» Moja duša je v Trstu «

FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA

Piše: Alenka Birk · Foto: Fabrice Gallina, Elio e Stefano Ciol, Massimo Crivellari, Alessandro Michellazzi

To so edine ohranjene renesančne orgle beneškega sloga v Italiji.

Če sledite potem Maura Corone, se ustavite v občini Erto e Casso, kjer domuje mir v redko naseljenih hišah, in si oglejte naravni park Furlanskih Dolomitov. Ta znani kipar, ki ustvarja izdelke iz lesa, izjemni alpinist ter uspešni pisatelj v svojih številnih knjigah pripoveduje o območju, na katerem živi, in krajih, ki so mu najbolj pri srcu: Erto e Casso, dolina Val Tramontina, jez Vajont, Valcellina.

Sacilski Sijaj

Naj vas pot zanese tudi v Sacile, ki so mu Benečani nadeli veličastno ime, Giardino della Serenissima (Vrt spokojnosti). Mestu z renesančno beneško umetnostjo daje pečat zelena reka Livenza. Poiščite poti Piera Paola Pasolinija, pesnika, pisatelja, režiserja in slikarja. Piazza del Popolo, stolnica (il Duomo), katedrala in majhna cerkev Marijinega usmiljenja ter

Via Gasparotto so kraji, ki jih je Pasolini obiskoval kot otrok in so ustvarili njegove spomine, ki jih je mogoče zaslediti v poeziji iz otroškega obdobja.

Nepogrešljiv je obisk palače Ragazzoni, simbola mesta in njegovih vezi z Beneško republiko. To je najboljša predstavitev sijaja 16. stoletja. Zaradi izobilja in razkošja je palača znana tudi kot »kraj užitkov« in je bila referenca za kralje, papeže in cesarje.

Videm In Gorica

Nikar se ne ustavite, nadaljujte v Vidmu in sledite potem Carla Sgorlona, pisatelja, povezanega s svojo zemljo in kmečko kulturo, bogato z miti, legendami in starodavnimi tradicijami. Za Furlanijo pravijo, da je revna dežela, a bogata s poeti, pa tudi gledališčem. Eden največjih italijanskih odrov, Teatro Nuovo Giovanni da Udine, je prav v Vidmu. V obisk vključite tudi Furlanski muzej umetnosti in ljudske tradicije (Museo Etnografico del Friuli) ter glasbeni konservatorij Jacopa Tomadinija. Največji zanimivosti te glasbeno-kulturne poti pa sta l’Oratorio della Purità in katedrala Santa Maria Assunta.

Projekt CREATURES (Spodbujanje kreativnega turizma prek novih izkušenj in trajnostnih poti) je namenjen ohranjanju kulturne dediščine, spodbujanju trajnostnega in doživljajskega turizma v Furlaniji - Julijski krajini.

In … že ste v Gorici, mestu na meji, ki mu pravijo tudi italijanski Berlin, kjer vas vodijo poti Carla Michelstaedterja, filozofa, pesnika, avtorja grafičnih in slikarskih del. Kraji, ki ga ponazarjajo, so Via Rastrello, kjer so tudi kip, na katerem je upodobljen, Piazza Vittoria s cerkvijo sv. Ignacija Lojolskega ter filozofova rojstna hiša.

Gorica, nekdanja počitniška destinacija Habsburžanov, je majhno, a navdihujoče mesto, zgrajeno okoli srednjeveškega gradu. Tu je stičišče štirih jezikov: slovenščine, italijanščine, nemščine in furlanščine. Giacomo Casanova je bil tukaj, v mestu pa je živel tudi Mozartov pomočnik.

Vstopite še v bližnjo preteklost, v Muzej na meji, na razstavo o tihotapstvu v socialistični Jugoslaviji, ki približa čas tihotapljenja na goriški meji. V Italijo so nosili, česar je bilo v Jugoslaviji v izobilju, kot so jajca, meso, maslo, žganje, v Slovenijo pa so tihotapili predvsem kavo, ki je je primanjkovalo oziroma je bila veliko slabše kakovosti, pa tudi poper, riž, pralni prašek in drugo.

