2005 RAZGLEDI-11-12 by graficki aktiv

Dr`avno sredno u~ili{te “Taki Daskalo” - Bitola Stru~en bilten na nastavnicite Godina V - Broj 11 i 12 - April 2005 god. ErvE @onkur

pro@ivEa u[tE dvaEsEt i tri godini, glavno bEz-

gri@no i vo dobro zdravjE.

nikoga[

povE]E nE sE oddalE^i od

lavildjE

nitu si zamina od doma. upravuva[E mudro so svoitE dobra i toa mu ovozmo@uva[E da nE pravi ni[to drugo osvEn da sE gri@i za svojot park.

tEkot na vrEmEto po^na da sE prEpu[ta na zadovolstvoto [to porano si go skratuva[E: na oniE koi doa\aa da go posEtat im raska@uva[E za svoitE patuvawa.

slu[aj]i

go lu\Eto od

dEcata otkrivaa [to E vol[Epstvo.

toj

lavildjE

go zapoznaa svEtot, a

raska@uva[E polEka glEdaj]i vo

vozduhot raboti [to drugitE nE mo@Ea da gi vidat.

vo nEdElitE odE[E vo grat^Eto na golEmata misa. Edna[ godi[no gi obikoluva[E svilarnicitE za da ja pogali [totuku rodEnata svila.

koga

osamEnosta ]E mu ja pritisnE[E du[ata odE[E na grobi[ta da

zboruva so

ElEna. ostatokot

od vrEmEto go minuva[E vo Edna liturgija

na naviki koi uspEvaa da go odbranat od tagata.

odvrEmE

navrEmE, koga

duva[E vEtEr, slEguva[E do EzEroto i so ^asovi go nabquduva[E, za[to mu sE ^inE[E dEka ja glEda, naslikana na vodata, nEobjasnivata blaga glEtka [to bE[E nEgoviot @ivot.

alEsandro bariko - “svila” (ova nE

E roman nitu raskaz.

ova E

Edna povEst koja zapo^nuva so ^ovEk

koj go obikoluva svEtot, a zavr[uva so EzEro koE sE nao\a nEkadE tamu, vo EdEn vEtrovit dEn. ^ovEkot sE vika ErvE @onkur. EzEroto - nE E poznato.)

reDakcija: Vesna Mundi{evska Veljanovska, nastavnik po grafi~ki stru~ni predmeti Milica Dimitrijovska Radevska, nastavnik po makedonski jazik i literatura Tereza Ferdinandi Litovska, u~ili{en psiholog LekTUra: Milica Radevska, nastavnik po makedonski jazik i literatura komPjUTerSka oBraBoTka: DTP (DeskTop Publishing) sekcija oDgovoren naSTavnik: Vesna Mundi{evska Veljanovska, nastavnik po grafi~ki stru~ni predmeti Goran Kirkovski II 5 Tom~e Malakovski II 5

Aleksandar Veljanovski II 5 Aleksandar Di{kovski II 5

Dizajn na naSLov i Paginacija: Ice Ognenovski

DSU “Taki Daskalo” Bitola Stru~en bilten

FoTograFii: U~enici od grafi~ka struka ISSN 1409 - 8598

Pe^aTi: a.d. “Kiro Dandaro” Tira@: 150 primeroci Bitola, april 2005 g.

KOLUMNA

razgLeDi

KOLUMNA

Dragan nikolovski DÉJÁ VU ILI vrA]Awe vO IdNINAtA Na krajot na sekoe leto Gospodovo ve}e pove}e godini ni se slu~uva kako po pravilo, edvaj da go do~ekame krajot na " uspe{nata " tekovna godina, nadevaj}i se deka narednata }e bide pouspe{na. Praznici se, ne se raboti so denovi, {to bi rekol nekoj kolega "neostvarena èlba mi e da uspeeme da gi spoime Nova Godina i Prvi Maj". Denovite te{ko minuvaat i se trkalaat. Ima denovi koga ~ovek ne znae {to saka, toga{ i praveweto turska gimnastika v krevet mi e te{ka fizi~ka rabota. Vo tie momenti po~nuvam da mu ja mislam, da se dumam, a ne da se pravam u~en, toga{ pove}e sum po duhovnoto, me vle~e. Toga{ po~nuvam so ~itawe na edno dve-tri knigi koi }e gi do~itam za edno dve-tri godini. Brz sum nema {to. Vo takvite momenti sakam da go ar~am mozokot na golemi temi kako: kade ni odi dràvata, {to ni pravi obrazovanieto, zo{to denes ja nema kom{ivkata da odi v prodavnica edno tri pati bosa po nalani, pa mi se motaat razni raboti po glavata i ostanatite delovi od teloto, zo{to sonceto izgreva na istoto mesto kako lani a rekoa deka zemjata zabegala po druga pateka………. Kako prvo, bidej}i denes re{iv da se ar~am duhovno, vedna{ {to mi padna na um be{e pra{aweto: zo{to nikoj ne go {mirgla obrazovanieto, skolijata. Ve}e nekolku dena pred mene sedi eden vesnik so tekst na avtorot na kogo sigurno mu veruvam zatoa {to tokmu taka i samiot se ~uvstvuvam; pa pro~itav deka kaj nas ima najnizok stepen na pismenost, najniska stapka na u~estvo na obrazovanieto vo op{testveniot bruto proizvod, najnizok procent na buxetski izdatoci, procentot na studentskata populacija kaj nas e 2,2%, vo Evropa e 3,5 do 3,8%, a vo Amerika e 5%, a postojano mislev deka imame mnogu idni akademski gra|ani vo dràvata. Platite na nastavnicite vo osnovnoto i srednoto obrazovanie kaj nas se na pretposlednoto mesto vo Evropa, ne{to malku sme nad Kosovo, Albanija i BiH. Dosta e, da ne zboruvame i za drugite raboti povrzani za obrazovanieto (kompjuterite i dr.)... Priznajte deka ovie raboti ne gi znaevte. A re{enie za toa kako da se popravat sostoj1

STrUên BiLTen na naSTavniciTe bite??... pa toa najdobro go znae dràvata. Kako vtoro, ajde da se vratime malku vo minatoto, vo svojata maala, na svoj teren, na svoe igrali{te. Se se}avam edno vreme {izicite od drugite maala ne smeeja ni zdravo da re~at na ~upiwata od na{ata maala a kamoli ne{to pove}e. Bidej}i bev roden vo Bela ~e{ma, vo na{ata maala glavni bea ,,Sportovci''. Posle otidov malku pogore - zad Uredot. Momcite od zad Uredot ne gi biva{e mnogu - ili }e stanea doktori ili }e zaminea v zatvor na nekolku godini, ili za Amerikite za cel ìvot... Mnogu dobri deca zaminaa i gi ostavija koskite po Amerikite. Se pla{am i se tresam od zaminuvawa. No denes se pla{am, strav mi e kako }e odi rabotata so moralot i nemoralnosta na sistemot. Dali moralot na nastavnikot }e ja porazi nemoralnosta (malite plati) na sistemot, ili dali pogolema moralnost na nastavnikot zna~i deka sistemot (dràvata) }e vozvrati so u{te pote{ki uslovi za rabota, ili dali ponemoralen sistem zna~i i ponemoralen nastavnik (korumpiran) i dali………. Se pla{am za moralot vo na{ite redovi, se pla{am i treperam od tie {to s# znaat i postojano se ligavat i kodo{at. Ne se pla{am od onie (kodo{ite) koi po deset minuti od poslednata akademska diskusija za vreme na kafe pieweto tr~aat toa da go prenesat kaj {efot, ne znaej}i deka tie prvi }e bidat prozreni i }e im bide svrten grbot. A {to da se kaè “za vnatre{no profesorskite rovarewa”. Duri ~ovek i da ne e Vanga imam neprijatno ~uvstvo na Déjá vu. Edna{ toa go gledav pred dve-tri godini, a sega go gledam povtorno. Lu|e bre, }e se izedime. Kanibali ima okolu nas, a sindromot na uni{tuvawe i samouni{tuvawe povtorno e okolu nas. Nekade pro~itav deka vo Nov Zeland ima na{a kolonija od 5000 lu|e od koi 3000 me|u sebe se skarani i ne zboruvaat. Da se pluknam vo pe~albata……….. Kako treto, definitivno treba da se pobedime sebe si i da nastojuvame da se oslobodime od li~nite frustracii i inaeti, zatoa {to inaetot koga se raboti ne{to kreativno e dvigatel, no koga treba da ima konsenzus za nekoi pra{awa toga{ e magare. Znaete li {to be{e najstra{noto i najubavoto koga ìveev i rastev zad Uredot? Toa bea letnite topli do`dovi. Ima{e mnogu grmewa i svetkawe, a do`dot istura{e, nie de~iwata od strav se krievme vo vlezot na na{ata zgrada. Koga }e prevrne{e, site se soblekuvavme bosi i {lapkavme po òltata kako zlato voda i po kalta koja do`dovite }e ja donesea od kaj Bairot. Na krajot taka izvodeneti do vrat, site tr~avme kon vinoìtoto koe }e izleze{e nad Tumbe Kafe………….

SeMINAr rABOtILNICI

Broj 11 i 12

SeMINAr rABOtILNICI

vesna mundi{evska veljanovska SeMINAr â&#x20AC;&#x153;MetOdI NA AKtIvNA NAStAvA I OCeNUvAweâ&#x20AC;? Prodolùvaj}i go ~ekoreweto po patot koj stana odli~je na DSU "Taki Daskalo" - Bitola vo poslednite nekolku godini, vo u~ili{teto seriozno se neguva i se nadgraduva tradicijata na odrùvawe, a vo posledno vreme i ve}e s# po~esto organizirawe na seminari za nastavniot kadar. Vo kontekst na ova poslednoto vo periodot noemvri 2004 god. - januari 2005 god. be{e realiziran ~etiridelen seminar nasloven kako "meToDi na akTivna naSTava i ocenUvawe". Seminarot se odrà vo ~etiri rabotni denovi i toa vo terminite 20 noemvri, 11 i 25 dekemvri 2004 g. i 12 januari 2005 g., a go posetuvaa 24 nastavnici od u~ili{teto (po dvajca od sekoj stru~en aktiv izbrani po predlog na istite). Organizator na seminarot be{e DSU "Taki Daskalo" Bitola, obu~uva~i bea Vesna Mundi{evska Veljanovska, Cvetanka Mitrevska i Mimoza Anastovska Jankulovska, a mesto na realizacija na site ~etiri seminarski denovi be{e u~ili{niot kabinet po fizika. Seminarskite denovi bea postaveni taka {to nastavnicite imaa mo`nost da se zapoznaat so golem broj formi i metodi na aktivna nastava i ocenuvawe, kako i so redica tehniki za aktivno u~ewe, no namerno rasporedeni so opredeleno vremensko rastojanie me|u niv zaradi obezbeduvawe na

aPriL 2005 goD.

mo`nost nastavnicite prezentiranite na~ini na aktivno u~ewe da gi primenat vo svojata sekojdnevna rabota, da gi iskusat, i na sledniot seminarski den da mo`at da gi iznesat svoite vpe~atoci, soznanija i eventualnite sugestii ili svoi idei za svoevidni modifikacii ili adaptacii na konkretnite formi, metodi i tehniki na aktivna nastava i u~ewe. Od ona {to nastavnicite go iznesuvaa kako svoj stav na site seminarski denovi (usno ili vo pi{uvana forma) }e izdvojam nekolku nivni razmisluvawa: a) vo odnos na toa

[to vlijaE

vrz u^EwEto na u^EnicitE

konstati-

raa deka najmnogu vlijaat: 4motivacijata (sferite na interes na u~enikot) i ambicijata 4izgradenata vizija i cel vo `ivotot 4serioznosta, redovnosta, upornosta na u~enikot 4negovata aktivnost, zainteresiranost, koncentracijata 4izgradenata rabotna navika i rabotna disciplina 4sebepo~ituvaweto i po~ituvaweto na drugarite i nastavnikot 4intelegencijata - psihi~kiot razvoj na u~enikot 4li~nosta na u~enikot i negovite afiniteti 4socijalnata i emocionalnata polo`ba na u~enikot 4semejnite uslovi i doma{noto vospituvawe 4samokontrolata na u~enikot i kontrolata od strana na roditelite 4atmosferata vo klasot, klimata, ambientot 4dru{tvoto, vrsnicite 4steknatite predznaewa na u~enikot 2

razgLeDi

4primenata na pofalbi i kaznite za u~enicite 4perspektivnosta na u~ili{niot sistem 4postojnite uslovi za rabota (opremenost i infrastruktura) 4li~nosta na nastavnikot i na~inot na izveduvawe na nastavata 4pedago{ko-psiholo{kata podgotvenost na nastavnikot 4komunikacijata so nastavnikot 4odnosite u~enik - u~enik, u~enik nastavnik, nastavnik - u~enik 4kvalitetot na nastavata 4potrebata od pogolema zastapenost na prakti~nata nastava 4zbogatuvaweto na u~ili{teto so novi kabineti 4dobro organiziraniot i strukturiran nastaven materijal 4sledeweto na noviteti - trendovi vo nastavata i primenata na istite 4dostapnosta na stru~na literatura i informacii 4jasnosta i razbirlivosta na nastavniot materijal 4prilagodenosta na materijalot kon vozrasta na u~enicite 4naglednosta vo nastavata 4organizacijata na ~asovite 4na~inite na ispra{uvawe i ocenuvawe 4objektivnosta i transparentnosta na ocenuvaweto 4pregolemiot broj na u~enici 4isklu~uvaweto na diktiraweto za vreme na ~asovite 4prisustvoto na kritika i samokritika i kaj nastavnicite 4razmenata na informacii i sl., so zaedni~ki zaklu~ok deka tokmu od ovie to~ki treba da se trgne pri pristapot kon u~enicite, nastavniot materijal i pri postavuvaweto i realizacijata na ~asovite. 3

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

b) vo odnos na koristeweto na portfolio vo redovnata nastava konstatiraa deka negovi prednosti se: ovozmo`enata preglednost, podobrata organiziranost, natprevaruva~kata atmosfera, transparentnosta i zgolemenata realnost na ocenuvaweto, pogolemata sorabotka u~enik - nastavnik, formiraweto na pocelosna slika za u~enikot, samoosoznavaweto, kriti~nosta, samokriti~nosta i sl., no kako nedostatoci gi izdvoija: golemiot anga`man na nastavnicite, prostornite barawa, zgolemenite materijalni tro{oci i potrebnoto vreme. Sepak, izrabotija konkretni i mnogu interesni primeri za portfolija za ocenuvawe {to }e mo`at da gi koristat vo tekot na svojata sekojdnevna rabota.

v) vo pogled na programiranata nastava projavija golem interes iako istata imala svoja primena vo u~ili{teto. Uspe{no izrabotija programiran materijal za predmetite: matematika - nastavna sodr`ina "Operacii so algebarski dropki" q geografija - "Sonce i son~ev sistem" q angliski jazik - "Prezentacija na tekst "A couch potato" " q grafi~ka praksa - "Podgotovka na pe~atarska forma", q

no so najava za u{te mnogu drugi.

