ART . Presežki umetnosti v Narodni galeriji in Cankarjevem domu v Ljubljani

Samosvoja umetnica in popotnica

DONACIJA METKE KRAŠOVEC V NARODNI GALERIJI

Metka Krašovec (1941–2018) je ena najvidnejših slovenskih umetnic. Drzna, samosvoja, zelo drugačna. Leta 2016 je Narodni galeriji v Ljubljani podarila 251 del iz svojega obsežnega in raznovrstnega opusa. Narodna galerija je dobila neprecenljivo zbirko, ki izkazuje veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke skrbnici najdragocenejše umetnostne dediščine pri nas. Umetnica ob daritvi ni imela zahtev, slike je podarila zato, da bi jih stroka lahko raziskovala.

SLIKE IN POEZIJA

Na razstavi – na ogled je do 8. maja letos – so predstavljene manj znane umetnine iz opusa Metke Krašovec; komorna in intimna dela, v katerih se zrcali bistvo njene umetnosti. Izpostavljenih je 42 risb in ena slika iz donacije. Izbor se navezuje na čutno poezijo Tomaža Šalamuna, življenjskega in ustvarjalnega sopotnika Metke Krašovec.

Izbor risb in pesmi so v Narodni galeriji zaupali poznavalcu in občudovalcu slovenske poezije in slikarstva Metke Krašovec, igralcu Radku Poliču - Racu. Razstava je obogatena še z interpretacijami pesmi Radka Poliča - Raca, ki jim obiskovalec lahko prisluhne z avdiovodniki (ti so na izposojo v galeriji ali prek QR-kode s pametnimi telefoni).

BARBARA JAKI O LIRIČNI RAZSTAVI

Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je odprtje razstave med drugim pospremila z besedami, da je v tej kulturni ustanovi uveljavljena praksa, da umetniške donacije predstavijo javnosti na razstavi in v spremljevalni publikaciji. »Po veliki pregledni razgrnitvi ustvarjanja Metke Krašovec v Moderni galeriji leta 2012 ter več drugih predstavitvah v Ljubljani, Mariboru in drugod smo se znašli pred dilemo, kako pripraviti razstavo. Želeli smo se osrediniti na tisti del njenega opusa, ki je bil najmanjkrat razstavljen in zato širši javnosti najmanj znan, hkrati pa gre za dela, ki so komorna, najintimnejša in v katerih se najbolj zrcali ključ umetnosti Metke Krašovec. To so barvno reducirani, skoraj monokromatski akvarePiše: Aleš Čakš · Foto: Janko Dermastja

1.

2.

3.

Slike Metke Krašovec po njeni smrti na slovenskem trgu dosegajo visoke cene (nad 20.000 evrov). A umetnica je naslikala tudi veliko manjših akvarelov, ki so bili cenovno dostopni skoraj vsakomur.

li, risbe s peresom, ogljem, svinčnikom ali flomastrom in drobne risbe z bleščicami v mešani tehniki.« Predstavitev donacije, je pojasnila Barbara Jaki, so pospremili s tretjim velikim umetnikom: Radkom Poličem - Racem. »Dobri odzivi obiskovalcev na cikel Kustos za en dan, na katerem različni strokovnjaki, ki niso umetnostni zgodovinarji, predstavljajo izbrana dela iz zbirke Narodne galerije, so nas opogumili, da smo mu zaupali izbor risb Metke Krašovec in interpretacijo poezije Tomaža Šalamuna.«

»Pesmi in risbe je Rac za razstavo izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, zato si tudi v katalogu sledijo očiščene muzejske faktografije, brez naslovov, tehnike, mer in datacij. Obiskovalec lahko ob vsaki risbi prisluhne posnetim Racevim interpretacijam posebej izbranih Šalamunovih pesmi in poglobljeno doživi novo, neke vrste celostno umetnino, delo treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov, ki svoje talente zrcalijo in oplajajo v kalejdoskopskem prepletu izrazov.«

1. Metka Krašovec, Brez naslova, 1986, barvni svinčniki, papir, Narodna galerija, donacija Metke Krašovec © Narodna galerija

2. Metka Krašovec, Soba (Vrata, miza, stol), 1973, akrilna tempera, platno; Narodna galerija, donacija Metke Krašovec ©Narodna galerija

3. Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir, Narodna galerija, donacija Metke Krašovec © Narodna galerija

Nedeljske novice so tednik, v katerem vsak četrtek razkrivamo ozadja aktualnih zgodb, se pogovarjamo s slavnimi, delimo uporabne nasvete in navdihe, osvetljujemo korenine običajev in tradicij, raziskujemo misterije ter vas zabavamo z ugankami in družabno kroniko. Kdo pa pravi, da morajo biti sproščene, razvedrilne vsebine rezervirane le za nedeljo? Z Nedeljskimi novicami je lahko nedelja prav vsak dan.

Tednik, sproščen kot nedelja.