MESTO KAVE – TRST

Ne nazadnje pa se sprehodite še po tržaških poteh Gabriela D'Annunzia, po uličicah med Borznim in Verdijevim trgom, mimo Neptunovega vodnjaka in po Trgu zedinjene Italije. Na Borznem trgu lahko občudujete številne arhitekturne sloge, značilne za to mesto, ki je ob vznožju hriba vzcvetelo sredi osemnajstega stoletja. Če palačo prečkate skozi notranjo galerijo, prispete na Verdijev trg, poimenovan po istoimenskem gledališču.

Trst, povsem blizu slovenske meje, je sedež in hkrati največje mesto FurlanijeJulijske krajine. Kraj diha po svoje zaradi pestre zgodovine, pristanišča in trgovskih poti. V njem lahko na primer obiščete različne cerkve, med njimi katoliško ter srbsko in grško pravoslavno cerkev.

Slavni irski romanopisec in pesnik James Joyce je nekoč dejal: »My soul is in Trieste.« (Moja duša je v Trstu). Znano je, da je prav tukaj napisal knjigo Dublinčani (Dubliners) in prvi dve poglavji Uliksesa (Ulysses). Leopolda Blooma, protagonista mojstrovine, pa je oblikoval po tržaškem pisatelju Italu Svevu, ki je bil tudi njegov osebni prijatelj.

Le spijte tisto kavo v eni izmed zgodovinskih kavarn, kot je Cafe San Marco pri sinagogi, ob kateri postrežejo tudi vročo čokolado. Ali pa še eno v Caffè degli Specchi, ki je na glavnem tržaškem trgu Piazza Unità d'Italia, znotraj Palazzo Stratti. V notranjosti lahko vdihnete celotno vzdušje habsburškega cesarstva. Ta glavni trg, nekoč vrt, je prenovil francoski arhitekt in urbanist Bernard Huet, ki je med drugim prenovil znamenite Elizejske poljane. Kavarna je že od nekdaj veljala za dnevno sobo Trsta, bila je zbirališče trgovcev, izobražencev, častnikov, popelje nas v čas, ko so za njegovimi mizami sedeli pomembni pisci in znani protagonisti naše zgodovine, kot sta Joyce in Svevo.

Banksy E Do

10. APRILA V TRSTU

Velika razstava enega najbolj znanih in kontroverznih umetnikov našega časa, Banksyja, The Great Communicator, bo v Trstu na ogled še do 10. aprila, v Salone degli Incanti, nekdanji ribarnici v središču mesta. Razstava ni avtorizirana.

Čeprav je najbolj znan umetnik na svetu ta hip, nihče ne ve, kakšen je in ali gre morda celo za skupino umetnikov. In to dela Banksyja še bolj razvpitega. Prihaja iz Bristola in je tako zelo cenjen tudi, ker v svojih delih presprašuje najbolj aktualna družbena, politična, sociološka, kulturna in psihološka vprašanja našega časa, zdaj tudi tista, povezana z vojno v Ukrajini.

Kulturna stroka ga opisuje kot izredno lucidnega in prodornega umetnika, ki ima neizmerno sposobnost komuniciranja z javnostjo. Razstava v Trstu je razdeljena na pet delov, v pet prostorov. Večina del je originalov, iz več zasebnih zbirk in galerije Deodato v Milanu. Nekaj slik je tudi reprodukcij.

V prvem prostoru so Banksyjeve umetnine, navdihnjene z umetniki, ki jih je cenil in se pri njih navdihoval: denimo Keith Haring in Andy Warhol. V drugem prostoru je soba z reprodukcijo Banksyjevega ateljeja z deli, ki se nanašajo na britansko družbo in njeno močno kritiko. Recimo portret Winstona Churchilla s pankerskim grbom.

V tretji sobi so dela, v katerih je Banksy protestiral proti kapitalizmu, medtem ko so v četrti sobi zbrane umetnine, na katerih prevladujejo motivi, povezani z nasiljem in vojno, recimo slika Napalm, na kateri je deklica v objemu z bombo. V peti sobi pa je na ogled video z Banksyjevimi deli.

Aleš Čakš