Broj 11 i 12

g) vo odnos na grupnata rabota, iako voglavno se smeta deka e mnogu zgodna, ednostavna i ~esto se upotrebuva, kako i deka nastavnicite se dobro upateni za nejzinata primena, sepak na ovie seminarski denovi se razvija èstoki diskusii ZA i PROTIV rabotata vo grupi, za toa KOGA i ZA [TO moè da se upotrebuva, SO [TO se soo~uvaat nastavnicite pri toa, za kone~no da se konstatiraat redica nedoslednosti i nepravilnosti vo koristeweto na istata, osobeno vo domenot na ocenuvaweto. Tokmu zatoa bea izraboteni izvonredno detalizirani {est primeri za nastavni ~asovi so organizirawe na u~enicite da rabotat vo grupi (~etiri od niv kako korelacija me|u dva i pove}e nastavni predmeti), ~asovi koi vo periodite me|u dva seminarski denovi se realiziraa pokaùvaj}i se kako mnogu korisni, i koi iniciraa planirawe i odrùvawe u{te na serija drugi takvi ~asovi koi po sprovedenite ispituvawa pokaàa podobruvawe na uspehot kaj u~enicite po oddelni predmeti duri za 80 %. Na~inite na aktivno u~ewe, nastava i ocenuvawe, rasporedeni po seminarski denovi, prikaàni se na {emata na slednata strana. Postojano primenuvaj}i razli~ni na~ini na organizacija i reor-

aPriL 2005 goD.

ganizacija na nastavnicite vo tekot na rabotilnicite i ve`bite od seminarot, pokaàvme kako moème uspe{no da gi aktivirame site u~enici, kako da im gi napravime nastavnite sodrìni pointeresni i pobliski, a na{ite u~ilnici izvonredno prijatni mesta

za prestoj i u~ewe za znaewe. Isto taka, kombiniraj}i ja primenata na najraznovidni nastavni sredstva i pomagala, pokaàvme i ukaàvme na toa kako moème da ja modernizirame nastavata, no i kako da se snajdeme vo situacijata vo koja momentno se nao|ame i istata maksimalno da ja iskoristime pritoa inoviraj}i na~ini za upotreba na ona so {to raspolagame, no i na~ini za prezentacii na sodrìnite kako od strana na nastavnicite, taka i od u~enicite. Kone~no, grafi~kata struka dizajnira{e i izraboti sertifikati, odnosno potvrdi za u~estvo za site u~esnici i obu~uva~i na seminarot koi direktorkata na DSU "Taki Daskalo" na istite im gi dodeli na sve~en na~in otkako prethodno taa, pomo{nicite direktori i pedago{ko-psiholo{kata slu`ba posetija redica ~asovi na kolegite-u~esnici na seminarot, ~asovi na koi istite uspe{no primenija nekoi od na~inite 4

razgLeDi

aktivna nastava i ocenuvawe {to bea del od ovoj seminar. Vo ovoj dvobroj na stru~niot bilten na nastavnicite "Razgledi",

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

opfateni se tokmu prilozi - realizirani ~asovi so primena na ve}e spomnatite metodi i tehniki na aktivna nastava i u~ewe.

SeMINAr rABOtILNICI

Broj 11 i 12

SeMINAr rABOtILNICI

vesna korlevska ÔveKOt UÎ dOdeKA e @Iv Po~nuvaj}i so ovaa narodna pogovorka, bi sakala da kaàm zbordva za na{ite napori, kako slu`beno taka i privatno, da bideme podobri i pouspe{ni od den vo den. Dodu{a mnogumina se stesnuvaat od strav od neuspeh, ili mislat deka ne im zna~i toa mnogu. No, ete me|u kolegite ima{e i nekolku "avanturisti" - profesori (ova go velam vo najpozitivna smisla na zborot) koi se odzvaa na povikot na Timot za obuka i deseminacija za obuka za kompjutEri. Celta na Timot be{e da se obu~at {to pove}e od vrabotenite vo DSU â&#x20AC;&#x153;Taki Daskaloâ&#x20AC;? - Bitola, konkretno za rabota so programskata aplikacija za ureduvawe na tekst Microsoft Word. Krajnata cel be{e {to pove}e profesori da bidat sposobni sami da pi{uvaat za svoi potrebi testovi, nastavni programi i sli~ni raboti. Tuka mora da spomnam deka imame vo kolektivot dovolen broj profesori koi spored svoite znaewa od kompjuteri (pove}e ili pomalku) zasluùvaat sekakva pofalba. Obukata zapo~na na treti noemvri 2004 god. i prodolì s# do fevruari 2005 god. Na ~asovite {to gi odrùvaa profesorite po informatika Vlado Jonovski i Vesna Korlevska, se ve`baa elementi od programot Microsoft Word,

aPriL 2005 goD.

kako na primer: -pravila na pi{uvawe na tekst -crtawe na tabeli -ureduvawe na tabeli -indeksi i stepeni -istaknuvawa vo tekstot i sl. Na treti mart 2005 godina so posetitelite na obukite be{e napraven test so koj se potvrdija nivnite znaewa od rabota so programata Word i im se dodelija interni sertifikati. Ona {to e dosta va`no e {to obukata na profesorite se odviva{e vo opu{tena i drugarska atmosfera, a raboteweto na kompjuteri im be{e dosta zabavno. No, eve gi imiwata na neo~ekuvano maliot broj profesori koi poka`aa interes za ovaa obuka: Radevska Milica, Grujovski Risto, Nikolovski Dragan, Stefanovska Anita, Mojsovski Qup~o, Popovski Qup~o, Ristevski Zoran, \or|ievski Qubomir, Gi~evska Mirjana, Trajkovska Slavica, Mirjana Plan~ek, Hristovska Vesna, Kora} Ramo, Mitrevska Daniela, Manevska Valentina, Ferdinandi Tereza, \or|ievski Vlado, Najdovski Zoran, \or|ievska Sowa, Grozdanovski Vlatko, Rape{anovska Nada, [alevska Vaska, i dr. No, obukata ne zastana tuka, tuku }e prodol`i vo tekot na vtoroto polugodie. Zatoa, gi povikuvam i drugite kolegi, ako se zainteresirani, da dojdat na slednata obuka i da nau~at ne{to novo i interesno od oblasta na kompjuterite.

BeLe@IMe

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

BeLe@IMe

Od oktomvri 2004 god. nastavnikot po grafi~ki stru~ni predmeti Vesna Mundi{evska Veljanovska se stekna so sertifikat za obu~uva~ na nastavnici i od noemvri 2004 god. ve}e redovno e obu~uva~ na seminari za novovklu~enite 24 u~ili{ta od Makedonija vo ramki na Programata za sredno stru~no obrazovanie i obuka - treta faza, a vo organizacija na germanskata konsultantska agencija GOPA, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Evropskata unija t.e. Evropskata agencija za rekonstrukcija.. Vo organizacija na Op{tinskata organizacija na Crveniot krst Bitola, na 1. 12. 2004 god. deset u~enici od na{eto u~ili{te zedoa u~estvo vo kampawata "Parada na svetilkite" za obeleùvawe na Svetskiot den za borba protiv sidata. Odgovorni nastavnici bea Mirjana Gi~evska i Tereza Ferdinandi Litovska. Od 3. 12. 2004 god. do 5. 12. 2004 god. nastavnicite Florida Kulevska i Mirjana Gi~evska zedoa u~estvo vo PROGRAMATA ZA STIPENDIRAwE I MENTORIRAwE NA SREDNO{KOLCI-ROMI, obuka za mentori vo hotel "Metropol" Ohrid, a vo organizacija na fondacijata "Institut otvoreno op{testvo Makedonija". Odgovornite nastavnici: Qup~o Popovski i Zoran Najdovski, nastavnici po rudarski stru~ni predmeti, na 8. 12. 2004 god. organiziraa nau~na ekskurzija so u~enici od ~etvrta godina i u~enici od tret stepen vo rudarskata struka za poseta na rudnikot "Sivec" - Prilep. Na 9. 12. 2004 god. be{e realizirana poseta na DSU â&#x20AC;&#x153;Taki Daskaloâ&#x20AC;? od strana na nevladinata organizacija "HERA" - Skopje vo ramki na proektot "sEksualno i rEproduktivno zdravjE i prava za mladi". Pritoa be{e sprovedena i edukacijata koja vklu~i 60-tina u~esnici od na{eto u~ili{te i se odviva{e vo dve sesii (dva {kolski ~asa: vo 12 ~asot za prvata smena i vo 13:30 ~asot za vtorata smena). Edukacijata se odviva{e vo u~ili{nata biblioteka kade bea izloèni i najdobrite 50 re{enija od konkursot "Mladinska HIV / SIDA akcija 2004". Odgovorni nastavnici: Tereza Ferdinandi Litovska i Mirjana Gi~evska. Na 16. 12. 2004 god. pretstavnici od na{eto u~ili{te u~estvuvaa na Seminarot za proektni aktivnosti po "Sport i sportski aktivnosti", a koj se odrà vo Srednoto ugostitelsko u~ili{te "Lazar Tanev" - Skopje. Na 17. 12. 2004 god., pak, vo istoto u~ili{te, Tereza Ferdinandi Litovska u~estvuva{e na Seminarot za proektni aktivnosti od podra~jeto "Kultura na zdravo ìveewe". 7

Broj 11 i 12

aPriL 2005 goD.

Vo hotel “Epinal” - Bitola, na 17. 12. 2004 god. se odrà seminar za "Trgovija so lu|e" vo organizacija na Gra|anskata inicijativa "Semper", na koj u~estvo zede u~ili{niot psiholog Mirjana Gi~evska. Na 18. 12. 2004 god. vo Srednoto ugostitelsko u~ili{te "Lazar Tanev" Skopje se odrà Seminar za proektni aktivnosti po predmetot “Fizika” , na koj u~estvuva{e nastavnikot po ma{inski stru~ni predmeti Toni Soklevski. Vo tekot na dekemvri 2004 god. grafi~kata vo sorabotka so tekstilnata struka izraboti novogoDi{ni PakeT~iwa koi im bea dodeleni na {titenicite od Zavodot za deca so o{teten sluh i govor "Ko~o Racin" - Bitola pri nivnata poseta na na{eto u~ili{te na 24. 12. 2004 god., a takvi bea dodeleni i za posebniot oddel vo Domot za deca bez roditeli vo ~ija poseta otidoa pretstavnici od na{eto u~ili{te na 28. 12. 2004 god. Grafi~kata struka izraboti novogodi{ni detski kalendari za gorespomnatite humanitarni aktivnosti, no i za decata na vrabotenite od na{eto u~ili{te, kako i drug reklamen materijal namenet za vrabotenite i delovnite partneri na u~ili{teto. Nastavnikot po soobra}ajni stru~ni predmeti Gordana Koùvarova, na 18. 01. 2005 god., vo DASU "Boro Petru{evski" - Skopje, u~estvuva{e na sostanokot za XXIV-ot dràven natprevar za u~enici od elektro-tehni~kata, ma{inskata i soobra}ajnata struka. Na 20 noemvri, 11 i 25 dekemvri 2004 god. i 12 januari 2005 god., vo kabinetot po fizika na u~ili{teto be{e realiziran seminar so naslov "meToDi na akTivna naSTava i ocenUvawe". Seminarot ~ij organizator be{e DSU "Taki Daskalo" go posetuvaa 24 nastavnici (po dvajca od sekoj stru~en aktiv), a obu~uva~i bea Vesna Mundi{evska Veljanovska, Cvetanka Mitrevska i Mimoza Anastova Jankulovska. Vo ramki na proektot SEA (Secondary Education Activity), vo hotel “Drim” Struga, na 22, 23 i 24. 01. 2005 god., se odrà obuka za aktivno barawe na rabota, pi{uvawe na profesionalna biografija i intervju za rabota. Edna od aktivnostite na komponentata "Karieren razvoj na u~enicite", vo koja e vklu~eno i na{eto u~ili{te, se t.n. Centri za kariera. Na obukata prisustvuvaa odgovornite za Centarot za kariera vo ramki na na{eto u~ili{te - nastavnicite Milica Dimitrijovska Radevska i Mirjana Gi~evska, kako i dvajca u~enici od grafi~ka i tekstilna struka. Vo periodite 4 - 6. 02. 2005 god. i 18 - 20. 02. 2005 god. vo organizacija na Crveniot krst na RM vo sorabotka so Crveniot krst na Skopje i specijalnata bolnica za kardiohirurgija "Filip vtori" realiziran e proekt za psiholo{ka poddr{ka na decata koi treba da pravat operacija na srce. Vo ramkite na proektot realizirana e obuka na volontEri koi }e rabotat na proektot, a na{ pretstavnik be{e Mirjana Gi~evska. 8

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

Od 14. 02. 2005 - 24. 02. 2005 god. vo grafi~kiot kabinet na na{eto u~ili{te be{e postavena PeTTaTa goDi[na izLo@Ba na ProizvoDi oD graFi^ka DoraBoTka ~ii avtori se u~enicite od ~etvrta godina grafi~ka struka koi proizvodite gi izrabotija pod mentorstvo na nastavnicite po grafi~ki stru~ni predmeti Vesna Mundi{evska Veljanovska i Valentina Veljanovska. Vo periodot 15. 02. 2005 - 22. 02. 2005 god. vo Izlo`beniot salon pred nastavni~kata kancelarija na u~ili{teto be{e postavena Izlo`ba na ilustracii so kreoni vo boja vrz hartija A3 format, a za zbirkata poezija "Prozorec na du{ata" od Marija Karajovanovska (izdanie na DSU "Taki Daskalo" - Bitola, 2004 god.). Avtori na ovie ilustracii se u~enici od ~etvrta godina grafi~ka struka. Odgovoren nastavnik: Vesna Mundi{evska Veljanovska. Vo Izlo`beniot salon pred nastavni~kata kancelarija, no vo periodot 16. 02. 2005 - 23. 02. 2005 god. be{e postavena i izlo`ba na ilustracii so drveni i mrsni boi vrz karton A4 format za zbirkata poezija "Tinejxerski godini" od Vesna Karevska (izdanie na DSU "Taki Daskalo" - Bitola, 2004 god.). Avtori na ovaa izlo`ba se u~enicite od vtora i ~etvrta godina grafi~ka struka, a odgovorni nastavnici Vesna Mundi{evska Veljanovska i Valentina Veljanovska. Na 17. 02. 2005 god. za prv pat vo Bitola bea realizirani uli~ni promocii na STRIPOVI SO POEZIJA (stripovi za tvorbi od mladite bitolski poetesi Katerina Mundi{evska, Elizabeta Stevanovska, Vesna Karevska i Marija Karajovanovska) izraboteni od u~enicite od vtora i ~etvrta godina grafi~ka struka, a pod mentorstvo na nastavnikot Vesna Mundi{evska Veljanovska. Na 18. 02. 2005 g. vo prostoriite na u~ili{nata biblioteka se odr`a PROMOCIJA NA KNIGITE "Tinejxerski godini" od Vesna Karevska (u~eni~ka od grafi~ka struka) i "Prozorec na du{ata" od Marija Karajovanovska (u~eni~ka od gimnazisko obrazovanie), i dvete izdanija na DSU "Taki Daskalo" - Bitola vo tekot na 2004 god. Odgovorni nastavnici: Milica Dimitrijovska Radevska, nastavnik po makedonski jazik i literatura so komunikacii i Vesna Mundi{evska Veljanovska, nastavnik po grafi~ki stru~ni predmeti. U~enici od angliskata sekcija pod mentorstvo na kole{kata Jasmina Babu{kovska, na 25. 02. 2005 god. u~estvuvaa na Revijata na amaterski teatarski grupi od srednite u~ili{ta od Bitola. Na 13. 03. 2005 god. vo Izlo`beniot salon pred nastavni~kata kancelarija bea postaveni izlo`ba na dizajn za korici na knigi i izlo`ba na omoti za CD-wa izraboteni od u~enicite od treta godina grafi~ka struka pod mentorstvo na Katerina Spasovska Maurdeva i Sne`ana Paskova, nastavnici po grafi~ki stru~ni predmeti.

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

Broj 11 i 12

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

Tereza Ferdinandi Litovska POdGOtOvKA ZA NAStAveN ^AS SO PrIMeNA NA PrOGrAMIrANA NAStAvA nastaven predmet: Psihologija

aPriL 2005 goD.

