimalno zaščito in to predstavlja živo katastrofo. Za sprejetje takega predpisa je potrebnih zgolj pet minut. Pripravil sem ga deset let nazaj, lansko leto smo ga ponovno ponudili, še danes ga nimamo, ker se preveč ukvarjamo z nekaterimi evropskimi zadevami, kot da res ne bi imeli lastne pameti. Drugič, za obnovljive vire, kot so male hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne, nas nihče ne sili, da tako komplicirano pripravimo vso dokumentacijo, kot smo si jo zamislili. Ni res, da nas Evropa sili v komplicirane postopke. Res je to, da smo si sami zagrenili življenje. Kakšne papirje morate priskrbeti za to, da dobite tisoč evrov pomoči. Vse mogoče zadeve je treba narediti. Nekdo mi je rekel, ne potrebujemo več tistih 14 milijard, ker jih ne bomo mogli razdeliti, saj nas je premalo. Moj odgovor je bil, da bi ga sam razdelil v treh mesecih. Treba je zaupati ljudem, da bodo denar uporabili pravilno in če ga ne bodo, imamo 35 energetskih svetovalcev, ki lahko opravijo kontrolo, kazen pa je plačilo dvojne cene. Ko smo začeli dajati poudarek obnovljivim virom, je bila Slovenija največji proizvajalec sprejemnikov sončne energije v Jugoslaviji. Na Balkanu smo gradili največje sisteme, potem pa smo zaradi politike cen fosilnih goriv spravili to industrijo na dno in jo skušamo sedaj ponovno usposabljamo. Glede sončnih celic, ki so se razvile v Velenju, vsa čast kolegom, ki so postavili tovarno, pa nas sedaj čaka druga faza, to je proizvodnja silicija, in nove tehnologije, ki prihajajo in nam bodo prinašale dobiček. Treba se je dogovoriti s finančnim ministrom, kako bomo stvari v bodoče uravnavali. Ni problem Ministrstvo za gospodarstvo, najmanjši problem je

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Ministrstvo za okolje in prostor, prvi problem v Sloveniji je Ministrstvo za finance. Ker stvari tam niso dorečene in urejene,so neizvedljive. Volfand: Vseeno bi vas nekaj prosil: Slovenija bo zdaj morala v skladu z energetskimi usmeritvami EU sprejeti načrt, kar zadeva OVE. Katerim obnovljivim virom bi morali dati z vidika interesantnosti investitorjev in z vidika ekonomičnosti prednost? Kje lahko Slovenija v prihodnjih letih najhitreje dobi določen delež obnovljivih virov? Kateri viri so lahko najbolj atraktivni? Novak: Slovenija bi se morala odločiti, da nameni takso za CO2 pt pt za subvencioniranje obnovljivih virov. To je bilo predlagano, sprejeto, Ministrstvo za finance je to briskiralo. Moje osebno mnenje je, da so ti viri sprejemniki sončne energije za toplo vodo, za ogrevanje ob sočasni sanaciji stavb, ki nam bo dala 10.000 novih delovnih mest. S tem istočasno rešujemo dva problema: delovna mesta, manjšo rabo energije, manjše emisije CO2 in nove tehnologije na stavbah. Drugo področje, ki pa ga danes skoraj nihče ni omenil, je geotermalna energija. Slovenija je izjemno bogata s plitvo in globoko geotermalno energijo. In to je eden naših najbolj pomembnih virov za jutrišnji dan. Naložba je nekoliko večja, toda rentabilnost visoka. Imeli smo projekt, ki smo ga morali odpovedati, žal, zaradi kapric investitorja in vlade, ki se nista zmenila. Tako bi danes lahko imeli petmegavatno oziroma večmegavatno elektrarno na biotermalno energijo. Volfand: Kaj pa je manj atraktivno med vsemi temi viri? Novak: Poznamo težave z malimi hidroelektrarnami, ni pa razloga, da jih ne bi gradili. Pri vetrnicah imamo deset, dvajset zanesenjakov, ki preprečujejo vse. Imamo Naturo 2000, za katero bomo predlagali njeno spremembo, ki je zasedla vsa mesta, ki bi se logično še lahko uporabila za postavitev vetrnic v Sloveniji pa jih ne smemo postavljati. Sami sebi delamo škodo. In tretja je izjemno elegantna rešitev, to je biomasa, trenutno pa so cene tiste, ki onemogočajo zelo široko uporabo. Ne pozabiti biomase, skoraj tretjino tistega, kar manjka, bi lahko dobili. Toda, dragi tovariši in gospodje, sam sem tedaj, ko smo začeli to uveljavljati, javno rekel - les so znali kuriti stari Slovani, mi moramo iz lesa narediti več. Daljinska ogrevanja so bila narejena po vzoru avstrijskih in pod vplivom avstrijskih konceptov. Če bi pa mi gradili večje naprave, kjer bi najprej dobili elektriko, odpadna toplota pa bi bila uporabljena za ogrevanje, bi danes več

