SREDICA
POPLAVNA RAVNICA OB SORAH – PRETEKLA IN SEDANJA RABA Magda Grobelšek magdaa.grobelsek@gmail.com
Tjaša Kodela
tjasa.kodela@gmail.com
Katja Košir
katka.kosir@gmail.com
Lara Martinčič
lara.martincic@gmail.com
IZVLEČEK Škofja Loka leži na sotočju Poljanske in Selške Sore. Njune poplave imajo izrazit hudourniški značaj. Hudourniški vodotoki, ki se zlivajo v Sori, ob močnejšem deževju hitro narastejo, višek pa Sori dosežeta le nekaj ur po nalivu ali celo med samim nalivom. Hiter porast hudournikov je tudi posledica geološke sestave Škofjeloškega hribovja in velikih naklonov pobočij. Vode ob takih poplavah na enem delu močno erodirajo, na drugem pa akumulirajo odneseni material. Zaradi hitrega toka, erozije in velikih količin materiala voda uničuje stavbe, mostove in ostalo infrastrukturo, s čimer povzroča veliko škodo (1). Zato je bil glavni cilj raziskave ugotoviti preteklo in sedanjo poplavno ogroženost Škofje Loke. Ključne besede: poplave, poplavna ravnica, poplavna ogroženost, Škofja Loka. METODOLOGIJA Poplavno ogroženost Škofje Loke v sedanjosti in preteklosti smo analizirali s kabinetnim delom, s pomočjo geoinformacijskih tehnologij in nato še s terenskim delom. Preučevano območje zajema vso poplavno ravnico ob Poljanski in Selški Sori med hidroelektrarno v Vincarjah, čistilno napravo na Suhi in mostom v Bodovljah. Določanje poplavne ravnice Osnova za kabinetno delo v prvi fazi je bil digitalni model nadmorskih višin z velikostjo celice 5 m x 5 m, ki smo ga pridobile od GURS-a. Služil je predvsem za določanje poplavne ravnice, ki smo jo označile ročno. Od programske opreme je bil uporabljen Esrijev ArcGIS. Digitalni model višin smo obrezale po pravokotniku na širše preučevano območje in v prvi fazi preučile naklone znotraj tega (Slika 4). Poplavna ravnica sega do prve ježe, za katero je značilno, da ima bistveno večji naklon kot pod in nad njo ležeča terasa. Na nekaterih delih je bilo na ta način možno dobro in zanesljivo določiti mejo poplavne ravnice, na drugih pa zaradi nezadostne natančnosti rastrskega sloja in nejasno izraženih jež (ni izrazite spremembe naklona, površje se postopoma dvigne) to ni bilo mogoče, zato se nam je zdelo smiselno uporabit filter naklonov, s čimer so bila poudarjena mesta sprememb naklonov. Bolj kot filtriranje se je za določanje ježe in s tem meje poplavne ravnice kot uporabno izkazalo orodje "curvature", ki je namenjeno preučevanju ukrivljenosti terena. Vrednosti okoli nič pomenijo, da površje ni ukrivljeno, negativne vrednosti kažejo na konkavno oblikovano površje, pozitivne pa na konveksno. V primeru ježe to pomeni, da je ob poplavni ravnici najprej konkaven, takoj ob njem pa še konveksen del. Ta dva dela obdaja nekoliko večje območje brez opaznejše ukrivljenosti, kar predstavlja poplavno ravnico in teraso nad njo. Za lažjo zamejitev poplavne ravnice je bil izdelan še 3D-model površja, pomemben vir informacij pa so bile tudi fotografije preteklih poplav in zapisi o njih. Po opravljenem kabinetnem delu smo opravile še terensko delo. Njegov namen je bil določiti poplavno ravnico, kjer tega samo s kabinetnim delom nismo mogle zanesljivo narediti. Pozorne smo bile na sledove preteklih poplav (umazane fasade) in na označbe na nekaterih hišah, do kod so segale poplave. Analiza poplavne ogroženosti skozi čas Za analizo poplavne ogroženosti v preteklosti so bili uporabljeni franciscejski kataster iz leta 1827, stara avstrijska karta iz leta 1878, stara jugoslovanska karta iz leta 1943, TTN iz leta 1971 in DOF iz leta 2012. Vse stare karte smo najprej georeferencirale in nato prekrile s slojem poplavne ravnice, ki je bil narejen v prvem delu naloge. Pri franciscejskem katastru, staroavstrijski in starojugoslovanski karti smo digitalizirale stavbe, TTN in DOF pa smo prekrile s slojem katastra stavb (GURS). Po končanem delu v ArcGIS-u smo analizirale in primerjale karte glede na rabo tal. 40