- da mo`at da gi opi{at i da gi analiziraat oddelnite vidovi temperamenti; - da izgradat stav za mo`nosta temperamentot da se vospituva; - samostojno da se sposobni da go analiziraat svojot i temperamentot na bliskite. teK I StrUKtUrA NA ~ASOt voveden del:

nastavnici: Tereza Ferdinandi Vo vovedniot del od ~asot, Litovska, nastavnik po psihologija i u~enicite se zagrevaat koristej}i go u~ili{en psiholog i Dobre Bosilmetodot na pi{uvawe t.e. izrabotka na kovski, nastavnik po gra|ansko obraakrostih. zovanie i sociologija Sekoj u~enik za sebe (zna~i prinastavna tema: Li~nost menuvaj}i individualna rabota) izrabotuva akrostih za poimot tempera nastavna edinica: Temperament ment. ment Zna~i, na ovoj na~in }e ovozvid na ~as: Obrabotka na nov materi- moìme sekoj u~enik da moè da zajal pi{e {to toj podrazbira pod poimot temperament, odnosno u~enikot }e Formi na rabota: Frontalna, indimoè da gi zabeleì site svoi asocividualna jacii, razmisluvawa i ve}e steknati metodi na rabota: Programirana znaewa vo vrska so ovoj poim. nastava so poluprogramirana sekvenprimEr ca, akrostih, diskusija nastavni sredstva: Verbalni, teks- T tovni e m nastavni pomagala: U~ebnik po psip hologija, u~ili{na tabla, kreda, e kredi vo boja, rabotni listovi za temr perament, rabotni listovi so kona trolni pra{awa za petminutno m proveruvawe e vreme na realizacija: Voveden del - n 10 minuti, Glaven del - 30 minuti, t Zavr{en del - 5 minuti. celi na ~asot: - u~enicite da znaat {to se podrazbira pod temperament;

T - ta`en e - elokventen m - motiviran p - pla{liv e - emotiven r - radosen a - aktiven m - melanholi~en e - ekstroverten n - nasleden t - takti~en

Za sekoja bukva od zadadeniot poim temperament u~enicite treba da napi{at po eden zbor ~ija prva bukva soodvetstvuva so bukvata od poimot, a 10

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

potoa vo rok od pet minuti nekolku Temperamentot e psihi~ko svoju~enici i usno da gi prezentiraat stvo na li~nosta {to se pojavuva vo svoite zapisi. dinamikata na nejzinata dejnost. DinaVreme za rabota: 10 min. mikata na ~ovekovata dejnost se gleda vo brzinata, silinata, traeweto, i naglaven del: ~inot na manifestirawe na negovite reakcii. Na u~enicite im se podeluvaat rabotni listovi vo koi nastavnata 1. Na {to se dolì razli~noto reagiedinica e podelena vo tri didakti~ki rawe na lu|eto? ~ekori. ___________________________________ Posle sekoj didakti~ki ~ekor ___________________________________ sleduvaat pra{awa. 2. Temperamentot na li~nosta se pojaNa toj na~in se obezbeduva vuva vo ____________________________ povratna informacija, koja ovozmo- ___________________________________ ùva da se vidi dali u~enicite go razbrale toa {to go pi{uva za da moàt da odat ponatamu. Didakti~ki ~ekor 2: Sekoj u~enik raboti individualno, a seto toa e prosledeno so disVo V vek pr.n.e. gr~kiot lekar i kusija, komentari, primeri i nadopol- filozof Hipokrat, gi voo~il razli~nuvawe od strana na nastavnikot. nite vidovi ~ovekovi temperamenti. Vreme za rabota: 30 min. Vo toa vreme se mislelo deka presudna uloga vrz na~inot na ~ovekovoto reazavr{en del: girawe ima preovladuvaweto na opredeleni te~nosti vo organizmot: òl~Na krajot od ~asot, na u~eni- ka, krv, crna òl~ka i sluz. cite im se podeluvaat rabotnite lisSpored starogr~kite i latintovi so kontrolnite pra{awa za pet- skite imiwa na ovie te~nosti se opreminutno proveruvawe na steknatoto deleni i nazivite na vidovite na temznaewe vo tekot na glavniot del od perament kaj ~ovekot: ~asot. Breme na rabota: 5 min. -Kolerik (starogr~ko HOLE - òl~ka); Raboten list

-Sangvinik (latinski SANGUIS Raboten list krv);

teMPerAMeNt Didakti~ki ~ekor 1:

-Melanholik (starogr~ko MELAINE HOLE - crna `ol~ka); -Flegmatik (starogr~ko FLEGMA sluz).

Spored na~inot na svoeto emo- 1. Koi vidovi na temperament postojat tivno reagirawe lu|eto mnogu se raz- spored Hipokrat? __________________ likuvaat. Toa doa|a ottamu {to tie ___________________________________ se razlikuvaat spored svojot tempe- ___________________________________ Didakti~ki ~ekor 3: rament. 11

Broj 11 i 12

kolerik e ~ovek so brzi reakcii i silni emocii {to dolgo traat. êsto e neraspoloèn, lut i gneven. Brzo plamnuva i toa silno ~uvstvo go drì dolgo vreme. ûvstvata gi manifestira vidlivo i ekstravertno. sangvinik e ~ovek so brzi reakcii, no negovite emocii ne se silni i ne traat dolgo. Moè brzo da plamne, no i brzo da se smiri. Spored svoeto raspoloènie e vedar i vesel, zatoa ~esto e omilen vo dru{tvo. ûvstvata gi manifestira vidlivo i ekstravertno. melanholik e ~ovek so bavni reakcii, no emociite se silni i dolgo traat. Glavno e neraspoloèn i taèn. ûvstvata ne gi manifestira vidlivo za{to e introverten. flegmatik e ~ovek so bavni reakcii, emociite se slabi i so kratko traewe. Prete`no e ramnodu{en i nezainteresiran. ûvstvata ne gi manifestira vidlivo bidej}i e introverten. Na podolnata ilustracija slikovito karikirani se prikaàni ~etirite tipovi na temperament.

aPriL 2005 goD.

KONtrOLNI PrA{AwA ZA PetMINUtNO PrOverUvAwe

1. [to e temperament? ___________________________________ ___________________________________ 2. Kako Hipokrat gi podelil temperamentite? ___________________________________ ___________________________________ 3. [to e karakteristi~no za Kolerik? ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________ 4. [to e karakteristi~no za Sangvinik? ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________ 5. [to e karakteristi~no za Melanholik? ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________ 6. [to e karakteristi~no za Flegmatik? ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________

1. Kolerik e ~ovek {to ______________ ___________________________________ 2. Sangvinik e ~ovek {to ____________ ___________________________________ 3. Melanholik e ~ovek {to __________ ___________________________________ 4. Flegmatik e ~ovek {to ___________ ___________________________________

7. Pronajdi se sebesi vo koj temperament spa|a{! ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

razgLeDi

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

milica Dimitrijovska radevska PI[UvAwe NA PrOFeSIONALNA BIOGrAFIjA

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

trgnuva od osnovnoto moto na u~ili{teto deka "nie ne u~ime za vo u~ili{te, tuku za `ivot". Vo taa nasoka se doobjasnuva smislata na ~asot za vistinskata interakcija me|u nastavnite predmeti makEdonski jazik i litEratura i angliski jazik. P ROFESIONALNA

Prethodna podgotovka: da pronajdat informacii za toa kako se aplicira, kakvi vidovi na oglasi postojat. Na Internet u~enicite da proverat kako se aplicira za rabota vo zapadnoevropskite zemji. Potrebni sredstva za ~asot: flomasteri, hartija, objaveni oglasi, poster-hartija, lepilo, no`i~ki, u~ebnikot po Angliski jazik za II god. gimnazisko obrazovanie, primeroci od razni aplikacii, izraboteni profesionalni biografii na makedonski i angliski jazik, makedonsko-angliski re~nici. mesto na realizacija: u~ilnica (idealen prostor vo nekoe drugo vreme bi bila mediotekata)

BIOGRAFIJA

2 [to e PB? a PB e dokument a PB e na{ata `ivotna prikazna stavena na hartija a PB e informacija za potencijalniot rabotodava~ za toa dali gi poseduvame baranite karakteristiki i dali dobro bi se vklopile vo rabotnata sredina. Profesionalna biografija (PB) 2 [to e PB? a PB e li~na karta za na{eto obrazovanie, rabotno iskustvo, sposobnosti, znaewa, ve{tini, li~ni karakteristiki, celi vo karierata, mentalitet. Profesionalna biografija (PB) 2 [to e PB? a Vo na{ata PB }e ima toa {to nie }e odlu~ime da ima za vreme na u~eweto ili studiraweto. a PB e prazna ~inija?!?

na~in na rabota: frontalna, indi- PB - KARAKTERISTIKI vidualna, grupna, mislovni mapi, a Koncizna i potpolna intervju, diskusija teK NA ~ASOt Klasot go delime na {est grupi po pet u~enici. Vo delot evokacija (vovedniot del od ~asot) nastavnikot po makedonski jazik gi potsetuva u~enicite na osnovnite elementi na profesionalnata biografija koi vo forma na mislovni mapi se izraboteni na poster-hartija od strana na u~enicite. Vsu{nost se 13

(PB)

a Jasna vo jazikot i formatot a Lesno se ~ita a Nema NIKAKVI GRE[KI (gramati~ki,

Broj 11 i 12 pravopisni) a Samo na edna strana PB - KARAKTERISTIKI a Profesionalen izgled a Kvalitetno ispe~atena a Prilagodena na rabotata za kojia se konkurira - se menuva za sekoja rabota PB - KARAKTERISTIKI

aPriL 2005 goD. a Nagradi i priznanija a Hobi i interesi a Preporaki PB - REDOSLED a Sledete go redosledot naveden vo oglasot a Po~nete od najsilnata strana a Po~nete so celta na karierata

a Odgovara na potrebite na baratelot a Ne promovira nas i na{eto iskustvo na pozitiven na~in a Gi sodr`i site relevantni podatoci (!) [to ne e profesionalna biografija (PB) a Monografija a Najkratka faktografija a Ne e stutkan dokument a Ne e lo{o ispe~aten dokument a Ne e raskaz (voved, rasplet, sodr`ina) [to ne e profesionalna biografija (PB) a Ne se pi{uva vo treto lice a Ne e dokument so premnogu sitni ili krupni bukvi a Ne e mesto za filozofirawe a Ne e mesto za preterano falewe [to ne e profesionalna biografija (PB) a Ne e nebiten dokument a Ne e proforma dokument koj nikoj ne go ~ita a Ne se pi{uva edna{ Profesionalna biografija (PB) - ELEMENT a Podatoci za liceto {to ja pi{uva a Cel vo karierata a Obrazovanie a Poznavawe na jazici a Poznavawe na kompjuteri Profesionalna biografija (PB) - ELEMENT a Rabotno iskustvo a Volontersko iskustvo a Sposobnosti a Ve{tini a Znaewa PB - DOPOLNITELNI ELEMENTI

N ASLOVNO

PISMO

(NP)

2 [to e NP? a Du{a na PB? a Prv dokument koj se ~ita a Pismo a Nameri, motivacija za konkurirawe a Re~enici Naslovno pismo (NP) a [to saka ~itatelot da doznae od NP? a Dali trba da napi{eme {to znaeme za firmata za koja konkurirame? a NP ja pretvora PB vo li~nost! NP - KARAKTERISTIKI a Deloven format a Formalna prva re~enica a Koi sme nie? a Zo{to se prijavuvame? NP - KARAKTERISTIKI a Zo{to sakame da rabotime vo dejnosta a Zo{to sakame da rabotime vo taa kopnkretna firma? 14

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

a Zo{to toa rabotno mesto? a Zavr{en del Naslovno pismo (NP) - PRIMER adresa: Data: Li~nosta na koja se pra}a: Prva celinka: pri~ina za pi{uvawe na pismoto - odgovor na oglas, prethoden dogovor, sugestija na nekoja li~nost vtora celinka: edna ili dve raboti od va{eto predhodno iskustvo, ve{tini koi gi imame {to n# kvalifikuvaat za rabotata ili & trebaat na firmata Posledna celinka: zavr{uvawe so molba za intervju i davawe na informacii potrebni za zaka`uvaweto (broj na telefon, e-mail, vreme) zavr{etok - izraz na qubeznost "so po~it" i potpis na celoto ime i prezime

Po~ituvani, Vo vrska so va{iot oglas objaven vo hhhhhhhhhhhhhh (Imeto na vesnikot vo koj sme go pro~itale oglasot ili imeto na kontaktot koj ne prepora~al) na den sreda hh.hh.2004 godina se prijavuvam za pozicijata hhhhhhhhhhhhhhh (Da re~eme ekonomist pripravnik) Naslovno pismo (NP) - PRIMER

Na krajot na vovedniot del, Po~ituvani, (sekoga{ e dobro da znaeme i tuka da go stavame imeto na vraboteniot vo firmata koj gi ~ita prijavite, profesionalnite biografii i proporatnite pisma) Vi go ispra}am ova pismo so nade` deka }e ja prodol`am mojata kariera vo Va{ata kompanija hhhhhhhhhhhhhhh na pozicijata hhhhhhhhhhhhhh (Da re~eme ekonomist pripravnik) ili Ve molam da me imate vo predvid kako kandidat za sega{nite ili idni slobodni pozicii kako hhhhhhhhhh vo Va{ata kompanija hhhhhhhhhhhhh 15

odnosno evokacijata, nastavnikot po makedonski jazik i literatura u{te edna{ gi potsetuva u~enicite deka `ivotot im nalaga situacii koi mo`at da se razre{at edinstveno so na{e aktivno u~estvo. Vo delot sfa}awe na zna~eweto, odnosno vo glavniot del od ~asot, nastavnikot po angliski jazik (Jasmina Babu{kovska) na u~enicite }e im podeli primeroci od razni oglasi pi{uvani na angliski jazik. Na poster-hartija }e gi pretstavi klu~nite zborovi koi treba da gi koristat pri pi{uvaweto. Sekoja grupa }e treba da izraboti profesionalna biografija spored karakteristikite i barawata na oglasot. Bidej}i mnogu ~esto se bara profesionalnata biografija da bide izrabotena vo dve verzii - makedonska i na nekoj stranski jazik, vo konkretniov slu~aj na angliski - sekoja grupa paralelno izrabotuva makedonska i angliska verzija, se razbira so zaedni~ki konsultacii. Za da se postigne kontinuitet i efekt vo raboteweto ovoj ~as e zamislen kako blok ~as. Taka u~enicite bez pogolem vremenski pritisok }e imaat mo`nost pokvalitetno da ja izrabotat ve`bata. Dodeka rabotat u~enicite postojano }e se konsultiraat i so dvajcata nastavnici. Vo delot refleksija (zavr{niot del od ~asot) koristej}i go metodot intervju }e bide organizirano pretstavuvawe i selekcija na kandidatite. A na krajot site zaedno niz diskusija }e go izbereme najdobriot kandidat i grupa. Po barawe na u~enicite intervjuto }e bide organizirano od strana na samite u~enici. No, prethodno nastavnikot po makedonski jazik u{te

Broj 11 i 12

aPriL 2005 goD.

edna{ }e gi potseti na osnovite za intervjuirawe. Primer za intervju: INTERVJU - KLU^EN ^EKOR VO SELEKCIJATA NA KADAR TEK NA INTERVJU aPet minuti: voveden razgovor aPetnaeset minuti: liceto {to go vr{i intervjuto postavuva pra{awa aPet minuti: kandidatot postavuva pra{awa aPet minuti: zavr{etok na intervjuto KAKO KANDIDATOT DA SE PODGOTVI ZA INTERVJU

1. Da razmisluva pozitivno 2. Da razbere vo detali za koe rabotno mesto se konkurira 3. Da bide siguren vo pri~inite zo{to se saka toa rabotno mesto 4. Da se istaknat onie sposobnosti koi gi ima kandidatot i koi go pravat idealen za toa rabotno mesto 5. Da bide podgotven za pra{awata koi bi moèle da bidat postaveni za vreme na intervjuto 6. Sekoj pat pri raka da ja ima svojata profesionalna biografija 7. Da se izvr{at site potrebni podgotovki za ostavawe na prv vpe~atok 8. Da se osigura deka navreme }e pristigne na intervjuto 9. Da ne se zakaùvaat kakvi bilo obvrski neposredno pred ili po intervjuto, bidej}i moè ne{to nepredvideno da go prolongira intervjuto 10. Kandidatot mora dovolno da se naspie INTERVJUTO ZAPO^NA

VOVEDNI PRA[AwA 0Kako ste? 0[to sakate da rabotite? 0[to imate zavr{eno? 0Zo{to se javuvate na oglasot? 0Ka`ete ne{to za sebe ? 0Kakvo rabotno iskustvo imate? 0[to sakate najpove}e da rabotite vo va{ata oblast? 0Koj e Va{iot najgolem uspeh do sega? 0[to o~ekuvate od na{ata firma? 0Koi se va{ite celi vo `ivotot od aspekt na rabotata? 0Kade se gledate po 10 godini vo na{ata firma? 0[to e toa {to sakate da go postignete vo prvite {est meseci na rabota? 0Koi }e bidat najgolemite prepreki koi }e ve spre~at da gi postignete postavenite celi?