155

ali manj delali vsi rentabilno. Menim, da je treba v Sloveniji narediti dve veliki napravi za uporabo lesne biomase, to je bodoča termoelektrarna v Trbovljah, ljubljanska toplarna in v tistih mestih, kjer imamo velike možnosti za napravo za daljinsko ogrevanje z biomaso, kot je Kočevje, pa mogoče Črnomelj in še kdo. Če imajo ceno megavatne ure vsi naši sosedje po 150 eur, je mi ne moremo imeti le 90 eur. To je stvar enega samega človeka, da se o tem odloča. Za to ne potrebujemo ne znanosti in ne študije. Volfand: Gotovo je Holding Slovenskih elektrarn zainteresiran, da se na tem področju veliko naredi. Prej ste izrekli zanimiv stavek, da se zavzemate za distribucijo in proizvodnjo. Kaj to pomeni in kakšna je tu politika holdinga? Žebeljan: Pri obnovljivih virih imamo včasih občutek, da dobavitelji opreme na tem področju neupravičeno služijo. Na holdingu želimo uresničiti rentabilne projekte. Poskusili bomo sanirati daljinsko ogrevanje. Rekli smo država, država, država, pa še enkrat država. Državi moramo povedati, kaj želimo, če ona želi toliko odstotkov tega in tega, točno s številkami. Ključno je, da se ve, kakšne pogoje potrebuje kapital, da stvar steče. Kar pa zadeva dvajsetih papirjev, tudi mi imamo težave z eno elektrarno, ampak spet, če se nekdo fokusira v to, kaj hoče, bo tudi v imenu majhnega človeka za določen denar znal pridobiti tistih dvajset papirjev. Če pa prepustimo, da to dela le ena oseba, bo potrebovala res dvajset let, saj ji to ni služba, ampak hobi. Podjetja so tista, ki se morajo zavedati, kako pripraviti šest metrov papirja. Ključno je, da želijo investitorji speljati stvar do konca. Kot holding vidimo, da je to potrebno. Kar se ekonomike tiče, v Sloveniji primanjkuje 30 odstotkov električne energije. Nimamo na razpolago veliko novih lokacij. Kaj se da narediti? Nekaj lahko dosežemo samo z učinkovito uporabo obstoječih lokacij ali z iskanjem novih malih lokacij, in to koordinirano, ker če tega ne bo, ne bo optimalnega vpliva. Volfand: Če govorimo o kapitalu in interesih investitorjev, kaj je lahko v tem času glavni problem? Nemac: Kapital se vedno dobi. Bom dal primer sončnih elektrarn, ki je v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri očitno spodbuden. Cene niso tako slabe. V zadnjih dveh letih imamo pri sončnih elektrarnah stoodstotno rast trga, pri geotermalni energiji tega ni. Očitno so cene za geotermalno energijo preslabe in konkretnih investitorjev ne dajejo. Lahko teoretiziramo, da je to zelo donosen in dober vir energije. Investitorja zanima, ali se mu