Spomladanski vrhunci v Cankarjevem domu

MAGUY MARIN: MAY B

Maguy Marin, koreografinja, je leta 1981 za May B izumila gibanje, ki je na meji gledališča in plesa. Suvereno se igra z elementi obeh medijev in preplete svoj jezik v nekakšno »mejbijevščino«. May B je zgodba, ki izhaja iz obdobja, preden je obstajal čas. Njena izpovedna moč se skriva v sposobnosti pripovedovanja zgodb o ključnih obratih v življenju vsakega; rojstvih, smrtih, otroštvu, staranju. Je povest telesa in povest o telesu, ki v nasprotju s klasičnim gledališkim pripovedovanjem sproži pronciljivo in humorno obliko potepanja po različnih časih in prostorih. Glasba: Franz Schubert, Gilles de Binche, Gavin Bryars. Gallusova dvorana, 31. maj Piše: A. Č.

Foto: Herve Deroo

ORQUESTA AKOKAN

Naravnost iz Havane! Kubanski Orquesta Akokán je vroči sestav globoko občutenega mamba, ki zajema najboljše iz velikih zgodovinskih poglavij zvrsti, kot so jih v 40-tih in 50-tih letih pisali Benny Moré, Pérez Prado in ansambli banda gigante. Sestavlja ga cvet kubanskih glasbenikov, mladih in starih, pod vodstvom energičnega pevca Joséja »Pepita« Gómeza. Svoj album so posneli v legendarnem studiu Estudios Areito pod budnim očesom producenta Jacoba Plasseja (Chulo Records), z zanosnimi aranžmaji Michaela Eckrotha. Razgrete in izurjene pihalce in tolkalce poznamo iz zasedb, kot so Irakere, NG La Banda in Los Van Van. Trdoživo in preizkušeno glasbeno strukturo zvrsti son cubano in mambo slavijo in posodabljajo s sintezo polnovrednih kompozicijskih slogov od Havane do New Yorka in naprej. Gallusova dvorana, 28. maj

GRAMMYJEVEC GREGORY PORTER

Eden najboljših vokalistov našega časa, dvakratni grammyjevec in pevska senzacija Gregory Porter je izdal dolgo pričakovani šesti studijski album All Rise (Blue Note). Po albumu Nat King Cole & Me iz leta 2017, s katerim je počastil vzornika, se z novo izdajo vrača h kantavtorstvu. V petnajstih skladbah podaja odkritosrčno izpoved; besedila so prepredena z življenjsko filozofijo

Zoran Didek, Vrbe ob Savinji, 1935, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

in utrinki iz vsakdanjika ter uglasbena v vznemirljivi mešanici jazza, soula, bluesa, gospela in popa. »Ko komponiram v glavi, vse skupaj nastane samo z glasom in klavirjem ter se od tam razvija naprej. Dobro se je vrniti k ritmom in slogom, globokim občutjem ter metodi komponiranja, s katero svojo glasbo peljem od začetka do konca.«

Gregory Porter je eden najbolje prodajanih glasbenikov. Po vseh celinah razprodaja koncertna prizorišča in ohranja status najuspešnejšega vokalista sodobnega jazza na svetu. Gallusova dvorana, 18. maj

RAZSTAVA IZVEN OKVIRJA

Foto: arhiv izvajalca Razstava umetnosti tridesetih let 20. stoletja je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Predstavlja skupino Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (Neodvisni), katere delovanje pomeni pomemben

Foto: Adrien HG. Tillman del slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Skupino je sestavljalo 14 najpomembnejših slovenskih umetnikov, med drugimi Zoran Mušič, Marij Pregelj, France Mihelič, Stane Kregar, Boris in Zdenko Kalin ter Nikolaj Pirnat. Neodvisni so izstopali iz povprečja takratne umetniške produkcije, odlikovali so jih spretna in premišljena strategija razstavljanja, komuniciranja z javnostjo ter samozavesten nastop. Na razstavi bodo predstavljena zlasti slikarska in kiparska dela avtorjev, ki so delovali v tej skupini. Osrednja nit razstave bo predstavitev obdobja, kulturnega, umetniškega in družabnega življenja ob delovanju Kluba neodvisnih, v tridesetih in prvi polovici štiridesetih let 20. stoletja, s poudarkom na Ljubljani, a v povezavi z drugimi središči, kot so Zagreb, Maribor, Ptuj, Celje, kjer so umetniki tudi delovali. Galerija CD, 21. 4. do 2. 10. 2022

ORKESTER DOBE RAZSVETLJENSTVA

Pronicljiv interpret intelektualnega pristopa in mojster med poustvarjalci nemškega klavirskega repertoarja, utemeljitelj komornega orkestra Cappella Andrea Barca, sir András Schiff, v zadnjem desetletju raziskuje avtentične zvoke fortepiana, katerega prosojnost in naravno ravnovesje sta prepričala svoj čas sicer velikega dvomljivca. Za služenje glasbi povzdignjen v viteški red (2014) ter nedaven dobitnik zlate medalje Fundacije Mozarteum in zlate medalje Kraljeve Filharmonične družbe, je suveren tudi v dvojni vlogi solist-dirigent. Kot umetniški vodja sodeluje z Orkestrom dobe razsvetljenstva, izvirnim in v svoji konceptualnosti inovativnim orkestrom, ki z veliko navihanosti spaja poustvarjalno prakso in intelektualno muzikološko stroko ter ruši stereotipne podobe klasičnega glasbenika. Dirigent in solist: András Schiff fortepiano, program: Ludvig van Beethoven, Joseph Haydn. Gallusova dvorana, 1. junij.