[ema za izrabotka na dvojazi~na profesionalna biografija, odnosno Cv (Curiculum vitae): CURRICULUM Name:…….. Date of birth:……….. Nationality:……………… Address:……….. Phone:………..

VITAE

Personal information (li~ni podatoci)

Education:……………….. Your eDuCation (vid i vremetraewe na obrazovanie) Work experience:…………… DesCribe in Details (opi{ete go va{eto rabotno iskustvo) Computer knowledge:……….. Programs, levels (nivo na znaewe i programi) Languages:…………………… levels (nabrojte koi jazici gi vladeete i nivoa)

8Prviot vpe~atok e najvaèn !!!! 8Izrazuvame blagodarnost do intervjuira~ot Hobbies & Interests:………….. (va{i hobi i interesi) 8Iskrenata nasmevka moè da gi relaksira odnosite Referees:………………………… inCluDe referenCes at least two 8Kandidatot treba sam da se pretstavi (dostavete preporaki najmalku dve 8Dodeka ne mu se kaè na kandidatot da sedne od pretpostaveni ili lica prepora~livo e da stoi koi dobro ve poznavaat) 8Kandidatot bi trebalo (no ne sekoga{) da o~ekuva nekoj voveden razgovor za op{ti temi Kandidatot treba da razgovara so ednostavni, jasni i kratki re~enici

Slikite i tekstot se od nagledniot ~as {to se odr`a na 7. 02. 2005 g. vo paralelkata I 13 16

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

razgLeDi

NOvI FOrMI I MetOdI vO NAStAvAtA

m-r zora rusomarova êtIrI jAZICI vO edeN ISt KLAS statusot na angliskiot, germanskiot i makedonskiot jazik na ~as po francuski jazik Primerot na eden klas vo DSU "Taki Daskalo" - Bitola ja otkriva kompleksnosta na kontekstot kade interveniraat ~etiri razli~ni jazici. Toj ovozmoùva jasno da se identifikuvaat ~etirite lingvisti~ki koda i da se razotkrie legitimnosta na lingvisti~kata alternacija na ~asot po francuski jazik. Vo DSU "Taki Daskalo" - Bitola ve}e treta godina postoi klas kade na ~asot po francuski jazik (kako tret stranski jazik na interaktantite) koegzistiraat razli~ni stranski jazici (angliski kako prv stranski jazik, germanski kako vtor stranski jazik) i makedonski (nivniot maj~in jazik). Mnogu ~esto se slu~uva ~asot po francuski jazik da se transformira vo originalna interakcija kade postojano se me{aat ~etiri lingvisti~ki kodovi. Ova me{awe na angliskiot, germanskiot, francuskiot i makedonskiot jazik gi reflektiraa lingvisti~kite naviki na interaktantite koi pravat brojni leksi~ki i sintaksi~ki zaemki od angliskiot jazik, a ~esto i od germanskiot. Situacijata e mnogu sloèna bidej}i u~enicite tretiot stranski jazik go po~nuvaat vo treta godina koga ve}e mnogu dobro òngliraat so dva stranski jazici, a slobodno 17

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

moàm da kaàm deka nastavnikot se ~uvstvuva kako da se spu{ta na nepoznat teren. U{te pove}e zatoa {to i nastavnikot treba da ima barem osnovna podgotovka od angliskiot i germanskiot jazik. Pritoa da ne zaboravime deka idealna vozrast za po~nuvawe na izu~uvawe na stranski jazik spored istraùvawata i statistikite na svetski poznati lingvisti e 6-7 godini, a ne 17. Za da moème da go otkrieme ova me{awe morame da odgovorime na slednovo pra{awe: za {to sluì interakcijata na angliskiot, na germanskiot i na makedonskiot jazik na ~asot po francuski jazik i kako se slu~uva distribucijata na lingvisti~kite kodovi? Francuskiot jazik e daleku od toa da bide edinstven jazik {to se izu~uva vo u~ili{tata. No, pred da go osuduvame pribegnuvaweto kon maj~iniot jazik na ~as prirodno rezerviran za francuski jazik, interesno e poblisku da razgledame konkretni situacii na "korisna" lingvisti~ka alternacija. EKSTRA-PEDAGO{KI PRIDONES NA MAJ~INIOT JAZIK angliskiot, ~isto pedago{ki â&#x20AC;&#x153;jazik-promenaâ&#x20AC;? Da se imenuva i objasni sintaksi~ki poim Vo sledniov primer, nastavnikot go objasnuva imperativot: Nastavnikot (N): Nous allons au cinĂŠma? oui, allons-y : allez / allons / va, toa se tri formi / nema li~ni zamenki; vo angliskiot: vtoro lice ednina (ask!) i vtoro mnoìna (ask!), edna ista forma; vo makedonskiot: so nastavkite -j i -jte kaj glagolite od a-grupa kako i kaj onie glagoli od e- i i- grupa ~ij op{t

Broj 11 i 12

del zavr{uva na samoglaska, a so nastavkite -t i -te kaj glagolite od egrupa i i-grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na soglaska. Duri i ako terminot postoi vo makedonskiot, konceptot imperativ, vo sekoj slu~aj, ne se izrazuva na ist na~in kako vo francuskiot. Poimot go pridruùvaat ekstralingvisti~ki ozna~uvawa, kako {to se: ja~ina na intonacijata, visina na tonot i mimika i gestikulacija. Da se prezentira vokabular Zabeleàv deka koga se prezentira nov ili apstrakten termin, najmnogu pomaga davawe na leksi~ki ekvivalent od angliskiot jazik. Prezentiraweto na ekvivalent od angliskiot jazik moè da se objasni so bliskosta na ovoj jazik so francuskiot, kako {to e sledniov primer, izrazen preku metalingvisti~ki segment: U: stupide, c'est comme on dit en anglais, stupid. Potoa nastavnikot proveruva dali u~enikot dobro go razbral zna~eweto na zborot {to se objasnuva so promena na kodot na makedonski {to se poistovetuva so promena na sogovornikot i po utvrduvaweto deka u~enikot go razbral zna~eweto na zborot povtorno go vra}a na francuskiot kod. Vo govoreweto na nastavnikot, makedonskiot jazik dozvoluva da se ozna~at realitetite... makedonski! Makedonskiot jazik mu pomaga na nastavnikot da najde referenca na imiwata na mestata za toa da bide poprirodno. Vsu{nost toa pretstavuva element na solidarnost na nastavnikot so grupata-klas. Isto taka makedonskiot (maj~iniot) jazik ima pedago{ki pridones: 1. Objasnuvawe na leksikata: Za da objasni apstrakten termin kako fra-

aPriL 2005 goD.

ternite, nastavnikot proizveduva metalingvisti~ka edinica na makedonski za da bide siguren deka u~enicite go razbiraat: U: fraternité / bratstvo (ce mot veut dire bratstvo) ili pridavkata fr. fraternel, le / ang. fraternal / bratski. 2. Da se izbegnat nedorazbirawa pri davawe upatstva ili naredbi. Nivoto na kompetencija na francuskiot, angliskiot i germanskiot jazik e mnogu varijabilno, zatoa nastavnikot bi trebalo da go dava edinstveno na makedonski. Isto taka makedonskiot jazik igra va`na uloga vo govoreweto na u~enicite. Dokolku porakata {to treba da se prenese e va`na, a nivoto na lingvisti~ki i metalingvisti~ki znaewa ne dozvoluva da ja verbalizirame na jazikot-cel, u~enicite baraat pomo{ od kodot koj go vladeat najmnogu, kako {to e maj~iniot jazik, vo slednive funkcii: N: notre école est petite? U: (odlu~en ton) OUI U: ova ne e malo (elle n'est pas petite). ili da pobara objasnuvawe za termin {to ne go razbira N: Lisez Marie: sa dévise... U: sa dévise / [to zna~i ova? (qu'est-ce que ça veut dire?) Od ova proizleguva deka makedonskiot (maj~iniot jazik) i angliskiot se koristat kako vrska so pedago{ka aktivnost i slu`at kako jazicivrska za olesnuvawe na kodiraweto i dekodiraweto na porakata me|u govoritelite. Alternacijata e va`na zatoa {to ja poka`uva upotrebata na ~etirite koda vo istata edinica. Preminot od francuski na makedonski so celosna re~enica na makedonski, potoa vra}aweto na francuskiot i preminot na angliski so proizveduvawe na izolirana pridavka. Preminu18

razgLeDi

vaweto od francuski na makedonski jazik ozna~uva izleguvawe od ramkata na didakti~kata cel kon posubjektivna i moralizatorska ramka, koja nalikuva na ramkata na odnosite me|u "roditelite-decata". Isto taka lingvisti~kiot kod moè da bide pod vlijanie na razni varijabli kako {to se: lingvisti~kata kompetencija na govoritelot, anticipacijata (predviduvawe) na kompetencijata na sogovornikot, sociolingvisti~kite naviki i kulturolo{kite obi~ai, a najmnogu namerata na govoritelot da ja redefinira didakti~kata situacija. Vo ovaa interakcija, angliskiot, najmnogu, e vo direktna vrska so pedago{kata zada~a dodeka makedonskiot ima uloga na "olesnuva~" vo u~eweto so cel da go zabeleì sou~estvoto i da ja zgolemi solidarnosta me|u govoritelite. Teoriskite pravila osobeno onie spored koi treba da se napravi dnevna podgotovka za ~asot i ona spored koe treba da se zboruva francuski, angliski ili germanski na ~asot n# izma~uvaat. Na mojot prv ~as, pristigaa poplaki od site strani: "Ve molime, profesorke, ne razbirame ni{to." Interveniraa i roditeli. Mojot zaklu~ok be{e: Jasno e deka mojata cel na ~asot ne e postignata. Na vtoriot ~as vo istiot klas zaklu~uvam deka porakata ne se prenesuva. Na tretiot ~as, ja odbegnuvam raspredelbata na ~asovite i dnevnata podgotovka i im raspredeluvam listovi so tekst od pesna za francuskata alfabeta. U~enicite bea presre}ni. Samo po vtoroto slu{awe, tie site peeja na francuski jazik. Site u~enici koi u~at francuski jazik ja znaat taa pesna. Neli e ova dovolno objasnenie zo{to didakti~kite teorii ne moàt da se sprotivstavat podolgo vreme na realnosta na klasot. 19

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

Na ~as, akcentot se stava na komunikacijata, a osobeno na usnoto izrazuvawe. Zna~i, na usno, ima pomalku vreme na raspolagawe za da se izrazi otkolku na pismeno. Zgora na toa, toj se ~uvstvuva blokiran, paraliziran, vo tie minuti {to mu se na raspolagawe. Kako pedagozi, treba da mu dademe èlba da zboruva, da se izrazi, da mu go ovozmoìme zadovolstvoto da komunicira na stranskiot jazik. Vo ovaa ramka, kako moème da ja predvidime gre{kata? Za da mobilizirame vo edna usna edinica s# {to e potrebno, nie mu davame samo nekolku sekundi. A treba da gi ima na um site leksi~ki edinici i fonetski, morfolo{ki, sintaksi~ki i semanti~ki pravila od koi {to ima potreba. U~enikot koj pravi gre{ki gi pravi zatoa {to primenuva strategija na usvojuvawe. Vpro~em ovaa strategija ne e razli~na od onaa {to ja primenuva deteto koga go u~i svojot maj~in jazik vo prirodna sredina. Zna~i devijacijata ne zna~i umirawe; taa svedo~i za duhovnata aktivnost. Ili treba da pravime gre{ki za pove}e da ne gi pravime. Vo odnos na tretiot stranski jazik, izdvojuvame tri vida na gre{ki: 1. Gre{ki koi se dolàt na pozajmeni elementi od maj~iniot jazik, ili od drugite paralelno izu~uvani jazici, koi u{te se narekuvaat lingvisti~ki interferencii. Ovie gre{ki se zabeleùvat vo gramati~kite belezi, morfologijata, strukturata, zna~i zboruvame za morfo-sintaksi~ki interferencii. Na primer: Montez en haut! devijantna forma koja proizleguva od maj~iniot jazik Ka~ete se gore! Ili leksi~ki interferencii. Na primer: J'aime ce people (peuple). 2. Lapsus linvae koi proizleguvaat od senzibilizacijata, ranlivosta na u~enicite vo psiholo{ki uslovi kako {to

Broj 11 i 12

se tenzija, stres, emocija, zamor, itn. Na pr.: Vous faisez, vous disez, devijantni formi koi se dolàt na hipergeneralizacija na gramati~koto pravilo. 3. Gre{ki koi proizleguvaat od nedostig na serioznost vo u~eweto, na nemarnost, olabavenost, nedovolno u~ewe na u~enikot. Me|utoa, gre{kata treba da se smeta kako alatka za nastava, detektor na mehanizmite na razmisluvawe na u~enikot. Za da se razvie ovaa kompetencija, nastavnikot treba da gi prifati ovie gre{ki so po~it za da moè da gi razbere. Nastavnikot ne treba da se trudi da gi koregira, tuku treba da mu dade sredstvo na u~enikot da stane svesen, da go identifikuva nivniot izvor i da gi sovlada. Ulogata na nastavnikot e dobro da ja kreira sredinata koja na u~enicite }e im ovozmoì podobro da se motiviraat so pomo{ na produktivni strategii. Na primer: eden u~enik postavuva pra{awa, drug odgovara, tret gi pi{uva na tabla. Nastavnikot bi interveniral samo za da gi popravi gre{kite. Odnesuvaweto kako vodi~ i pomaga~, nasproti ona na ekspert, malku po malku }e ja podobri tradicionalnata slika na profesor. Adaptibilnosta na profesorot, koj ne e rob na programata ili na preoptovareni celi, pozitivno ja preobrazuva pretstavata deka u~enikot }e se navikne na u~ili{nata sredina i na u~eweto na stranski jazik. Imperativ e voveduvaweto vo nastavata na stranski jazici na novi tehnologii za u~ewe i komunikacija {to implicira neophodno modifikacija na na~inot na usvojuvawe na znaeweto. od crna tabla do ekrani so virtuelna realnost! Bidej}i tablata s# u{te pretstavuva mo} koja najmnogu ostanuva vo memorijata ("odi na tabla!") i vo demonstracijata ("pokaì {to znae{!").

aPriL 2005 goD. ANA (avtor: jovan kotevski) Toga{ gi ~e{la{e kosite i kojznae za kogo misle{e dodeka ja gleda{e bledata senka na majka mi {to za tri oki bra{no kle~e{e pred nozete na tvojot tatko. Ju`nite vetrovi donesoa proletni vodi i za nas, Ana Nie go znaeme tvoeto ime i se zaqubuvame oti ti ima{ zemja i vezeni ~orapi i {iroki ramewa, Ana kojznae za kogo misle{e dodeka gi ~e{la{e kosite. ]e ja do`iveeme u{te ovaa prolet so topol zdiv dojden pred tvojata ku}a {to se raspa|a na vetrovi i }e se molam na zemjata kako na golema ikona ne za tvoeto zdravje, ne za tvoite {iroki ramewa, Ana Ovoj den }e go zapi{am so imeto na site gladni lu|e i }e te oteram preku tri za{umeni planini, Ana da ti bide prokleto imeto zapi{ano so tri obi~ni bukvi pred koi se ni{a{e bledata senka na majka mi dojdena po tri oki bra{no, za obi~en leb, Ana.