156

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

to res splača ali ne. Za primer sončnih elektrarn se poleg klasičnih investitorjev, ki so se doslej pojavili na elektroenergetskem področju, energetskega podjetja predvsem, pojavil zelo širok krog investitorjev, od zasebnikov, privatnih, trgovskih podjetij, ki na tem področju energetike doslej niso bili prisotni. Če obstajajo ustrezni pogoji, denar ni problem. Novak: Prvič, Slovenija ima 30 odstotkov hidro potenciala neizkoriščenega v megavatih in ni nobene dileme za vlaganja, ki jih mora HSE narediti. Ima dovolj kapitala. Če kupuje staro premogovno elektrarno nekje v Romuniji ali Bolgariji, potem ima tudi kapital za izgradnjo elektrarn na Muri in Savi in še akumulacijo, kjer je potrebna. Žebeljan: Holding želi izvesti investicije v hidro potencial, toda vedeti moramo, če se holdingu naroči izjemno občutljivo ravnanje z okoljem, nenormalno občutljivo, mi se pa zavedamo, da je treba z okoljem ravnati pravilno in z njim gospodariti, se je treba stvari pravilno lotiti. To zahteva svoj čas in tisto, kar pogrešam od uradne politike, je tudi naša širitev v Bolgarijo. Gre za nakup potencialne energetske lokacije za fosilna goriva, ki bodo še aktualna, ker v Sloveniji lokacij ni ali so zelo redka. Pogrešam osebno tri do pet stavkov ključnih temeljev energetske politike. Šolinc: Žal jih ne bom povedal. Strinjati se moram z večino vsega, kar so kolegi pred mano povedali. Žal tudi s tem, da nimamo temeljev energetske politike na eni ali petih straneh. Dokument, ki obravnava objekte z imeni elektrarn, je že preveč konkreten, premalo strateški in predolg. Ključni temelji, ki jih nimamo, ne bi smeli vsebovati niti besede tolar niti besede evro niti besede kilovatna ura niti kilovat, ampak bi morali biti bolj široki, tako široki, da ne bi bili odvisni od nobene vlade, od nobenega državnega zbora in da bi bil stoodstotni konsenz, da so dobri za naslednjih trideset in več let. Žal jih nimamo. Volfand: Zakaj ne? Šolinc: Ker jih ni nihče naredil in sprejel. Žebeljan: Energetska politika ni del volilne politike. Ni mogoče vsake štiri leta menjati energetske politike. Šolinc: Dokler je program dela energetskega ministrstva odvisen od koalicijske pogodbe, nismo presegli tega, kar je pravkar rekel kolega Žebeljan. Mogoče bomo te temelje dobili zdaj, ko bomo evropsko energetsko politiko na nek način prenašali v naš upravni red. Kar zadeva papirjev, jih je res preveč. Vetrnih elektrarn sploh ne moremo

spraviti v prostor. Sami sebi smo si kot država na glavi, da ne bom kaj grdega rekel. Za malo hidroelektrarno res trajajo postopki več let. Na srečo se da sončne kolektorje postaviti brez papirjev. Malovrh: Soglasje je potrebno tam, kjer ga zahteva spomeniško varstvo. Drugače pa ni potrebno nobenega dokumenta, zahvaljujoč spremembi zakona o graditvi objektov. Šolinc: Tudi sončna elektrarna, kolega Nemac bi rekel, da je preveč dovoljenj za sončno elektrarno, kljub vsemu jih je obvladljivo malo. Ne dvajset, osem do deset papirjev imamo, ampak to je obvladljivo, prav tako se jih lahko pridobi v razumljivem roku. Je pa tudi res, pa to ni opravičilo, zaradi katerega imamo toliko dovoljenj, da tam, kjer je cena dovolj visoka, kjer obstaja elektrarna na bio plin, ne predstavlja težave prav nobeno dovoljenje. Tam pa investitorji, ki se ukvarjajo z investicijami, ker je cena dovolj visoka, z lahkoto pridobijo dovoljenja, čeprav jih je strahovito veliko. Kar zadeva cen subvencij, so res nižje kot v sosednjih državah, nekatere so razmeroma dobre. Tega ne bi komentiral, navsezadnje cene elektrike niso v pristojnosti našega ministrstva. Bi pa povedal dve dejstvi: eno je splošni očitek, ki ga vsi očitamo Nemčiji, da so oni s svojo zelo visoko ceno odkupili električno energijo, kar povzroča to, da proizvajalci opreme ne spustijo cene, ker nemški trg absorbira vse posledice, ki jih v svetu naredimo po tisti visoki ceni in se trg ne more oblikovati. Drugo dejstvo so mi zaupali španski potencialni investitorji za vetrne elektrarne pri nas, ko so rekli: vsaka cena vetrne elektrike je dobra, ker nam, kot tistim, ki elektrarne gradimo, dajo proizvajalci sami različne cene. Ko damo povpraševanje za 80 kilovatov vetrnih elektrarn, točno vedo, zaradi česa to sprašujemo in cena za Nemčijo je več kot dvakrat višja kot cena za Indijo. Oni vračunajo 10 do 12-odstotni donos, vedo, kakšni so stroški gradnje in cene se lahko razlikujejo. Kar zadeva ukrepov, bi jih na splošno komentiral. Pred kratkim smo bili na ekskurziji, ki jo je britansko veleposlaništvo organiziralo v Londonu, kjer smo gledali tehnologije, ki za nas niso več znanstvena fantastika, vse to poznamo. Gledali smo mehanizme, ki jih imajo Angleži, tudi mehanizmi niso nobena novost in je edini now how, ki nam ga lahko Angleži dajo. Vse drugo znamo in se zavedamo. Z dr. Novakom se moram tudi strinjati. Mogoče ne ravno s Trbovljami, z vsem drugim pa. Celo njegovi prva in druga točka sta prva točka, vse je pamet,

