NARAVNE NESREČE sodobna grožnja človeštvu

PREŽIVETI Z NARAVNIMI NESREČAMI

S teoretičnega vidika so naše sedanje težave s poplavami in drugimi naravnimi nesrečami zelo zanimiva geografska tema, vendar je morda nastopil čas, ko se bomo začeli počasi zavedati, da tako ne bo šlo več naprej. Pet hudih poplav v enem letu bi moral biti znak za alarm, da je v našem odnosu do okolja nekaj hudo narobe. Ne samo pri nas, tudi drugod po svetu gre za stotine, tisoče ljudi, ki v ujmah izgubijo vse in se bolj ali manj upravičeno jezijo na državo, da ni naredila ničesar za njihovo zaščito pred podivjano naravo. Še skoraj bolj zanimiva pa je ‘neizmerna lahkotnost’, s katero vse bolj silimo dobesedno v struge naših hudournikov in na dna kraških polj, izzivamo plazovita pobočja, še vedno izsušujemo mokrišča in naše potoke spreminjamo v umetne kanale. Kaj se nam mora še zgoditi, da trajnostni razvoj in sonaravnost ne bosta zgolj prazni puhlici in bomo dojeli, da je to naša edina možnost preživetja? Ali se bomo še pravočasno zbudili iz omotičnega sanjarjenja, kako bosta sodobna tehnologija in človeški um dokončno premagala ‘kruto’ naravo?

V letošnjem poplavnem letu je minilo 60 let od izida študije Povodenj okrog Celja junija 1954 (Geografski vestnik, 26, str. 3–58), ki so jo pripravili Anton Melik in večja skupina geografov ter je prva celovita študija o poplavah pri nas. V 70. in 80. letih je sledila vrsta poglobljenih študij o skoraj vseh večjih poplavnih območjih v Sloveniji (večinoma so objavljene v Geografskem zborniku), a kljub vsemu temu (in ostalemu) védenju o poplavah je skoraj vsak naravni dogodek veliko presenečenje in pod vplivom medijev tudi naravna katastrofa. Nekoč prisotne izkušnje domačega prebivalstva z naravnimi nesrečami in drugimi omejitvami lokalnega okolja so nadomestili bolj ali manj papirnati občinski prostorski načrti, poplave smo zreducirali na poenostavljene hidrološke modele, za katere pogosto nimamo niti ustreznih vhodnih podatkov, država pa je ‘svetel’ zgled, kako zlahka se pri posegih v prostor krši lastno in evropsko zakonodajo.

Alarmantno stanje v odnosu sedanje družbe do narave postavlja nas geografe, in posebej nove generacije mladih geografov, pred velike prihodnje izzive. Ne bo več dovolj samo poglobljeno znanstveno raziskovanje zapletenih odnosov med naravo in družbo, ki jim z našimi (po mnenju nekaterih premalo kvantificiranimi) geografskimi metodami nekako le pridemo do bistva. Naša dolžnost je, da širšo družbeno skupnost še glasneje opozarjamo na napačno zastavljeno ravnanje z naravo/prostorom/okoljem in jo morda pravočasno prepričamo, da narave ne bomo nikoli premagali, ampak se bomo morali zlepa ali zgrda prilagoditi njenim zakonitostim in omejitvam.

dr. Karel Natek, karel.natek@guest.arnes.si