ANA (avtor: jovan kotevski prepev: m-r zora rusomarova) Alors tu peignais tes cheveux et qui sait à qui tu pensait tandis que tu regardais l'ombre pàle de ma mère à genoux pour trois ocques de farine devant les pieds de ton père. Les vents du sud ont apportè des eaux printanières et pour nous, Ana on sait ton prènom et on en tombe amoureux car tu as et des terres et des chaussettes brodèes et des èpaules larges, Ana qui sait à qui tu pensais tandis que tu peignais tes cheveux. Je vais vivre jusqu'à ce printemps avec un souffle chaud venu devant ta maison dètruit par les vents et je prierai à la terre comme devant une grande icòne pas pour ta santè, pas pour tes èpaules larges, Ana je vais inscrire ce jour-là avec le prènom de tous les gens affamès et je vais te chasser par delà trois montagnes boisèes, Ana que soit maudit ton prènom inscrit avec trois lettres simples devant lesquelles on balancait l'ombre pàle de ma mère venue pour trois ocques de farine, pour faire du pain, Ana.

PrAKtI^NA NAStAvA

razgLeDi

PrAKtI^NA NAStAvA

cvetanka mitrevska MOdeL ZA rAKOvOdewe NA PrAKtI^NAtA NAStAvA NA UêNICIte Proizvodnata prakti~na nastava e pojdovna osnova za sekoj stepen i profil i spored toa i za obikot i na~inot na stru~noto obrazovanie. Da se pou~uva i da se voveduva nekoj vo proizvodnata rabota zna~i vo prv red steknuvawe na tehnolo{ki uvid vo proizovodniot proces i razvivawe na mislovnite sposobnosti, zaklu~oci i kreativnata misla. Taka moè da se iskoristat vospitnite vrednosti na proizvodnite aktivnosti i na toj na~in da se doìveat duhovnite vrednosti na procesot na proizvodstvoto vo celost. Proizvodstvoto i obrazovanieto, dve ~ove~ki aktivnosti prirodno nerazdvoivi. Od edna strana obrazovanieto ja postavuva bazata i osnovnata konstrukcija na profesionalniot razvoj na edinkite koi zaedno go sozdavaat uspe{noto proizvodstvo, a od druga strana efikasnotoproizvodstvo e refleksija na efikasnoto obrazovanie. Prakti~nata nastava se realizira vo u~ili{nite rbotilnici kade se stremi da se sozdadat uslovi na simulirawe na realno proizvodstvo. Vo po~etnite obuki naj~esto od vtora godina didaktiziranosta e pogolema, a toa go nametnuvaat programskite sodrìni i zastapenosta na redosledot na nivnata realizacija. Pokasno so ve}e postavenite osnovi s# pove}e se napu{ta krutata redoslednost i se zgolemuva stepenot na vrednosnite izved21

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

bi zgolemuvaj}i go proizvodniot ~initel vo obukata. Nastavnata tehnika go ponesuva golemiot tovar na naglednosta i soodnosot na didakti~kiot i proizvodniot faktor. Toa e most pome|u ovie dve krajnosti na obu~uvaweto. Ovaa nastava od rabotilni~ki tip se sproveduva so primena na metodi i formi vo sklad so sodr`inite od planot i programata prilagodeni na obrazovniot stepen i profil. Metodata demonstrirawe na aktivnostite i metodata na prakti~ni raboti e dominantna vo tekot na izvedbata na ve`bite so permanentno sledewe na realizacijata vgradena vrz gre{ki i pravilnosti so postojani korekcii i naso~uvawe od strana na isnstruktorotorganizator, opservator i korektor. Vo {kolskata rabotilnica naj~esto nema mo`nost za sekoj od u~enicite da se obezbedi dovolno proizvodna rabota, a del od rabotnite izvedbi se didaktizirani programski ve`bi. Eden isnstruktor istovremeno e za pove}e grupi na u~enici koj go vr{i adaptiraweto na didakti~kite i proizvodnite ve`bi. Pri izveduvawe na prakti~nata nastava se koristat univerzalni ve`bi za da dadat osnova na univerzalno proizvodstvo. Prakti~nata nastava koja se izveduva vo organizacija go naso~uva u~enikot kon: a pravilno da & pristapuva na odredena zada~a od nastaven ili nastavnoproizvoden karakter arazviva kaj nego navika zada~ata prvo mislovno da ja obraboti agi mobilizira svoite teoretski znaewa za re{avawe i izvr{uvawe na zada~ata arabotata da ja izveduva spored primerok i disciplinirano da se pridr`uva na instrukciite po odnos na vremeto, merkite i drugite pokazateli auporno da gi razviva ve{tinite

Broj 11 i 12

preku ve`bawe apreku svoite obidi i gre{ki da izvlekuva zaklu~oci i po~uvstvuva potreba za podlaboko zavladuvawe so soodvetnite sistematizirani iskustva. Najgolem voshit i blaènstvo e koga }e stigneme do sostojba koga na pou~uvaniot }e vladee: "pokaì mi", "kako najdobro da go napravam toa sam". Nastavniot proces zasnovan na educiranost i verbalizam treba da se zameni so proces koj }e sozdava trajna radoznalost na duhot i stremeì za novi soznanija i novi vrednosti.

aPriL 2005 goD.

izrazena bliskosta i roditelskiot odnos. l trener, obu~uva~, ve`ba~ na ve{tinite za odreden zafat, stru~no vodewe i sovetuvawe za pravilno postapuvawe i olesnuvawe na postapkite l mentor, pomaga~ vo realizacijata na odredena zada~a do nejzino finalizirawe so so~uvstvuvawe i empatija kon mentoriraniot, da se gledaat rabotite od negova strana i da se koristat negovite osobenosti, a ne da se naturaat kvalitetite i sposobnostite na mentorot.

êtiri najva`ni priodi {to Odnosot na nastavnikot po moè nastavnikot po prakti~na nastaprakti~na nastava kako nadzornik va da gi primeni se: sledej}i ja proizvodno-edukativnata q ne e napraveno kako {to treba - kon- situacija vo odnosot kon u~enikot i statirawe, prepu{tawe na u~enikot zada~ata moè da zavzeme uloga na: sam da ja otkrie i popravi gre{kata w menaxer - raboti so u~enicite i q {to ne e napraveno kako {to treba preku niv ja ostvaruva celta da se - dijagnoza, locirawe na neispravnosobrazuvaat i pritoa da tvorat ta i dokaùvawe na gre{kata w ~uvar na pravila i proceduri za q kako treba da se napravi - korekci- pravilno vodewe na procesot na raboja, prepu{tawe na u~enikot da ja reta i edukacija, vnimava na pravilata alizira i procedurite naso~eni kon celite. q pomo{ pri realizacijata - nadzor- Vodi smetka jasno i pravilno da bidat ni{tvo, da se pomogne, da se pokaè. interpretirani i dostapni za sekoj. Izborot na priodot bi trebalo w odrùva bezbedno i produktivno da zavisi od toa {to e bitno vo dade- rabotno mesto nata situacija, produktot od rabotata w zastapnik na u~enicite na u~enikot ili rabotata na u~enikot. w pretstavnik na organizacijata Kako edukator, nastavnikot po prak- w obu~uva~ ti~na nastava spored edukativno w voda~ proizvodnata situacija vo odnos na w odrùva komunikacii. u~enikot moè da se postavi i izgradi Znaeweto e samo informacija, a nekolku priodi procenuvaj}i ja potrenegovata primena ja dava negovata bata za dadena situacija i toa kako: vistinska vrednost. Zatoa e potrebno l sozdava~ i obezbeduva~ na uslovi za ovladuvawe so ve{tinite na primena odvivawe na odreden proces i negovo na znaewa i nivno pretvorawe vo umepoddrùvawe i organizirawe vo spro- ewa. veduvaweto znaeweTo PreTvoreno vo l tutor, staratel i za{titnik vo pro- Umeewe ja Dava viSTinSkaTa vreDnoST cesot na obrazuvawe i sozrevawe na na naUênoTo. li~nosta na u~enikot. Vo priodot e 22

PrAKtI^NA NAStAvA

razgLeDi

PrAKtI^NA NAStAvA

Dragan nikolovski ZA PrAKtI^NAtA NAStAvA

Vo ramkite na DSU "Taki Daskalo" - Bitola dolg vremenski period funkcionira tekstilnata nasoka. Vo tie ramki nastavniot kadar sproveduva vospituvawe i obrazuvawe na u~enicite od taa nasoka. Toa se dva osnovni, me|usebno zavisni, usloveni pedago{ki procesi i istovremeno osnovni pedago{ki poimi i kategorii. Vo odreduvaweto na ovie dve kategorii e i poimot nastava - koja se smeta za tret osnoven pedago{ki poim. vospitanie Vospitanieto e slo`en i kompleksen dolgogodi{en proces na sozdavawe i formirawe na li~nosta. t

obrazovanie Obrazovanieto, spored edna zastarena (potesna), no mnogu ednostavna definicija pretstavuva: sistemsko prenesuvawe i usvojuvawe na znaewata i sozdavawe na nau~en pogled na svetot kaj vospitanicite (u~enicite). No, obrazovanieto ne e samo proces na prenesuvawe na znaewa i vrednosti, tuku i proces na aktivno i svesno i kriti~no usvojuvawe na znaewa i vrednosti od strana na vospitanikot. Zna~i deka se raboti za dvosmeren proces. t

nastava Vo izveduvaweto na nastavata

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

koristime nastavni metodi kako na primer: metodi zasnovani na nabquduvawe (poka`uvawe) u metodi zasnovani na zborovi - rabota so kniga i dr. u

Me|utoa, moram da konstatiram deka prethodno spomenatite metodi ja zbogatuvaat efikasnosta na izveduvaweto na nastavata, no od druga strana ne gi oslobodija u~enicite od pasivnosta. Najdobro osloboduvawe od pasivnosta na u~enicite se pravi so niven prakti~en anga`man. Od dosega{noto iskustvo, kako dobar na~in za edno razdviùvawe i angaìrawe na u~enicite e {to poneposrednoto u~ewe i otkrivawe na vistini {to ima mnogu prednosti sporedeno so klasi~niot na~in na prenesuvawe na nau~nite (teoretski) znaewa. Vo ramkite na tekstilnata nasoka vo u~ili{teto, golem del (96%) od prakti~nata nastava se izveduva vo na{ata rabotilnica. Sredstvata za rabota so koi raspolaga ovaa tekstilna rabotilnica, iako zastareni, ovozmoùvaat uspe{no da se izveduvaat osnovnite obuki na u~enicite, pritoa so zadolìtelno sledewe na nastavnite planovi i programi. Vo tie ramki, na samite ~asovi, spojuvaweto na odredeni znaewa (teoretski) i prakti~nata primena na tie znaewa - rabota na odredeni ma{ini, uredi i dr., go pravam so primena na razli~ni metodi i postapki kako u~enicite bi usvoile {to pogolem procent od prenesnoto znaewe. Prv ~ekor, za koj smetam deka e mnogu vaèn, e teoretskata obrabotka na nekoja tema, odnosno kolku i da se ~ini deka e neva`no ne{to teoretski da se objasni toa sepak neophodno tre-

Broj 11 i 12

aPriL 2005 goD.

ba da se napravi - da se nacrta ili so eniot proizvod (par~e) i dr. nekoj drug metod da se potkrepi. ^ekor 7: Vodewe na dnevnik za prakPonatamu ke opi{am nekolku ti~na nastava na~ini (metodi) so koi problemot (temata) }e se doobrabotuva. MetOd 3 MetOd 1

êkor 1: Teoretski da se objasni problemot (temata) êkor 2: So moja mala pomo{, u~enicite samostojno da go zapi{at problemot odnosno ve`bata vo {kolskite tetratki êkor 3: Razgovor i zaedni~ko razgleduvawe na problemot (dali dobro razmisluvame) êkor 4: Jas, pred celata grupa, problemot da go izrabotam na konkretnata ma{ina êkor 5: Izbor na asistent-demonstrator od redovite na u~enicite-grupata, koj }e raboti so sekoj u~enik posebno

êkor 1: Teoretski da se objasni problemot (temata) êkor 2: So moja pomo{, vo {kolskite tetratki da se zapi{e na~inot na koj na konkretnata ma{ina }e se raboti na toj problem (temata) êkor 3: Jas, na konkretnata ma{ina, pred celata grupa da go izrabotam problemot êkor 4: Sekoj u~enik (~len na grupata) da go izraboti problemot odnosno ve`bata na ma{inata, so moja asistencija êkor 5: Zaedni~ka analiza na dobieniot proizvod (par~e) so u~enicite i dr. u Vo tekot na nekolku nedeli êkor 6: Vodewe na dnevnik za prak- sekoj u~enik }e bide asistent, so toa ti~na nastava sekoj u~enik }e se oseti: korisen, potreben i zna~aen; MetOd 2 u Sledewe od moja strana. êkor 1: Teoretski da se objasni problemot (temata) êkor 2: So moja mala pomo{, u~enicite samostojno da go zapi{at problemot odnosno ve`bata vo {kolskite tetratki êkor 3: Razgovor i zaedni~ko razgleduvawe na problemot (dali u~enicite dobro razmisluvale) êkor 4: Jas, pred celata grupa, problemot da go izrabotam na konkretnata ma{ina êkor 5: Rabota vo pomali grupi (od dva do tri u~enici) so aktivirawe na poslabite u~enici êkor 6: Zaedni~ka analiza na dobi-

^ekor 6: Zaedni~ka analiza na dobieniot proizvod (par~e) i dr. ^ekor 7: Vodewe na dnevnik za prakti~na nastava. Najgolem problem so koj, vo ramki na funkcioniraweto na tekstilnata nasoka vo DSU â&#x20AC;&#x153;Taki Daskaloâ&#x20AC;? - Bitola, se sre}avame i nastavnicite i u~enicite e zastareniot ma{inski par koj e so okolu peeset godini prose~na starost, kako i nemaweto na tipizirani ma{ini.

vO FOKUSOt deNeS

razgLeDi

vO FOKUSOt deNeS

mimoza anastovska jankulovska KOrIStewe NA INFOrMAtI^KA teHNOLOGIjA vO OBrAZOvNIOt PrOCeS vOved Razvojot na informaciskoto op{testvo so novite komunikacioni sredstva, novite tehnologii i multimedijalnoto povrzuvawe, ni dava mo`nost za nivno vklu~uvawe vo najgolemiot del na ìvotot na mladiot ~ovek - obrazovanieto. teKOvNI MOMeNtI Vo momentot informati~kata tehnologija vo Makedonija e zastapena vo obrazovniot proces, no vo minimalni ramki. Ona {to e neophodno zacrtano od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka se realizira, no samo malku entuzijasti probaat da ja pro{irat upotrebata na informati~kata tehnologija vo razli~nite nastavni sodrìni. Spored nekoi istraùvawa site sredni u~ili{ta se opremeni so kabineti so kompjuterska tehnika vo koi se realizira nastavata po Informatika i eventualno se izrabotuvaat, koga ima takva potreba, nastavni materijali ili tekstovi za ostanatite predmeti. Mnogu mal broj od osnovnite u~ili{ta imaat kompjuterski kabineti. Naj~esto toa e slu~aj vo visoko urbaniziranite sredini. Vo ruralnite sredini takva mo`nost za unapreduvawe na nastavata ne postoi. 25

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

Od site ovie u~ili{ta so kompjuterski kabineti, samo do 10% imaat izlez na globalnata mre`a za komunikacii - Internet. O~igledno e deka ova e golem problem vo razvivaweto na nastavata vo nasoka na globalizacija i koristewe na multimedijalni podatoci. Sledej}i gi site trendovi vo svetot, o~igledno e deka nekoi od sekojdnevno koristenite termini se menuvaat. Na pr. “pismenost”, pove}e ne ozna~uva samo sposobnost za pi{uvawe i ~itawe. Taa sega e pro{irena na “kompjuterska pismenost”. Vo ovoj milenium bukvalno za nepismeni }e se smetaat onie koi ne znaat da rabotat so kompjuteri ili ne go poznavaat angliskiot jazik i u{te nekoj od stranskite jazici. Za da mo`eme barem malku da fatime ~ekor so brziot razvoj na razvienite op{testva, neophodno potrebno e da go akcentirame kompjuterskoto obrazovanie i izu~uvaweto na {to pove}e stranski jazici vo na{iot obrazoven proces. MO@NOStI NA INFOrMAtI^KAtA teHNOLOGIjA