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

z majhnim dodatkom, ki pa nikakor ni zanikanje, fotovoltaika je mogoče bolj pomembna za nas, kot to morda izgleda na prvi pogled. To je odvisno od tega, kako fotovoltaiko razumemo. Dokler jo kupujemo kot Siemens, ni tako pomembna, kot se zdi. Ko pa bo na njej pisalo Ruše, bo postala izredno pomembna tudi za nas, čeprav potencial kratkoročno ni tak, da bi lahko ujeli vso elektriko. Dolgoročno je pa potencial fotovoltaike tak - samo južno obrnjenih streh in fasad v Sloveniji je dovolj, da proizvedemo nekajkratno količino električne energije, ki jo v Sloveniji kupujemo z upoštevanjem tega, da sije sonce samo tisoč ur na leto. Na vsak način se strinjam z geotermalno energijo. To je edina stvar, kjer se mogoče ne morem strinjati s kolegom Nemcem, da je za to, da nimamo električne energije iz geotermalne energije, kriva cena odkupa. Pri tej energiji se pojavi druga težava: ni samo cena, ampak rizik. Geotermalna elektrarna pomeni, kot če bi imel vetrno elektrarno, kjer bi moral najprej 80 metrov visok stolp postaviti za milijon evrov, potem pa zlesti na vrh in pogledati, če tam slučajno kaj piha. Zaradi tega so potencialni investitorji v težavah, ne samo pri nas - ker je rizik. Investitorji so zainteresirani, cena električne energije je dovolj visoka, če bi nekdo lahko jamčil, tukaj bo stoosemdesetstopinjska voda. Te težave se zavedamo in bomo poskusili z denarjem iz kohezijskega sklada. Če bi bila ena, bi tudi za drugo investitorji ugotovili, da je rizik obvladljivo majhen. Zaenkrat se zdi, da je rizik ena izmed ključnih težav. Nočem komentirati, ali je cena 16 tolarjev za geotermalno energijo prenizka ali previsoka, ampak tudi cena 25 tolarjev ne bo zagotovila, da bi zasebni investitor raskiral za to, do kakšne vode bo prišel. Nemac: Imam repliko na to: seveda mora cena upoštevati tudi rizik. To, da bomo imeli eno vrtino, je nesmiselno. To je dokazano. Eno vrtino imamo v Ljutomeru, kjer smo telovadili že leta nazaj okoli tega, 4000 metrov globine, temperatura 170 stopinj C, izkazalo se je, da donosnost vrtine je, pa v bistvu ni itn., da so različni pogledi na zadevo. Tudi prof. Novak je projekt predstavljal, in za katerega je trdil, da bi bil dober, pa se ga je Petrol odpovedal. Bi bil ali pa ne bi bil. Tudi gospodarski riziki morajo biti skozi ceno vključeni. Narobe je, ko govorimo, da imamo poceni elektriko iz termoelektrarn, pa potem zapiramo rudnike iz proračuna, da imamo poceni energijo iz jedrskih elektrarn, pa potem to spet zapiramo ali pa bomo zapirali iz proračuna. Zdaj, ko smo oblikovali sklad, v katerega plačuje-

