Aktualno
INTERVJU S PROFESORJEM NATKOM cela država trepeta že pred malo močnejšim dežjem. Na srečo imamo zelo dobro organiziran in učinkovit sistem zaščite in reševanja, ki nas lahko reši v zadnjem hipu, na področju preventive oziroma sobivanja z naravnimi nesrečami smo pa povsem zašuštrali. Prostorsko načrtovanje je postalo birokratsko “usklajevanje interesov v prostoru” in dejansko ne služi ničemur, saj se lahko prostorski načrt spremeni ob vsaki “pravi” želji. Mislimo, da so podnebne spremembe problem drugih, saj je Slovenija zelo vodnata dežela in nam vode ne bo zmanjkalo, v umetne kanale “moramo” samo še spremeniti 26.000 kilometrov naših vodotokov, pa bomo za vedno rešeni tudi poplav. 3. Geomorfologijo je prevzel izvedenec za kras, prof. Uroš Stepišnik, geografijo naravnih nesreč pa – glede na to, da je Slovenija močno poplavno ogrožena – hidrogeograf, prof. Tajan Trobec. Za kakovostno izvajanje teh predmetov se torej najbrž ni treba bati? Ne, to pa zagotovo ne! Oba sta zelo srčna geografa z obsežnim znanjem, upam le, da vas bosta še bolj gnala kot jaz – v vaše dobro, seveda.
1. terenske vaje Loški potok 2016; avtor: Blaž Repe
Profesor Karel Natek, ki je z letošnjim študijskim letom odšel v zasluženi pokoj, je med drugim poučeval geomorfologijo in geografijo naravnih nesreč in vseskozi ostro kritiziral človeški odnos do narave. Najin pogovor se je sukal okoli številnih tematik, od statusa geografije v družbi do oddelčnega življenja. 1. Na predavanju geomorfologije ste dejali, da geografija »deformira« geografe – jih prisili, da začnejo vse okoli sebe geografsko analizirati. Geografija vas verjetno torej še ni zapustila? Ko postaneš geograf, si »pečen« za vedno, ne moreš je kar obesiti na klin. Geografija je moj način življenja in ne morem si predstavljati, da ne bi o svetu okrog sebe razmišljal kot geograf. Poskušaš razumeti neštete zapletene povezave med vsemi temi procesi, a vedno znova naletiš na meje svojih zmožnosti razumevanja in to te žene naprej.
4. Kakšna je razlika v miselnosti ljudi do naravnih nesreč nekaj desetletij nazaj? So bili tudi takrat tako občutljivi, npr. v zvezi z “vročinskimi valovi”, točo, periodičnimi poplavami? Odkar je država prevzela vso odgovornost za “upravljanje” z vsem, tudi z naravnimi nesrečami, so ji ljudje to pač prepustili, naj ima. Ko pa pride velika voda ali kaj podobnega, občine napihnejo škodo in izstavijo račun državi, čeprav je prostorsko načrtovanje v veliki meri v njihovi pristojnosti. Ljudje vse bolj živimo v nekem namišljenem svetu in kaj bi se sekirali zaradi narave, saj imamo gasilce in druge službe. Zaradi napak pri poseganju v prostor pa, kolikor vem, v naši državi ni še nihče kazensko odgovarjal.
2. Slovenija dela številne napake pri ukrepanju proti naravnim nesrečam. Boste še naprej javno opozarjali na nesmiselne projekte v zvezi s tem? Bom, če me bo kdo hotel poslušati. Na tem področju smo sicer zabredli tako globoko, da
5. Že na prelomu tisočletja je profesor Gosar
72
GeoMix_december_2019_v2.indd 72
17/12/2019 23:30