U{te na samiot po~etok, pri voveduvaweto na kompjuterite vo nastavata i sekojdnevieto, be{e jasno deka se otvoraat dotoga{ nevideni mo`nosti za obrabotka na podatoci, za komunikacija me|u najoddale~eni delovi od svetot, za najbrz pristap do sekakvi podatoci. Toa samo se zajakna so sozdavaweto na Internet - komunikaciska mreà na kompjuteri niz celiot svet. Ovie karakteristiki najdobro moàt da se iskoristat vo obrazovniot proces, kade {to golem del od nastavnite sodrìni moàt da se moderniziraat vo smisla na pristap i obrabotka na podatoci. Primeri za toa ima bezbroj: Istorija moè da se u~i so pomo{ na

Broj 11 i 12

multimedijalni prezentacii na istoriskite nastani; materijalot po Fizika, Hemija ili Elektrotehnika moè da se obrabotuva so koristewe na najrazni simulacii; Stranskite jazici najdobro se u~at so direktna komunikacija so sorabotnici od soodvetnoto govorno podra~je; duri i temi od materijalot po Maj~iniot jazik moè da se obrabotuvaat preku snimawe na dramatizacii ili video konferencii so drugi u~ili{ta; postojat mnogubrojni softverski programi za izu~uvawe na Matematika; i mora da se spomene golemiot varietet na mo`nosti za rabota po stru~nite predmeti. Na pr. za elektrotehni~kata grupa predmeti postojat programi so ~ija pomo{ u~enikot moè sam da nacrta, ispita elektri~no kolo, a potoa toa da go prenese na pe~atena plo~a i prakti~no da go izraboti. Olesnuvawata na samata rabota se o~igledni (i finansiski i vremenski). Osven konkretnite softverski programi za programskite celini, vo tekot na nastavata moè da se koristi Internet kako mnogu mo}na alatka. Internet/veb pomagaat da se sprovedat inovacii vo obrazovanieto preku: w Razvivawe na sorabotkata vo obrazovanieto; w Razvivawe na proektno-orientirano u~ewe; w Integracija na u~ili{nite programi; w Razvivawe na timska rabota; w U~ili{en menaxment; w Re{avawe na problemi i konflikti.

aPriL 2005 goD.

nosti za razvoj; l Se povrzuvat so roditelite od po{irokata zaednica; l Ja istraùvaat pozadinata na temata koja ja obrabotuvaat; l Najdat izvorni dokumenti za da gi inoviraat nivnite ~asovi. U~enicite so koristewe na Internet imaat mo`nost da: w Sozdavaat veb proekt; w Se priklu~at na veb proekt; w Se povrzat so u~enici od dale~ni mesta i od drugi kulturi; w Istraùvaat temi od interes; w Se osposobat efektivno da koristat pomagala za istraùvawe; w Slu{nat od prva raka informacii za svetski aktuelnite nastani; w Nau~at za najrazli~ni perspektivi na temata koja se izu~uva; w Povrzat so mentori. Ni{to ne e idealno vo ovoj svet, pa ne moè da bide ni Internetot. Toj si ima svoi nedostatoci, me|u koi najzna~ani se : = Internetot e mo}en konzument na vremeto; = Ponekoga{ podatocite dobieni preku veb ne se sosema doverlivi; = Ne pretstavuva zamena za komunikacijata lice vo lice.

Komunikacijata so posredstvo na Internet moè da se napravi so koristewe na: elektronska po{ta, listi na korisnici (mailing lists), grupi (newsgroups), forumi, video konferencii, razgovori (chat), ftp, telnet i drugo. Nastavnicite so koristewe na Elektronskata po{ta e najlesInternet moàt da: na alatka za koristewe i e naj~esto l Najdat i/ili spodelat kurikulum; koristena i kaj nas. Taa vo nastavata l Sorabotuvaaat so drugi nastavnici; moè da se koristi za da se: l Dobijat poddr{ka za realizacija na w Komunicira so u~enicite; idei; w Komunicira so nastavnici koi prel Lociraat drugi profesionalni mo`- davaat ist predmet vo drugi u~ili{ta; 26

razgLeDi

w Upatuvaat pra{awa; w Razviva sorabotka i proekti so u~enici od drugi u~ili{ta; w Povrzuvaat u~enicite so mentori; w Povrzuvaat u~enicite so konferencii i panelni diskusii; w Izvr{i pretplata/zapi{uvawe za odredeno nau~no spisanie; w U~estvuva vo diskusijata za odredena tema; w Lociraat resursi za odredena disciplina; w Razmenat kurikulumi; w Steknat novi prijateli. Rabotata na sorabotuva~ki proekti dava najdobri rezultati pri koristeweto na kompjuterskata tehnika i Internet. Vo tie proekti u~enicite vospostavuvaat komunikacija i sorabotka so u~ili{ta od razni delovi na zemjinata topka, razmenuvaat podatoci, i taka direktno u~at i go sovladuvaat materijalot. Golem napredok na ova pole, no za àl vo von{kolskite aktivnosti, e napraven od strana na IMOR - Internacionalna Mreà za Obrazovanie i Resursi. Vaèn aspekt, posebno koga se razgleduva obrazovnata strana e Proektno Orientirano U~ewe, t.e. u~ewe po pat na proekti. Ovoj na~in na rabota moè da ja opfati skoro sekoja tematika, zavisi samo od inventivnosta na nastavnikot.U~enicite mnogu lesno i brzo se prilagoduvaat kon ovoj na~in na rabota, bidej}i naj~esto stanuva zbor za nov i nestandarden, liberalen pristap kon rabotata. Za da se motiviraat u~enicite u{te pove}e sekoga{ postojat nekoi Internet aktivnosti koi vredi da se probaat: l Kontakt so prijatelite; l Pronao|awe na mentor; l Locirawe na resursi; l Vospostavuvawe na sorabotka; 27

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

Realizacija na istra`uvawe; Upatuvawe povik za akcija; Ostvaruvawe vrska so po{irokata zaednica; l Stimulira odredena aktivnost; l Dizajnirawe i izrabotka na veb strana; l Publikuvawe na veb strana; l Koristewe na multimedija; l Realizirawe u~eni~ki proekti. l l l

ZAKLUÔK So koristewe na kompjuterska i komunikaciska tehnika vo nastavata se otvoraat bezbroj vrati za podobruvawe, olesnuvawe i intenzivirawe na obrazovniot proces. Na ovoj na~in probame da fatime ~ekor so razvieniot svet i da gi obrazuvame mladite generacii vo sklad so klu~nite kvalifikacii za noviot vek - kompjuterska pismenost i poznavawe na nekolku svetski jazici. Fakt e deka so koristeweto na kompjuterskata tehnika vo nastavata u~enicite pokaùvaat zgolemen interes. Dosega{nata praktika vo Makedonija na voveduvawe na kompjuterskata tehnika vo sekojdnevnata nastava beleì skromni ~ekori. Ako ne{to se realizira vo ovaa nasoka toga{ toa e vo ramki na vonnastavnite aktivnosti, {to sepak ne e ona vistinskoto, bidej}i samo odreden krug na u~enici se priklu~uvaat kon vakvite aktivnosti. So voveduvawe na poseopfatni programski celini za obrabotka so pomo{ na kompjuterska tehnika i pravilno koristewe na Internet, vo mnogu }e se zgolemi kvalitetot na nastavata i izu~uvaniot materijal, i }e se olesne rabotata na nastavnikot vo podgotovkite na nastavnite materijali. Vo isto vreme se zgolemuva motiviranosta na u~enicite za rabota i se promovira samata dràva.

vO FOKUSOt deNeS

Broj 11 i 12

vO FOKUSOt deNeS

milka naumovska PredLOG NA IStrA@UvA^KI PrOBLeMI [tO Se vO CeNtArOt NA vNIMANIetO deNeS voveD Golemi razliki vo domenot na filozofijata, naukata, politikata i tehnologijata vo ~ija osnova leàt rasnite, klimatskite i drugi razliki, go podelija svetot na dve hemisferi. No, blagodarenie na komunikacijata sovladani se golemi prostranstva i vospostaveni se bliski ili ~esti kontakti me|u ovie dva sveta: znaeweto i iskustvoto se prenesuvaat od eden meridijan na drug, i golemite kontrasti postepeno is~eznuvaat. Na{eto vreme na nezamislena tehni~ka revolucija i visok stepen na materijalna civilizacija koja go osvojuva sekoe par~e zemja, daleku zaostanuva na poleto na duhovnata kultura i individualniot i op{testven moral. Se ~ini deka trkata za osvojuvawe na s# pogolemi materijalni dobra i èlbi za ostvaruvawe na megalomanski ambicii e pri~ina za disharmonija na svetot, kako politi~ka, klasna, ekonomska i ideolo{ka borba. Site filozofi na istok, a vo golem del i na zapad sekoga{ istaknuvale deka osnovni osobini na ~ovekot senegovoto te`nenie za vistina i pravda, qubov i novi znaewa. Poedinecot izgraden po moralnite zakoni stanuva i ~len na op{testvenata zaednica koja obedinuvaj}i gi pozitivnite edinki i sama stanuva pozitivna. â&#x20AC;&#x153;ne u~ime za u~ili{te tuku za ìvototâ&#x20AC;? (Seneka)

aPriL 2005 goD.

So reformskite zafati vo nastavata se realiziraat pove}e istraùva~ki proekti {to se odnesuvaat na kognitivniot razvitok na decata i otkrivaweto na sposobnostite za sovladuvawe na znaewe, poimi, fakti. Ovde pred s# bi gi spomnale istraùvawata na Bruner i Pijaè vo odnos na toa {to treba da se u~i, ako gi opfa}aat i vrednostite na novite nastavni programi vo razli~ni zemji od svetot, kako i na razli~nite metodski re{enija vo nastavata. Ispituvana e isto taka i efektivnosta od primenata na nastavnite sredstva, metodi, tehniki vo procesot na nastava za realizacija na novite reformirani programski barawa vo sferata na obrazovanieto. Potoa treba da se spomnat istraùvawata {to se odnesuvaat na u~ebnicite i nivnata ~itlivost, prou~uvawata od oblasta na obrazovnata tehnologija, programiranata nastava, koristeweto na kompjuterot vo nastavata, razli~nite formi vo nastavna rabota so vnesuvawe na razli~ni inovativni zafati, primenata na informati~kata tehnologija, istraùvawata vrzani so pravoto na ednakvi {ansi za obrazovanie - pred s# se misli na proekti {to se odnesuvaat na socio-kulturniot hendikep. Site ovie istraùvawa bi gi vklu~ila vo kompleksot istraùvawa vrzani so kurikulumot. Vo posledno vreme aktuelni stanuvaat i istraùvawata koi se odnesuvaat na izgraduvaweto na socijalni odnosi vo u~ili{teto i sevkupnata klima vo nego. na dene{niot stepen od razvitokot na proizvodnite sili imperativno se postavuva potrebata od nadvladuvawe na protivre~nosta me|u intelektualnata i fizi~kata 28

razgLeDi

rabota do nivna sinteza, so {to rabotata se intelektualizira, a misleweto se otelotvoruva.

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

op{testvo, koj gi znae site prava i odgovornosti, znae da ceni sekogo bez ogled na rasata, polot, kulturata, nacionalnosta, verskata pripadnost i socijalniot status.

Rabotata, tvore{tvoto, stanuvaat modaliteti na ~ovekovata emancipacija i konstitutiven element na organiziranoTo SLoBoDno vreme ~ovekovata egzistencija. Tuka rabo- USLov za SUzBivawe na DevijanTnoTo tata i tvore{tvoto mora da pretsta- oDneSUvawe na mLaDiTe vuvaat i konstitutienti na vospitniot proces kako osvesten proces na Fenomenot slobodno vreme e reproducirawe i producirawe na edna od najzna~ajnite kategorii na ~ovekot. vremeto vo koe ìveeme i osnovno obele`je na vremeto koe doa|a. Ottuka viSoki oBrazovni STanDarDi na toa e vo domenot na interesirawe na brojni teoreti~ari (psiholozi, pedaPoêTokoT na 21-vi vek gozi, andragozi i dr.) koi sekoj od asNa{eto u~ili{te vo sopstvena- pekt na svojata specijalnost se obiduta u~ili{na sredina i nadvor od nea vaat terminolo{ki da go opredelat i pottiknuva i razviva odnosi na zaemna da gi izdiferenciraat negovite funkdoverba i po~it me|u zainteresira- cii i mo`nosti vo podobruvawe na nite strani vo vospitno-obrazovniot ìvotot na lu|eto i formirawe na proces: u~enicite, profesorite, upra- ~ovekot. Slobodnoto vreme e centravata, pedago{ko-psiholo{kata slu`ba len element vo kulturniot ìvot na i drugi ~lenovi na u~ili{nata zaed- milioni rabotnici vo koe ~ovekot e nica, roditeli na u~enicite, lokalna- osloboden od zadolènijata sprema ta zaednica, nadle`ni ministerstva i semejstvoto, u~ili{teto, rabotnata drugi institucii. Vo vakva konstela- organizacija ili po{irokata zaednicija na odnosi pome|u zainteresira- ca, vreme koe moè da se oblikuva i nite strani, akcent e postaven na pri- ispolnuva so aktivnosti po sopstvena marniot subjekt - U~ENIKOT e centar èlba i interes zaradi zadovoluvawe na site na{i zalo`bi i angaìra- na sopstvenite sklonosti i sposobnosti. Vo praksata karakteristi~na e tenwa. U~ili{teto se zalaga za pokva- dencijata za postojano namaluvawe na litetno obrazovanie preku demokra- slobodnoto vreme na u~ili{nite deca tizirawe na nastavniot proces, imple- i mladi zaradi s# pogolemata zaanmentacija na nastavnite programi, gaìranost so zadolènija vo u~ili{realizirawe na aktivni metodi na teto i za u~ili{teto. Vo praksata najrabota koi obezbeduvaat stimulativna golemo vnimanie mu se posvetuva na sredina za u~ewe i promoviraat usvo- osposobuvawe na mladite za rabota, a juvawe na kreativno-primenlivi znae- se ~ini deka najzapostavena e dimenziwa {to }e mu ovozmoàt na u~enikot jata koja naso~uva za koristewe na sloda gi razvie svoite celosni potenci- bodnoto vreme. Aktivnostite vo slojali vo priodot kon ponatamo{no bodnoto vreme se vr{at po ocenka, visoko obrazovanie. Posveteni sme na interes i spored sklonostite na poemladiot ~ovek so èlba da sozdavame dinecot. Zatoa se odlikuvaat so dinaod nego korisen gra|anin na na{eto mi~nost, aktuelnost i sovremenost. 29

Broj 11 i 12

Aktivnostite vo slobodnoto vreme se izveduvaat vo u~ili{teto, semejstvoto, raznite ustanovi i dru{tva vo priroda, na javni mesta. Od pedago{ki aspekt slobodnoto vreme moè da se razgleduva od edna strana kako fenomen koj pozitivno ili negativno deluva na formiraweto na li~nosta na ~ovekot so vidot na aktivnostite (pozitivni ili negativni) koi gi izbira subjektot, a od druga strana pravilniot izbor na aktivnostite na slobodnoto vreme e vo funkcija na osposobuvawe na poedinecot za pravilno koristewe na slobodnoto vreme. Toa ne e nitu pozitivno nitu negativno po odnos na negovoto organizirawe i formirawe. Zna~ajno e so koi aktivnosti poedinecot go ispolnuva slobodnoto vreme i kolku e toj sposoben tvore~ki i pozitivno da go koristi. Takvite funkcii na slobodnoto vreme posebno se zna~ajni za populacijata na u~ili{nite deca i mladi bidej}i pravilnoto koristewe i osmislenoto ispolnuvawe na slobodnoto vreme za mladite zna~i seriozen faktor koj neizbe`no vodi kon nivno pravilno formirawe vo fizi~ki, intelektualen, moralen, estetski i raboten aspekt. Organiziranoto koristewe na slobodnoto vreme kaj decata i mladite ima posebno zna~ewe za nivno moralno formirawe zatoa {to vo periodot na detstvoto i mladosta, koga e zgolemena potrebata za druèwe, mladite lu|e }e se vklu~at vo organiziranite formi na slobodni aktivnosti kade }e komuniciraat so svoite vrsnici koi imaat sli~ni interesi i sklonosti, toga{ tie takvite potrebi }e gi zadovoluvaat na ulica, a toa zna~i zgolemen rizik vo smisla na nivno antisocijalno zdruùvawe vo razli~ni bandi i gangovi ~ii aktivnosti zna~at od-

aPriL 2005 goD.