157

mo trideset let del cene za to, da bomo lahko jedrsko elektrarno zaprli in poskrbeli za radioaktivne odpadke, to je v bistvu minimalna cena električne energije. To velja za vse termo objekte in za vse hidroelektrarne. Če imamo spodnjesavsko verigo in dva vira denarja, enega za plačevanje izgradnje elektrarn, drugega za infrastrukturo, ki je povzročena zaradi gradnje, težko govorimo, da so te cene med sabo primerljive in da smo zelo proti temu, ko govorimo, ja, saj cene OVE so umetno subvencionirane in jih umetno dvigamo na neko raven, vendar je to edini način. Ne vem, zakaj HSE ne bi kupil elektrarne v Bolgariji, če je ta naložba bolj donosna, kot vlaganje v hidroelektrarno na Spodnji ali Srednji Savi. To je povsem normalna podjetniška odločitev. Dokler ni enakovrednih pogojev za obnovljive vire energije, da bosta rizik in donos enaka, bodo odločitve ostajale takšne, kakršne so. Trideset odstotkov električne energije moramo uvažati, pa kljub temu holding izvaža energijo in je to povsem običajno: v določenih trenutkih izvaža po višji ceni in kupuje na drugem trgu po nižji. Enako je z nakupom elektrarn in z odtokom našega lesa v Avstrijo in Italijo, če so pogoji tam boljši kot pri nas. S sprejetjem instrumentov, cen moramo to uvideti in sprejeti stvari, da bomo obrnili tokove.` Žebeljan: Tudi tistega, za kar porabimo električno energijo, očitno ne znamo dobro unovčiti. Energetska intenzivnost je velika težava. Ne gre samo za to, da bomo preživeli. Šolinc: Evropska unija si ni zadala cilja, da bo konkurenčna na nizkocenovnih velikoserijskih kitajskih izdelkih. Če je to naš cilj, smo propadli jutri zjutraj. Cilj Evropske unije je, da bo konkurenčna na visokotehnoloških izdelkih in da bodo Kitajci vedno za nami in potem je skoraj vseeno, koliko energija stane za te izdelke, ker vsebujejo veliko znanja. In ni problem, da delamo aluminij v Talumu. Problem je, v kakšni obliki in po kakšni ceni ta aluminij izvozimo. Izvozimo palice, stebre in pločevino. To je majhen korak naprej od golega ingota. Japonci tudi izvažajo aluminij, pa imajo vse uvoženo: premog, rudo, vse, pa v tujino izvažajo, ampak najcenejši košček aluminija, ki ga izvozijo, je v uri ali v walkmanu neka kljukica. Tisti košček je najcenejši, vsi drugi so dražji. Mi pa to izvozimo v štangah. Voh: Pri nas gledamo dobre primere v Španiji in Nemčiji. Na začetku je treba neko stvar podpreti. Iz tega nastanejo delovna mesta. Govorimo, da se fotovoltaika letno povečuje za 42 odstotkov. To

158

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

pomeni, da bo enkrat prišlo tudi do konkurenčne cene. Tisto, kar sem pokazal do leta 2010, pomeni, da bo ta sončna energija konkurenčna kateri koli energiji danes. Zato sem rekel, da država ne bo denar dala za vsako tako stvar, ampak da gre za določeno promocijo. Če bomo igrali na te karte, potem je treba vložiti 10 milijonov evrov. Moramo narediti javni razpis in reči, za 150 kilovatov ali mogoče še več. Vemo, kje je tista točka, ki pomeni prelom. Prelom je dvostranski, ena stran cenitev, druga pa zmanjševanje določene podpore. Kako se pa vidi kakovost? Ocenjevalci ocenjujejo samo po realiziranih projektih. Vsi lahko na veliko govorimo, a če ne bo nobene realizacije, pomeni, da smo vse narobe delali. Na to stvar moramo gledati tako, da ne delamo zahtevnih postopkov in predpisov zato, da bomo nekoga držali. Volfand: Kaj pa bo MOP spodbujal? Šolinc: Ko ste se omejili na MOP, ste istočasno povedali dva primera električne energije. Kar se tiče MOP, bo spodbujal tisto, kar je najbolj realno, v najkrajšem času bomo tukaj spodbujali tri stvari. Ena je energetska sanacija stavb. Če bi imeli sklad za regionalni razvoj na MOP, bi lahko dajali denar fizičnim osebam. Stavbe so prvo, druga je učinkovita raba električne energije v vseh sektorjih. In tretji so sistemi za lokalno energetsko oskrbo, se pravi daljinski sistemi na lesno biomaso, na geotermalno in sončno energijo. In tu ne bomo naredili neumnosti in bomo spodbujali proizvodnjo električne energije. To so bistvene stvari za začetek. Potem bomo nadaljevali z denarjem, kolikor ga bo na razpolago, s spodbujanjem ukrepov pri občanih, se pravi biomaso, sončni kolektorji za ogrevanje prostorov. Volfand: Včeraj in danes se je precej govorilo o neusklajenosti na ravni države, ne samo finančni, ampak tudi politični, o povezovanjih itn. Morda kdo ve, koliko investicij v Sloveniji v tem trenutku poteka v OVE? Šolinc: Najprej bi morali definirati, kaj je investicija. Ne moremo vedeti, ker se na mesec proda 200 do 300 kotlov na biomaso in hkrati take količine sončnih kolektorjev. Tega podatka za gospodinjstva zagotovo ne more nihče poznati na pamet. Pri tem, kar ste vprašali, pa pridemo v konflikt, ki se je pokazal v tem, koliko papirjev potrebujemo za eno posamezno in malo sončno elektrarno. Strinjam se, da jih je zdaj preveč. Ampak, ko pa ne potrebujemo nobenega papirja s strani države, pa kar naenkrat tudi dobro usklajena država ne more

