SREDICA: GEODIVERZITETA

UVODNIK: GEODIVERZITETA

Geodiverziteta je eden izmed konceptov vrednotenja narave, ki se je začel razvijati v zadnjih dvajsetih letih. Nanaša se na pestrost neživega dela narave, predvsem na geološke in reliefne značilnosti. Prvi primeri vrednotenja in varovanja pestrosti nežive narave sicer segajo že v 19. stoletje, kar se je kazalo tudi v oblikovanju prvih zavarovanih območij, kot sta geološki rezervat Siebengebirge (1836) in prvi narodni park na svetu – Yelowstone (1872). Tudi oblikovanje Triglavskega narodnega parka oziroma njegovih zasnov (1924) je temeljilo predvsem na reliefni pestrosti območja. Po drugi svetovni vojni je pozornost vrednotenja in zaščite narave počasi prešla na stran živega dela narave, saj se je okrepilo zavedanje o pretiranem izkoriščanju naravnih virov, posledičnem izumiranju rastlinskih in živalskih vrst ter izgubi habitatov. Po podpisu Konvencije o biološki raznovrstnosti v Riu de Janeiru leta 1992 se je število raziskav na tem področju skokovito povečalo. Vrstile so se študije o vrednotenju, zaščiti in ohranjanju raznovrstnosti živega dela okolja. Slednja se nanašajo na gensko, vrstno in ekosistemsko raznovrstnost ter na ohranjanje povezav med njimi. Izraz biotska ali biološka raznovrstnost se je kot znanstveni termin začel uporabljati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil splošno sprejet v skrajšani obliki kot biodiverziteta. Današnje stanje vrednotenja in varovanja narave je podrejeno biodiverziteti, medtem ko je vidik neživega dela narave pogosto prezrt. Zato se je v zadnjih dveh desetletjih ponovno začel kazati interes za varovanje in vrednotenje neživega dela okolja. Na ponovno oživitev interesa za njegovo vrednotenje ne kažejo le strokovni članki, ki se ukvarjajo z iskanjem najustreznejših metod vrednotenja elementov neživega dela narave – pojavlja se namreč tudi vse večje zanimanje za t. i. geoturizem, ki temelji na povezavi interpretacije geoloških in geomorfoloških prvin pokrajine in rekreacije, hkrati pa se ustanavljajo tudi geoparki, ki so neposredna posledica povečanega zanimanja za nežive elemente narave. Zaradi dominantne vloge biotskega dela naravovarstva se je pojavila potreba po bolj uravnoteženem varovanju narave, pri čemer bo enakovredno obravnavan tudi njen abiotski del. Sodobni koncept geodiverzitete tako predstavlja analogijo biodiverziteti. Žal pa se je ob uveljavljanju samega koncepta pojavila cela vrsta opredelitev geodiverzitete, ki predmet njenega proučevanja odmika od osnovnega namena – celovitega vrednotenja narave z njenim biotskim in abiotskim delom. Tudi enotne metode vrednotenja geodiverzitete še ni. Prav zato se na drugostopenjskem študiju Oddelka za geografijo izvaja izbirni predmet Vrednotenje geodiverzitete, pri katerem se v okviru predavanj, terenskih analiz in samostojnega raziskovalnega dela slušateljem poskuša približati problematika sodobnega varstva narave. Tako se postopoma oblikuje nova generacija geografov, ki bodo s svojim strokovnim in znanstvenim delom v prihodnje sodelovali pri vzpostavitvi uravnoteženega razumevanja, vrednotenja in zaščite naravnega okolja.

red. prof. dr. Uroš Stepišnik