vlekuvawe na mladite vo vodite na maloletni~koto prestapni{tvo i maloletni~kata delikvencija. Brojni avtori (From, Fridman) vo analizata na mo`nostite na slobodnoto vreme ukaùvaat na negativnostite na podra~jeto na negovata primena. Primer, masovna produkcija na komercijalni filmovi koi dominiraat so agresivnost i somnitelni vrednosti, distribucija na bezbroj stripovi i ilustrirani spisanija vo koi dominiraat junaci so negativni vrednosti i stavovi i s# pogolema mo`nsot decata i mladite da doa|aat vo dopir so niv, go zgolemuva rizikot za nivno negativno vlijanie vrz niv. Isto taka vo ponovo vreme alkoholot, cigarite, drogata, pa kako rezultat na ovie vlijanija se javuva napadno odnesuvawe na mladite, agresivnost, moralna zapu{tenost, seksualna potenciranost, op{testvena neodgovornost kako osobini koi se ~ekor pred maloletni~koto prestapni{tvo i asocijalnoto povedenie voop{to. Vo ovaa prilika posebno }e ukaème na zna~eweto na aktivnostite na slobodnoto vreme od sportski karakter. Prvo, zaradi mo`nosta za jaknewe na organizmot i za~uvuvaweto na zdravjeto kaj mladite, osobeno ako se ima predvid faktot deka decata i mladite imaat malku vreme i prostor za angaìrawe so fizi~ka aktivnost vo u~ili{teto. Ve`baweto ja zadovoluva potrebata za igra kaj mladite, ja spre~uva pojavata na razli~ni emocionalni potresi i nervozi i ja zadovoluva potrebata za afirmacija, dominacija, identifikacija i imaginacija kaj mladite lu|e, stanuvaat pasivni nabquduva~i, se javuvaat ponekoga{ agresivnost, anksioznost, neprijatelski ~uvstva i omraza prema timot za koj se naviva. 30

razgLeDi

Agresivnosta vo sportot, so ogled na aktuelnite op{testveni promeni, se definira od sociolo{ki aspekt kako ekstremen oblik na nasilstvo so nelegitimna i neopravdana upotreba na fizi~ka ili psihi~ka sila. Tokmu ovaa e devijantna pojava i zna~i pre~ekoruvawe na odredeni op{testveno prifateni normi na odnesuvawe kako me|u oddelnite individui, taka i me|u op{testvenite grupi. agreSivnoSTa vo SPorToT Ne postoi soglasnost kaj istraùva~ite kade treba da se baraat izvorite na agresijata i nasilstvoto vo sovremenoto op{testvo. Nagonskata teorija za agresijata na Frojd smeta deka kaj ~ovekot pokraj libidoto postoi i nagon na smrtta i destrukcijata. Toj nagon go prisiluva ~ovekot da napadne drugi lu|e duri i da uni{tuva. Taa nagonska energija mora da se projavi bilo neposredno bilo posredno (so nabquduvawe na nasilstvo, op{testvena dominacija ili so u~estvo do natprevaruva~ki sportovi), zo{to ako ne dojde do toa toga{ doa|a do nekontrolirani izlivi na nasilstvo ili samoubistva. Isto taka toj utvrdil deka kaj ìvotnite postoi inhibitoren mehanizam koj ovozmoùva harmoni~en razvoj vo ramkite na zaednicata, a ~ovekot blagodarenie na misleweto i govorot go napu{til instinktivniot na~in na odnesuvawe, a agresivno reagira sli~no kako niv samo zaradi toa {to ne postojat inhibitorni mehanizmi kako kaj ìvotnite, tie mehanizmi niv gi {titea od samouni{tuvawe, dodeka ~ovekot e mo`no da go uni{ti svojot vid. 31

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

Tokmu taka sportot se nabquduva prvenstveno kako del od kulturata kako pojava koja pridonesuva da se namalat psihi~kite napnatosti na sovremeniot ~ovek koj `ivee vo edno dinami~no, mehanizirano i urbanizirano op{testvo (Nelko Stojanovski, â&#x20AC;&#x153;Agresivnosta vo sportot kako negativen op{tetsven fenomenâ&#x20AC;?, 1993 god., Bitola). Zaradi toa denes, na po~etokot na dvaesetiprviot vek se praktikuvaat i mnogu se atraktivni bore~kite ve{tini kako na primer: u u

karate, xudo, u aikido, u xiu xicu, u joga i sl.

So cel samite treninzi pretstavuvaat katarza t.e. praznewe od negativnata energija i osobeno na negativnite emocii na li~nosta so cel za pozitivno dejstvuvawe. I aikidoto e princip na nesprotistavuvawe. Bidej}i ne se sprotistavuva, toa pobeduva u{te od samiot po~etok. Onie so zlobni nameri i kavgaxiski duh, vo istiot moment se porazeni. Zaradi toa pretstavuva i metod za vivnuvawe na duhot i teloto t.e. pretstavuva vozdignata filozofija na duhot. Bidej}i vojnata po~nuva vo ~ovekoviot duh i um, tokmu vo nego i treba da se vsadi idejata za qubovta i mirot. Da bide{ nepobeden zna~i da ne se tepa{, toa zna~i deka site problemi vo `ivotot treba da se nabquduvaat od strana i da im se pristapi pravilno.

vO FOKUSOt deNeS

Broj 11 i 12

vO FOKUSOt deNeS

mirjana gi~evska MISLewetO NA UêNICIte ZA KLIMAtA I KULtUrAtA vO UÎLI[tetO U~ili{nata klima vsu{nost pretstavuva sozdaden ambient vo koj se realizira nastavniot proces, toa e ambient vo koj osven materijalnotehni~kite uslovi svoj doprinos imaat site direktni i indirektni u~esnici i toa u~enici, nastavnici, roditeli. Nekoi ~uvstva ili emocionalni reakcii vo edna organizacija verojatno se afektirani od stepenot na koj individuata gi spodeluva postignatite vrednosti, veruvawa i osnovi na ~lenovite na organizacijata. Dokolku u~enikot ne gi spodeluva istite vrednosti ili veruvawa {to se na pogolem del na u~enicite, toga{ e mnogu verojatno deka ovoj u~enik }e ima negativna reakcija na celata klima vo u~ili{teto.Organizaciskata klima se odnesuva na toa kolku dobro ~lenovite na organizacijata me|usebno komuniciraat. Fakt e deka heterogeniot sostav na na{eto u~ili{te (po struki, socijalna struktura) pridonesuva za zgolemuvawe na razlikite na vrednostite, èlbite i potrebite na u~enicite. cel na ispituvaweto: Vrz osnova na percepcijata na u~enicite utvrduvawe na misleweto za klimata i kulturata vo u~ili{nata sredina vo u~ebnata 2003/2004 godina. Primerok i vreme na istraùvawe: Ispituvaweto e sprovedeno vrz 200 u~enici i toa po 40 u~enici od sekoja

aPriL 2005 goD.

struka(gimnazisko obrazovanie,rudarska, soobra}ajna, grafi~ka i tekstilna struka), ispituvaweto e sprovedeno vo maj 2004 godina. instrument so koj e sprovedeno istra`uvaweto: Misleweto na u~enicite e utvrdeno so pomo{ na skala na tvrdewa so koja se opredeluva stepenot na soglasuvawe na u~enicite so dadeno tvrdewe. Skalata e prevzemena od studijata za odnesuvaweto povrzano so zdravjeto na u~enicite podgotvena od Centarot za psihosocijalna i krizna akcija vo sorabotka so Biroto za razvoj na obrazovanieto na RM. Hipotezi: 1. Postoi pozitivna komunikacija pome|u u~enicite vo DSU “Taki Daskalo” - Bitola. 2. DSU “Taki Daskalo” prestavuva prijatno i bezbedno mesto za rabota. 3. U~enicite se dosta optovareni od rabotnite obvrski. 4. Postoi pozitivna komunikacija na relacija nastavnik-u~enik. 5. Roditelite sakaat da sorabotuvaat so u~ili{teto. anaLiza na rezultatite dobieni od istra`uvawata na misleweto na u~enicite za klimata i kulturata vo DSU “Taki Daskalo” - Bitola 1. Za jaknewe na klimata vo u~ili{teto bitno zna~ewe ima pozitivnata komunikacija pome|u u~enicite, zaemnata po~it i drugaruvaweto, kolegijalnosta i sorabotkata pome|u niv. Samokriti~nosta i kulturata na odnesuvawe se elementi na mozaikot na u~ili{nata klima i pridonesuvaat za jaknewe na kulturata vo u~ili{tata. Kako se odviva komunikacijata na relacija u~enik-u~enik sogleduvame 32

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

preku izjasnuvaweto na u~enicite za vo nego se ~uvstvuvaat mo`eme da slednite tvrdewa: vidime od slednite tvrdewa: a) U~enicite vo moeto oddelenie so zadovolstvo se dru`at b) Pove}eto u~enici vo mojot klas se dobri i sakaat da pomognat v) Drugite u~enici me prifa}aat takov-va kakov-va {to sum g) U~enicite u~estvuvaat vo organizirawe u~ili{ni nastani.

Sosema se soglasuvam Se soglasuvam Nitu se soglasuvam nitu ne Ne se soglasuvam Voop{to ne se soglasuvam

Soobra}ajna struka

Grafi~ka struka

Tekstilna struka

Gimnazisko obrazov.

Vkupno

2. Edna od bitnite karakteristiki na u~ili{teto e dobrata atmosfera za rabota, a toa e dokolku vo u~ili{teto e vospostavena uredna i prijatna sredina za rabota so vospostaveni principi i pravila na odnesuvawe. U~enicite kako }e go do`ivuvaat u~ili{teto zavisi pred s# od vospostaveniot sistem na vrednosti. Kako na{ite u~enici go do`ivuvat u~ili{teto i kako

3. Dokolku u~enicite mo`at da odgovorat na postvenite barawa, dokolku

Rudarska struka

u~enicite u~estvuvaat vo organizirawe u~ili{ni nastani (tvrdewe 1-g)

Sosema se soglasuvam Se soglasuvam Nitu se soglasuvam nitu ne Ne se soglasuvam Voop{to ne se soglasuvam

a) Na{eto u~ili{te e prijatno mesto b) ^uvstvuvam deka sum del od ova u~ili{te v) Se ~uvstvuvam bezbedno vo ova u~ili{te.

bidat zadovoleni nivnite o~ekuvawa, interesi i povisoki motivi, bi se o~ekuvalo u~ili{teto da pretstavuva edna prijatna sredina vo koja so zadovolstvo bi prisustvuvale. Brojot na otsustvata od nastava e navistina zagri`uva~ki i interesna e dobienata slika za odnosot na u~enicite kon u~ili{teto koja se gleda niz izjasnuvaweto na u~enicite za slednite tvrdewa: ^uvstvuvam deka sum del od ova u~ili{te (tvrdewe 2-b).

Rudarska struka

Soobra}ajna struka

Grafi~ka struka

Tekstilna struka

Gimnazisko obrazov.

Vkupno

Broj 11 i 12

Sosema se soglasuvam Se soglasuvam Nitu se soglasuvam nitu ne Ne se soglasuvam Voop{to ne se soglasuvam

aPriL 2005 goD. Rudarska struka

Soobra}ajna struka

Grafi~ka struka

Tekstilna struka

Gimnazisko obrazov.

Vkupno

mi se dopa|a da bidam vo u~ili{teto (tvrdewe 3-b)

a) Se raduvam koga treba da odam na u~ili{te b) Mi se dopa|a da bidam vo u~ili{teto v) Postojat pove}e raboti vo vrska so u~ili{teto koi ne mi se dopa|aat g) Posakuvav da ne morav da odam na u~ili{te d) U`ivam vo u~ili{nite aktivnosti.

Sosema se soglasuvam Se soglasuvam Nitu se soglasuvam nitu ne Ne se soglasuvam Voop{to ne se soglasuvam

rawe na u~enicite }e mo`eme da otkrieme dokolku go utvrdime nivnoto mislewe za optovarenosta vo u~ili{teto i toa niz slednite navedeni tvrdewa: a) Imam premnogu u~ili{ni obvrski b) U~ili{nite obvrski se te{ki za mene v) U~ili{nite obvrski me zamoruvaat.

Rudarska struka

Soobra}ajna struka

Grafi~ka struka

Tekstilna struka

Gimnazisko obrazov.

Vkupno

4. So ogled na toa {to ima golem broj na u~enici koi ne mo`at da odgovorat na vospostavenite pravila na igra, rezultat e slabiot uspeh i nivnoto povedenie. Dali e toa rezultat na preobemnite nastavni programi, visokite barawa i o~ekuvawa na nastavnicite i roditelite ili nedovolnoto anga`i-

u~ili{nite obvrski me zamoruvaat (tvrdewe 4-v)

5. Kulturata na u~ili{teto mu dava beleg na sekoj nastavnik i u~enik kako poedinci vo taa zaednica. Nastavnikot e ili nedopirliv "avtoritet" ili li~nost koja znae da islu{a i po~itu34

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

va, dodeka i u~enikot e primer za discipliniran u~enik ili u~enik koj pridonesuva za ru{ewe na rabotnata disciplina. Profesionalniot odnos na nastavnicite, spremnosta za eksperimentirawe i hrabrosta za novi idei i formi na rabota se navistina bitni za razvojot na kulturata vo edno u~ili{te. Na~inot na komunikacija, pottiknuva~kata atmosfera vo rabotata, izgradenata doverba, griàta za u~enicite i po~ituvaweto na nivnoto mislewe pridonesuvaat za izgraduvaweto na li~nosta na u~enikot. Odnosot nastavnik-u~enik, poto~no kako u~enicite gi doìvuvaat svoite nastavnici, moème da vidime od slednite tvrdewa:

mo`at da se involviraat na najrazli~en na~in. Nezavisno dali tie se vklu~eni kako pomaga~i, konsultanti, izvori na informacii ili partneri, celta e zaedni~ka. Koga interesite i celite se poklopuvaat na u~ili{teto i semejstvoto bi se o~ekuvalo uspehot da bide neizostaven. Sorabotkata so semejstvoto e biten faktor za uspeh vo u~ili{teto. Kakva e taa sorabotka na relacija u~ili{te-semejstvo se gleda od slednite tvrdewa

a) Ako imam problem na u~ili{te moite roditeli se tuka da mi pomognat: b) Moite roditeli se raspoloèni da doa|aat vo u~ili{teto za da razgovaraat so nastavnicite a) Nastavnicite me pottiknuvaat da v) Moite roditeli me pottiknuvaat da gi izrazuvam svoite mislewa na ~aso- bidam uspe{en vo u~ili{teto. vite b) Nastavnicite kon nas se odnesuvaat zakLUôk pravedno v) Koga mi e potrebna pogolema pomo{ Od analizata na podatocite od nastavnicite, moàm da ja dobi- moème da konstatirame deka 54 % od jam ispitanite u~enici so zadovolstvo g) Moite nastavnici se interesiraat me|usebe se druàt, dokolku 28 % od za mene kako li~nost: u~enicite koi nitu se soglasuvaa, nitu d) Slobodno go izrazuvam svoeto mis- ne se pridviàt kon nagorna linija lewe i stav vo prisustvo na nastav- toga{ bi bile navistina u~ili{te so nikot. pozitivna komunikacija. Pome|u u~e-

Sosema se soglasuvam Se soglasuvam Nitu se soglasuvam nitu ne Ne se soglasuvam Voop{to ne se soglasuvam

Rudarska struka

Soobra}ajna struka

Grafi~ka struka

Tekstilna struka

Gimnazisko obrazov.