več vedeti, koliko se jih naenkrat gradi in koliko je zgrajenih. Malovrh: Upam si trditi, da je ta trenutek 2700 investicij v gospodinjstvih. Volfand: Iz česa izhajate? Malovrh: Iz prijav. Druga zgodba: kdo pozna odgovor na vprašanje, kaj je javno zasebno partnerstvo? Skušam odgovoriti z vidika gospodinjstva. Če mi ponudi država 125 evrov po kvadratnem metru kolektorja, moram dodati še najmanj 2000 do 5000 evrov, da se bom odklopil od elektrike, nafte, plina, se pravi, da ima subvencija samo ta učinek. Gledati moramo psihološko, da davkoplačevalci za vsak evro, ki ga država ponudi iz proračuna, vedo, kam se postaviti v vrsto. Primer: pred šestimi, sedmimi leti smo regulirali oljne gorilnike za pičlih takratnih 5000 tolarjev, pa se je morala agencija skoraj odseliti, ker je zunaj stalo 5000 uporabnikov. S temi subvencijami tega ne znamo izkoristiti. To nam pada vsak dan bolj in za leto 2008 trdim, če ne bo rebalansa proračuna za subvencije za OVE, to pomeni konec. V letu 2008 ne bo mogel več nobeden od občanov računati na en sam evro. Ko sprožimo ta plaz, da začnejo ljudje prositi za subvencije, da si v družinskem proračunu naredijo prostor za investicijo 600, 700, 800 tisoč tolarjev, potem so subvencije, ko se odločim, pomembne. Gre za dolgoročne programe. Nemci delajo desetletni program - 10.000 streh, milijon kvadratnih metrov kolektorjev. Nemci delajo desetletne programe, ki so neodvisni od vlade, ker so tako zapisani, da jih nobena vlada ne more spremeniti. Tu se gradi strategija in mi premalo mislimo na to. Tudi današnja razprave gre v glavnem v gradnjo kapacitet, koliko bo kdo zaslužil ali ne bo, ljudje o tem ne razmišljajo. Ljudje reagirajo pri vsaki spremembi cene s prehodom na nabavo novih naprav. In kaj se nam je zgodilo? S podražitvijo nafte smo kar na lepem ugotovili, da je elektrika najcenejši vir ogrevanja. Ali veste, kakšne težave imamo energetski svetovalci, da ljudi prepričamo, da temu ni tako? In takoj je bil poln časopis reklame o marmornatih radiatorjih. To so posledice enostranskih hitrih in z interesi in lobiji podprtih odločitev pri načrtovanju energetske politike na področju široke rabe. In široka raba porabi, prof. Novak, popravite me, tretjino vse energije v Sloveniji. Novak: Ko sem rekel, da je finančni minister manjkal, sem mislil, da bi moral biti tu na prvem mestu, kajti če naredimo narodnogospodarski račun in če bomo imeli 20 odstotkov OVE doma v letu 2020, je

