Zabava
UVOD V MEME IN NJIHOV POTENCIAL ZA GEOGRAFIJO Miha Sever mihasever98@gmail.com IZVLEČEK Meme so viralne internetne humorne vsebine, navadno v tekstovni, slikovni ali video obliki, ki se širijo v številnih različicah. Zaradi bliskovitega širjenja, množične distribucije in potrošnje ter svobodne participacije so postale del vsakdana mladih generacij. Za geografsko vedo so meme zanimive z raziskovalnega – saj reflektirajo in sooblikujejo družbenoprostorska razmerja – skupinotvornega, pedagoškega in izobraževalnega/oglaševalskega vidika. Ključne besede: meme, politična geografija, kulturna geografija, družbeni procesi, internet 1. UVOD Verjetno ni mladega človeka, ki za meme še ni slišal; zelo verjetno jih spremlja vsaj na tedenski, če ne na dnevni ravni. Meme niso zgolj specifična internetna oblika humorja – hkrati veliko sporočajo o posamezniku, skupinah, v katere je vključen, in širših družbenih vzorcih; kot novi družbeni fenomen jih znanost proučuje že dlje časa. Prvi del prispevka je poskus strukturiranega opisa mem, v drugem pa obravnavam potenciale mem za uporabo v geografski vedi. 2. IZRAZNA PODOBA IN OPREDELITEV MEME Izraza meme se kot citatno prevzete besede ne sklanja oz. se ga sklanja z ničto končnico; sicer je samostalnik moškega spola, množinski obliki dodamo -s: memes. Citatni izraz pogosto prehaja v polcitatnega, pri množinski rabi pa večkrat izgubi končnico -s; pri pregibanju je evidentna raba vezaja (memes – pri meme-jih), oz. -es; pri čemer pri pregibanju vezaja ne rabimo (memes – pri memih). V slovenščini sta uveljavljeni sistemsko prevzeti edninski besedi mema (-e, ž. spol) in meme (-a, m. spol), uveljavljata se tudi kalka jazjaz (-a, m. spol) in menejaz (-a, m. spol). V tem prispevku uporabljam sistemsko prevzeto besedo mema. Angleške sklope
64
s prvo sestavino meme- slovenimo v zloženke s prvo sestavino mem-o-; tovrstnega besedotvornega vzorca se poslužujem tudi sam. Zaradi bliskovitega širjenja in »prilagajanja« internetnemu trgu so tekstovni elementi slovenskih mem pogosto hibrid angleščine in slovenščine ali izključno v angleščini. Angleški izraz meme je skonstruiral britanski znanstvenik Richard Dawkins in ga prvič uporabil v leta 1976 izdani knjigi Sebični gen, s katerim opisuje idejne fenomene, ki se v družbi obnašajo podobno kot geni v biologiji: izražajo tendenco po preživetju, kar dosegajo z bliskovitim širjenjem in stalnim transformiranjem (1) (2). Nekateri tuji in domači avtorji opredeljujejo internetno memo kot viralno vsebino, navadno v tekstovni, slikovni ali videoobliki, ki se širi v številnih različicah (1) (3). Vendar laična javnost (kot ustvarjalka!) meme v prvi vrsti identificira kot humorno vsebino. Zato opredeljujem zgornjo znanstveno opredelitev meme kot širšo, ožja opredelitev pa upošteva dodatno konstitutivno lastnost – humornost. V tem prispevku se sklicujem na ožjo opredelitev. Nedvoumno razmerje med obema bi rešila ustaljena raba drugega izraza za izključno humorno memo, denimo jazjaz ali menejaz. 3. ZGRADBA, VLOGA, NAMEN IN DELITVE MEM Meme so v večini preprosto zgrajene iz dveh delov: podlage (ang. template) in vsebine (ang. content). Podlaga je navadno v slikovni ali video-obliki, vsebina pa tekstovna ali zvočna (vendar ni nujno!); pri širjenju mem se lahko spreminja tako ena kot druga. Pri poimenovanju mem se navadno sklicujemo na ime podlage. Posamezni viri mem se lahko osredinjajo na bodisi določeno podlago bodisi določeno vsebino, lahko pa so povsem splošni in distribuirajo poljubne meme. Za razumevanje meme jo mora »uporabnikpotrošnik«, imenovan memotrošnik, dešifrirati: tj. razumeti nabor pravil posamezne meme, kar vključuje razumevanje konteksta podlage, vsebine in pravil internetnega komuniciranja. Ker slednja usvajajo specifični (najmlajši) deli prebivalstva, memokulturo povezujemo predvsem s starostnimi skupinami do 30 let. Izjemni priljubljenosti mem botruje njihova enostavna izdelava in distribucija ter široka potrošnja; temu