Vkupno

100

6. Roditelite kako indirektni u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces 35

nastavnicite me pottiknuvaat da gi izrazuvam svoite mislewa na ~asovite (tvrdewe 5-a)

Broj 11 i 12

nicite postoi navistina visok stepen na altruisti~ko odnesuvawe {to moè da se vidi od izjasnuvaweto na 62,5 % od u~enicite deka pove}eto od u~enicite se dobri i sakaat da pomagaat. Za dobrata me}usebna prifatenost ni zboruva i podatokot {to 80 % od u~enicite se prifateni onakvi kako {to se od svoite sou~enici. Zagriùva podatokot {to 51,5 % od u~enicite ne u~estvuvaat vo organiziraweto na u~ili{nite nastani, a 18 % nitu se soglasuvaat nitu ne, a fakt e deka site u~enici od gimnaziskoto obrazovanie realiziraat proektni aktivnosti i "funkcioniraat" golem broj na slobodni u~eni~ki aktivnosti. Raduva podatokot {to 77,5 % od u~enicite go doìvuvaat u~ili{teto kako prijatno mesto, a 80 % od niv se ~uvstvuvaat kako del od istoto. I pokraj {to pretpostavuvavme deka u~ili{teto e bezbedno mesto za rabota 30,5 % od u~enicite ne go delat toa mislewe, 31 %. od u~enicite nitu se soglasuvaat nitu ne, {to ni ukaùva na potrebata od posvetuvawe na pogolemo vnimanie na za{titata na u~enicite, za istite da se ~uvstvuvaat sigurni vo u~ili{nata sredina. Za inertniot odnos na del od u~enicite kon nastavata zboruva i podatokot {to 31,5 % od niv se izjasnaa deka nitu se raduvaa nitu ne {to doa|aat na u~ili{te, tokmu taa inertnost moèbi e i pri~ina za golemiot broj na otsustva od nastavata. I pokraj toa {to na 63,5 % od u~enicite im se dopa|a da bidat vo u~ili{nite klupi skoro identi~en e procentot na u~enicite koi se izjasnaa deka ima pove}e raboti vo u~ili{teto koi ne im se dopa|aat. So iskrena me|usebna sorabotka, so postavuvawe i po~ituvawe na kodeksot za nastavnicite i u~enicite,

aPriL 2005 goD.

o~ekuvam deka nedostatocite }e se identifikuvat i polesno istite }e se nadminat. Pretpostavkata deka u~ili{nite obvrski se dosta obemni ne se potvrduva zatoa {to 53 % od u~enicite uìvaa vo sekojdnevnite aktivnosti, a samo 15,5 % od u~enicite posakuvaa da ne moraa da doa|aat na u~ili{te. Iako 34 % od u~enicite gi zamoruvaat obvrskite, a u~ili{teto e mesto kade se formiraat rabotnite naviki, se nadevam deka barem u~enicite koi se dvoumea vo svoeto mislewe }e se pridviàt kon nagorna linija i nema rabotnite zada~i da im bidat tovar. Pozitivnata komunikacija na relacija nastavnik - u~enik se gleda od podatokot {to 63 % od u~enicite se izjasnaa deka nastavnicite vlijaat pottiknuva~ki vrz svoite u~enici i nad polovina od ispitanicite tvrdat deka nivnite nastavnici se pravedni, a 63 % smetaat deka moàt da dobijat pomo{ od svoite nastavnici sekoga{ koga im e potrebna i slobodno da go iskaàt svoeto mislewe. Sorabotkata so semejstvoto pretstavuva pole na sorabotka koe postojano treba da se neguva i unapreduva zatoa {to poddr{kata od roditelite vo najgolem broj slu~aevi ja imame. U~enicite smetaat deka nivnite roditeli vo 65,5 % se raspoloèni da doa|aat vo u~ili{te i da razgovaraat so nastavnicite za problemite koi se pojavuvaat vo tekot na rabotata. Najgolem broj od u~enicite ja imaat poddr{kata od svoite roditeli i istite gi pottiknuvaat za povisok uspeh. Samo 1,5 % od u~enicite ne se soglasuvaat deka ja imaat podr{kata od roditelite.

MeNtOrSKA rABOtA SO U^eNICI

razgLeDi

MeNtOrSKA rABOtA SO U^eNICI

vesna mundi{evska veljanovska NedeLA NA IZLO@BI I PrOMOCII Periodot 14 - 18 fevruari 2005 god. be{e interesen za `iveeweto na DSU "Taki Daskalo" zaradi nesekojdnevnite aktivnosti rasporedeni vo sekoj den vo ramki na spomnatiot period. Imeno, na 14. 02. 2005 god. vo grafi~kiot kabinet na u~ili{teto be{e postavena PeTTaTa goDi[na izLo@Ba na ProizvoDi oD graFi^ka DoraBoTka ~ii avtori se u~enicite od ~etvrta godina grafi~ka struka. Ovie u~enici rabotea pod mentorstvo na nastavnicite: Vesna Mundi{evska Veljanovska i Valentina Veljanovska, a izlo`bata od 14 do 24 fevruari ja posetija i golem broj u~enici od osnovnite i srednite u~ili{ta vo Bitola. Na 15. 02. 2005 g. vo Izlo`beniot salon pred nastavni~ka kancelarija na u~ili{teto be{e postavena izLo@Ba na iLUSTracii So kreoni vo Boja izraboteni vrz hartija A3 format a za zbirkata poezija "Prozorec na du{ata" od Marija Karajovanovska (izdanie na DSU "Taki Daskaloâ&#x20AC;? - Bitola, 2004 g.). Ilustraciite gi izrabotija u~enici od IV godina grafi~ka struka so odgovorniot nastavnik Vesna Mundi{evska Veljanovska. Na 16. 02. 2005 god., pak, vo holot na u~ili{teto be{e postavena i izLo@Ba na iLUSTracii So Drveni i

izraboteni vrz karton A4 format a za zbirkata poezija "Tinejxerski godini" od Vesna Karevska (izdanie na DSU "Taki Daskalo" Bitola, 2004 g.), a dela na u~enicite od mrSni Boi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

II i IV godina grafi~ka struka i odgovornite nastavnici Vesna Mundi{evska Veljanovska i Valentina Veljanovska. I ovie dve izlo`bi u~enicite od DSU "Taki Daskalo", no i od site drugi u~ili{ta od Bitola moèa da gi posetuvaat do 24. 02. 2005 god. 17. 02. 2005 g. be{e mnogu interesen den za{to za prv pat vo Bitola be{e izvedena uli~na promocija na STriPovi So Poezija (stripovi za tvorbi od Katerina Mundi{evska, Elizabeta Stevanovska, Vesna Karevska, Marija Karajovanovska) izraboteni na A5 i A6 format, a ~ii avtori se u~enici od II i IV godina grafi~ka struka. Odgovoren nastavnik: Vesna Mundi{evska Veljanovska. Vo sorabotka, pak, so u~enicite od gimnazisko obrazovanie i nastavnikot Milica Radevska, na 18. 02. 2005 vo u~ili{nata biblioteka be{e realizirana i Promocija na knigiTe "Tinejxerski godini" od Vesna Karevska i "Prozorec na du{ata" od Marija Karajovanovska, vsu{nost zbirki poezija za koi ilustraciite, nacrtite na koricite, kompjuterskata obrabotka i podgotovkata za pe~atewe bea realizirani od u~enici od grafi~kata struka. Zaradi golemiot interes, promocijata be{e povtorena nekolku pati i vo tekot na slednata rabotna nedela. Ova e prodolùvawe na tradicijata za poddrùvawe na mladite vo nivnite pionerski ~ekori vo poleto na poezijata, prozata i likovnoto tvore{tvo, no i vo poleto na kompjuterskoto oblikuvawe na izdanija.

OP[teStveNO-KOrISNA rABOtA

Broj 11 i 12

aPriL 2005 goD.

~iwa. U~ili{teto donira{e razni konditorski proizvodi. Vakvite Novogodi{ni paket~iwa bea nameneti za {titenicite od Zavodot za deca so Sneàna Paskova o{teten sluh i govor "Ko~o Racin" od Bitola koi go posetija na{eto u~iAKtIvNOStI ZA li{te na 24. 12. 2004 god., kako i za NOvAtA 2005-tA onie od posebniot oddel vo Domot za GOdINA deca bez roditeli vo ~ija poseta otidoa pretstavnici od na{eto u~ili{te na 28. 12. 2004 god. U~enicite od treta godina od Pokraj humanitarnite dejnosti, grafi~kata struka vo DSU â&#x20AC;&#x153;Taki vo veseliot dizajn na kalendarite Daskaloâ&#x20AC;? - Bitola, poto~no u~enicite moèa da uìvaat i decata na na{ite od paralelkite III 5 i III 6, vo sklop na vraboteni. I golemite i malite bea redovnite rabotni zada~i za vreme na prijatno iznenadeni. Se iznudija nasprakti~nata nastava koja se izveduva mevki na malite lica, a i toa be{e vo rabotilnicata na grafi~kiot ka- celta - da se doprinese vo predprazbinet, na na{e no i na nivno zadovol- ni~noto raspoloènie. stvo, i ovaa u~ebna godina bea aktivno Ne bi bile grafi~ka struka vklu~eni vo op{testveno-humanitar- dokolku ne podgotvime, kako i mnogunite aktivnosti na na{eto u~ili{te. pati dosega, i reklamen materijal za Vakvite aktivnosti ve}e nekolku go- u~ili{teto so koj uspe{no se prezendini se neizostavni vo tekot na mesec tiravme pred na{ite sorabotnici. Tadekemvri i prerasnaa vo ubava tradi- ka u~enicite od paralelkata III 6 podcija na u~ili{teto. gotvija ~estitki so originalen dizajn, Na ~asovite po prakti~na nas- so koi direktorkata vo nejzino i na{e tava pod rakovodstvo na odgovornite ime im ja ~estita{e Novata 2005 godinastavnici Sneàna Paskova i Kate- na na delovnite partneri. Pokraj toa rina Spasovska Maurdeva, nastavnici vo tehnikata na sito pe~at se ispe~apo grafi~ki stru~ni predmeti, ovie tija i penkala so imeto i za{titniot u~enici izrabotija sopstveni dizajni znak na na{eto U~ili{te. za novogodi{ni kalendari. Ovie U~enicite od paralelkata III 5 likovni re{enija, odnosno dizajnite, doprinesoa i za uspe{no uredeniot u~enicite potoa gi skeniraa i kom- ambient vo prostorijata kade se odrpjuterski gi obrabotija, za kone~no da ùva{e priredbata kako za gostite od napravat i kompjuterska podgotovka zavodot "Ko~o Racin" taka i za decata za kalendarite. No, ne ostana na toa. na vrabotenite. Na platno bea nacrU~enicite napravija i kone~ni tani sliki so koi vizuelno se dopriproizvodi - predmalku spomnatite nese za uspe{na realizacija na dramakompjuterski obraboteni dizajni gi tizacijata. Slaveweto be{e zaokruèno so ispe~atija na pe~ata~ vo boja vrz hartii vo razni boi, a kako dvanaesetlis- zaedni~ko druèwe vo grafi~kiot ni kalendari so golemina A4 format. kabinet. Op{t zaklu~ok e deka zadovolVo sorabotka so tekstilnata struka, kalendarite i drugite donacii stvoto od prezemenite aktivnosti bea pretvoreni vo novogodi{ni paket- be{e obostrano. OP[teStveNO-KOrISNA rABOtA

KOLeGIte tvOrAt

razgLeDi

STrU^en BiLTen na naSTavniciTe

KOLeGIte tvOrAt

povorka tivka i crna kako no}, se stopija qubovta i smrtta za ~as.

Toni Soklevski

Po~it mu oddadoa na pokojnikot site, po~it na mladoto no, mrtvo telo, nata`eni site kon nego upatija glas: "Pokojna mu du{a" - vo prostor se slu{na.

SONOt NA MO]tA NA QUBOvtA Studena fevruarska no}. Zvucite na qubovnata arija se gubat, vo praznata soba temna, me prati tvojot glas. Na postela legnat, pokrien so mir vo o~ekuvawe da o~ite se odmorat moi nesvesen i sam, koga i kako sonot lesno me sovlada vo mig, no, i tuka, miren ne me ostavi ti. Se pojavi i tuka, vo glavata moja se pojavi vo son so jato vo let, kako gulab bel {to poraka nosi. *** Sonuvav parovi zaqubeni i sre}ni, opieni od qubov {etaa niz parkot, poneseni od mladost, so stopeni race edna vo druga {to toplina zra~at, so otvoreni usni {to na bakne` se nudat. Osamen i ta`en tebe te vidov kako ita{ sama, so nasmean lik me zdogleda mene i ovoj pat zapre, mi podade raka i pozdrav mi prati od tvoite usni {to gi qubev jas. Otvoriv usta zdravo da re~am no, glasot me izdade vo toj mig, so skamenet pogled tvojata raka na koja {to bleska{e zlatnata burma ja gledav jas. I tvojot pogled na zlatoto padna, nasmevka ti snema i tivko mi re~e, so glas {to prostuvawe od mene bara, so glas {to sozdade vo mene bol tivko mi re~e: "Se veriv jas". Od mojata usta vo toj moment izletaa zborovi dva, poletaa vo vis, se stopija vo krik: "Bidi sre}na" - rekov so treperliv glas. Si zamina toga{ po patot svoj, se otvori jama pred mene bez dno vo koja {to bezute{no go barav, go barav tvojot pokraj mojot rasplakan lik.

Samo od tvoeto lice zra~e{e sjaj. Go krena toga{ kapakot drugarot moj, go krena i zaplaka toj, go krena kapakot od sandakot, {to ve~en dom }e mi bide. Nasmevkata tvoja zameni mraz, so ~ekori te{ki se pribli`a i vrisna ti: "Zo{to go stori toa, zo{to go stori ti". Na kolena padna, mi prifati glava, vo krilo svoe ja stavi, ja pregrna ti, dolgo go miluva{e moeto lice, mrtviot mi lik. No, drugarot moj me krena i re~e: "Ostavi go barem sega na mir ostavi go posle negovata smrt, koga toj te saka{e i strada{e po tebe go probode negovoto srce ti". Niz obrazi se strkalaa dve solzi tvoi, nakvasija mrtva usta, no isparija za mig. Povorkata poleka kon grobi{ta trgna, a na nea & se priklu~i ti, ostavi nekogo povtorno da ~eka, izneveri povtorno, sega so mrtovec ti. *** Na grobi{ta stignaa molkum site, otvorija sandak, molitva pro~itaa, vo pla~ot tvoj se gube{e glas: "Te sakam" - otvora{e usta da vikne{ ti, no, docna be{e, docna za s# vo toj ~as. *** Dolgo ostana nad mojot grob, vo nevestinski fustan na kolenici ti, solzite {to pa|aa niz racete tvoi ja kvasea zemjata sve`a i tonea poleka do mene da dojdat. So posledni napori se krena, so pijani ~ekori kon izlez trgna no, pogledot tvoj na fidanka mlada zastana za mig.

No, te nema{e tebe na otvorot, na otvorot na jamata bez dno, pa poleka po~na da se gubi vo mrak, go snema od jave, se izgubi sjaj.

Niz trni{ta ja otkorna, so krvavi race ja nose{e, so nesiguren trk nazad se vrati i na sve`iot grob ja zasadi, so solzi ja navadi, krena race vo vis i izvika kon nebesa silno: "Rasti, rasti fidanko ti".

*** Toj den koga treba{e ti da go ka`e{ ona sudbonosno DA, nadrugiot kraj na crkvata vleze

[tom toa go re~e fidankata mlada od den na den raste{e vo vis, ka`uva{e za mlada edna qubov, za mlada no, nesre}na qubov {to ja uni{ti ti.