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

to že v desetem letu prihranek, da ni treba državi izdati za uvoženo gorivo kar 14 milijonov evrov letno. Pomeni, da država lahko da 14 milijonov evrov subvencij brez vsakih težav za OVE in bo samo profitirala, samo na ničli bo. Tu je račun, ki nekomu manjka in zato se mi zdi, da je pomembno, da na to opozorimo. Kar se tiče geotermalne energije ne vztrajam na njej zato, ker jo imamo, ampak zato, ker poleg elektrike, ki jo lahko proizvajamo v pasu in dopolnjujemo OVE, dobimo še ogromno odpadne toplote za zimske vrtove. Lahko razvijamo vrtno gospodarstvo v Prekmurju, Pomurju v enormni količini in z zelenjavo zaslužimo dvakrat toliko kot z elektriko, če bomo to znali. In to je naša možnost razvoja tistega dela, ker je v zemlji dovolj toplote. Dokazano. In Petrol ni odstopil od pogodbe, mi nismo dobili 6 milijonov evrov iz Evrope zato, da bi poskusili, ampak zato, ker se je z vlado skregal zaradi 2,5 tolarjev marže. To je problem. Nemac: Če je cena elektrike nizka, je zadeva jasna. Za porabnika je cenejše kot kurilno olje. Njega ne zanimajo sekundarni, okoljski in drugi problemi. Če imamo taka nelogična razmerja, je nekaj narobe in je treba nekaj narediti na dolgi rok, da bo imela elektrika, kot eden najžlahtnejših virov energije, ustrezno ceno. Pozitivno pa je to, da se pripravlja zakon o OVE in upam, da bo, podobno kot v Nemčiji, postavil osnove, ki bodo trajale tako dolgo za OVE, da se bodo lahko objekti amortizirali in da bo postavil tudi cenovna razmerja za geotermalno, hidro, in vetrno energijo na ustrezne višine. To bo investitorjem spodbuda, da se bodo odločali za investicije, če se jim splača. Drugače delajo to samo entuziasti. Druga zadeva pa je, da direktiva za učinkovito rabo energije zahteva oblikovanje sklada. To bi morali na ministrstvu ustrezno izkoristiti in mogoče nakanalizirati denar iz CO2 takse v ta sklad in ga mogoče dati Ekološkemu skladu RS, ki ne bo dajal samo subvencije, obrestne mere, ampak v povezavi z nepovratnimi subvencijami. In to čez vse leto, ne pa en mesec na leto. Malovrh: Kdo je neumen? Tisti, ki ustvarja take pogoje, da lahko tako razmišljamo. Ne bom ga imenoval, bi ga pa rad videl do konca posveta na prvem mestu. Cizelj: Bil sem na posvetu Kmetijsko-gozdarske zbornice RS, na katerem je bil tudi strokovnjak iz bavarske zbornice in nam je razlagal, kako velike subvencije dobivajo kmetije, ki gredo v lastno

159

proizvodnjo električne energije, 60 odstotkov dobijo od države za zgraditev elektrarne za svoje potrebe. Koliko pa dejansko dobimo pri nas? Nemac: Zdaj nič, ampak kmetijstvo v okviru svojega regionalnega razvoja ima v predlogu za vse OVE, da bodo lahko kmetje prejemali do 40 odstotkov nepovratnih subvencij. To je predvideno že v letošnjem letu, ko bo ta instrument stekel, bo to možno za vse OVE, razen malih hidroelektrarn. Malovrh: Opozoril bom na to, kar je kolega Kosec rekel o koordinaciji med ministrstvi. Ko smo delali na programu biomase, se na začetku nikakor nismo mogli uskladiti med MOP, GEF projektom in Ministrstvom za gospodarstvo. Tam smo slišali, ja, saj dajemo za čiščenje, to je naš vložek v tehnologijo itn., nihče pa ni vedel, kmet ni vedel, da se lahko tam dobi itd. In ko je GEF ugasnil, se bojim, da so ostale samo še tiste subvencije oziroma da na Ministrstvu za gospodarstvo še niso ugotovili, da je tu vir ugasnil. Skratka, koordinacija med ministrstvi, finančnim, okoljskim, energetskim, tudi zdravstvenim, je odpovedala. Ampak za to imamo vlado, ki mora to urediti. Fajfar: Vsako ministrstvo nekaj dela, koordinacije ni in investitorji ne vedo, na katero ministrstvo naj se obrnejo za konkretno subvencijo. Šolinc: Na nobeno. Fajfar: Na drugi strani pa Kjotski sporazum. To je samo govoričenje, kup debate, administracije, požiranje davkoplačevalskega denarja. Britovšek: Zelo podrobno smo pogledali te zadeve in izkazalo se je, glede na to, da je biomasa težko dosegljiva, da se ne splača. Povsod so se pojavljale rdeče številke. V projektni dokumentaciji je bilo samo 17 anketirancev, od tega se jih je 13 izrazilo za in te stvari ne gredo skupaj. Ko smo vprašali, ali se lahko uporabi tudi lubje, je bil odgovor, da pri tako majhnih ne. In trikrat se je v projektni dokumentaciji pojavilo opozorilo, da je treba na višjem nivoju preveriti to, ono, tretje. Ko gledamo razpoložljivo biomaso v Sloveniji, ugotovimo, da je bilo veliko spodbud s strani lesne industrije, da je treba našo biomaso izkoristiti za kaj drugega kot samo za kurjavo. Še to bi omenila, na borzi je bilo lani prodanih 700 kubikov biomase. Če obiščete internetno stran Kmetijsko gozdarske zbornice RS, boste ugotovili, da imamo majhne kmetije, ki imajo le dva do tri hektarje gozda. Če se poigramo s številkami, ugotovimo, da je Slovenija zelo, zelo gozdnata, in se postavlja vprašanje, ali bodo ti mali kmetje to tako počistili, da bo prišlo zaradi pretirane uporabe do

