![](https://assets.isu.pub/document-structure/200922174824-ce5a221dc27788ccfafadd0efee99330/v1/429aa48124df8506df504c7ddab00eca.jpg?width=720&quality=85%2C50)
1 minute read
URBANIZACIJA
UVODNIK SREDICE
Urbanizacija je kompleksen pojav, ki ga lahko opredelimo na več načinov. Pojem urbanizacija izhaja iz latinske besede »urbs« – mesto. Najosnovnejša defnicija urbanizacije je proces oblikovanja urbanosti. Urbanizacijo v njenem osnovnem pomenu torej razumemo kot nastanek, prebivalstveno rast in prostorski razvoj mest. Širše pojmovanje urbanizacije vključuje tudi proces demografske, socialne, ekonomske in morfološke preobrazbe ruralnih območij v smeri zmanjševanja razlik med mestom in podeželjem. Mesta imajo za človeštvo izjemen pomen: v mestih je lociran večji del gospodarskih potencialov in proizvodnje, so središča izmenjave blaga, storitev in informacij, so centri moči in odločanja ter središča, v katerih se oblikujeta kulturno življenje in socialna reprodukcija. Tudi podeželska območja so v sodobnem svetu pod močnim vplivom mest, saj je urbani način življenja postal prevladujoč vzorec družbenih odnosov. Prostorska širitev mest in urbanih območij ter hkratna preobrazba ruralnih območij pod vplivom mest brišeta razlike med urbanim in ruralnim. Ob prelomu v novo tisočletje je število mestnega prebivalstva prvič v zgodovini človeštva preseglo število podeželskega prebivalstva, kar je še en »simboličen« dokaz, da sodobni svet postaja pretežno urban. Urbanizacija tako skupaj z globalizacijo ostaja eden temeljnih procesov, ki spreminja našo družbo in prostor. Težišče sodobne urbanizacije se je iz gospodarsko razvitih držav prestavilo v države v razvoju. Če je bila urbanizacija do sredine 20. stoletja rezultat industrializacije, s središčem v Evropi in Severni Ameriki, je urbanizacija od sredine 20. stoletja dalje zlasti posledica množičnih migracij iz podeželja v mesta v državah v razvoju. Ljudje se zgrinjajo v mesta v begu pred revščino na podeželju, v iskanju boljšega življenja zase in za svoje otroke. V mestih pa jih praviloma čaka le beda življenja v slumih. Mesta, zlasti tista v državah v razvoju, tako še naprej rastejo izredno hitro, tako da bo po ocenah leta 2030 v mestih živelo že okrog 80 % prebivalcev razvitih držav in 65 % prebivalcev držav v razvoju. Še posebno hitro rastejo največja svetovna mesta, tako imenovana »mega mesta«, ki imajo več kot deset ali celo več kot dvajset milijonov prebivalcev. Ta mesta postajajo ključna središča človeštva, njihov izjemo hiter razvoj pa prinaša tudi številne nove okolijske in družbene probleme in izzive. Mesta so postala glavni vir in žarišča onesnaževanja in emisij škodljivih snovi v okolje. Doseganje ciljev trajnostnega urbanega razvoja tako postaja eden glavnih prihodnjih izzivov človeštva.
Advertisement
red. prof. Dejan Rebernik