160

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

spremembe pri izkoriščanju gozdov. Pojavlja se tudi vprašanje biodiverzivitete, energije in vsega tega. Najbrž ni bilo integralnega pristopa in tudi dr. Bogatajeva je včeraj omenila, kaj bo z gozdovi, če bo manj padavin. Kosec: Slišali smo, kakšne napore vlaga svet v osveščanje prebivalcev, da bi že otroke v šoli pripravili na razmišljanje, kar zadeva porabe energije. Ta del je še sprejemljiv, ampak država je spet odpovedala. Kaj se mi je zgodilo: znan proizvajalec avtomobilov je dal pred kratkim na trg nov model in v salonu sem povprašal za ceno. Cena za isti model avtomobila z 2,0 dizelskim motorjem je enaka bencinskemu s 3,2 kubične prostornine in skoraj s 100 konji večjo močjo. Vprašal sem, ali je to napaka, pa so rekli, ne ni, ampak bencinskega je teže prodati. Mislim, da komentar ni potreben. Nemac: Ne morem se strinjati, da so drugi elementi, ki jih je zasledovalo Ministrstvo za finance, ki tudi meni v moji službi povzročajo največje težave. Lahko pa rečem, da so bili potrebni koraki v preteklih 15 letih in zdaj so novi kriteriji za vstop v OECD pred drugimi elementi razvoja posameznih sektorjev, četudi je to energetika, pomembnejši zato, da živimo v urejenem okolju, primerljivim razvitemu svetu. Na drugi strani se tudi ne morem strinjati s tem, da je vsega kriv samo finančni minister. Kaj pa, če

Okrogla miza

je kriva šibkost lobiranja na strani sektorjev, ki so predstavljeni na tej okrogli mizi. Minister za finance ne bo nikoli imel toliko denarja, kot ga zahtevajo sektorji. Uspeva samo najboljši lobist. Če TE Šoštanj ne plačuje CO2, je mogoče skozi lobiranje dosegla, česar ne bi smela. Rešitev je treba iskati v osveščanju in vodilnih procesih lobiranja. Kar je rekel dr. Novak v zvezi z novimi delovnimi mesti pri obnovi stavb, to pri socialni politiki sedanje ali prihodnje vlade pomeni nova delovna mesta za uvožene delavce. Ne vem pa, če je to naš cilj. Vsekakor to ni dosti dober argument in bo treba najti še kakšnega drugega, kot so samo nova delovna mesta. Klemenc: Nastopil je trenutek, ko bo treba res reči, da s cenami električne energije tako ne gre več naprej. Treba je razmišljati o tem, ukiniti davek na plače, povečati davek na elektriko in trošarino na bencin. Če drugo leto ne bo subvencij za OVE, koliko ljudi bo protestiralo pred parlamentom in koliko jih bo protestiralo pojutrišnjem, če se upošteva predlog g. Faturja za zvišanje cene elektrike? Vsi participiramo električno energijo kot socialno storitev, ki naj nam jo zagotavlja država. Vzorec, ki ga je osvojila moja generacija in generacija mojih staršev. Če tega vzorca ne zamenjamo, bo zelo težko.

Okolju prijazna uporaba energije kot izziv in nove energetske usmeritve EU

Utrinki s simpozija ...

161