Cisto kratka zgodovina skoraj vsega

B i l l

B r y s o n

Svetovna uspešnica v posebni izda ji za mlade bralce

VSEBINA Predgovor IZGUBLJENI V VESOLJU Kako neki to vedo? ‡ spoznavanje planeta Priprava vesolja ‡ recept za eksplozijo Veliki pok ‡ kaj je sledilo Æivjo! Lepo, da ste tu. ‡ Kako pa ste priπli sem?

Odzvanjanje velikega poka ‡ kozmiËno sevanje in mi Rob vesolja ‡ kako daleË je?

Potovanje v vesolje ‡ naπe prostrano OsonËje Iskanje Plutona ‡ novi pritlikavi planet Konec potovanja ‡ sondi Voyager Ali je πe kdo v vesolju? ‡ So πe kje visokorazvita bitja?

Iskalec supernov ‡ neverjetni Ëastiti Bob Evans

8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28

VELIKOST ZEMLJE Spet na Zemlji ‡ Newton in teænost Merjenje Zemlje ‡ ugotavljanje dolæine obsega Zemljina izboklina ‡ naπ planet ni popolna krogla Kako daleË naokoli? ‡ dve neposreËeni raziskovalni ekspediciji Zasledovanje Venere ‡ prehod Ëez Sonce Tehtanje Zemlje ‡ teænost in Shiehallion NatanËne meritve ‡ Cavendishevi izraËuni Ugotavljanje starosti Zemlje ‡ geologija, nova veda RazbijaËi kamnov ‡ Geoloπko druπtvo PoËasno napredovanje ‡ Lyell in tektonske ploπËe Iskanje okamnin ‡ kartiranje plasti kamnin v Veliki Britaniji DoloËanje starosti kamnin ‡ velike geoloπke ere Zobje in kremplji ‡ izkopavanje nenavadnih kosti Lovci na dinozavre ‡ flstraπni kuπËarji« »as za kosti ‡ kosti in starost Zemlje MogoËni atom ‡ Dalton stehta atome Stvar kemije ‡ dodajanje elementov

30 32 34 36 38 40 42 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64

Periodni sistem ‡ Mendelejev vpelje red ÆareËi elementi ‡ Marie Curie in smrtonosno sevanje

66 68

SVIT NOVE DOBE Genialni Einstein ‡ posebna teorija relativnosti Prostor-Ëas ‡ Ëas ima obliko Velika slika ‡ vesoljski teleskop Hubble ©kodljiva znanost ‡ svinec in drugi strupi Doba meteorjev ‡ merjenje kamnov iz vesolja

70 72 74 76 78

NEVARNI PLANET Popotniπki trilobiti ‡ Pangea in okamneli ostanki Gnetenje skorje ‡ odkritje tektonskih ploπË Vse pluje ‡ kam neki izginejo usedline Ogenj pod nami ‡ Zemlja pod nami Bum! ‡ izbruh vulkana Sveta Helena Park Yellowstone ‡ potuhnjeni vulkan Veliki potresi ‡ merjenje tresenja tal Trk iz vesolja ‡ meteorji in razmejitev KT Trk asteroida ‡ se nam pribliæujejo?

82 84 86 88 90 92 94 96 98

ÆIVLJENJE SAMO Naπ vrtiËek ‡ prav prijeten kraj Zemljina odeja ‡ ozraËje, ki nas πËiti Divje in vetrovno ‡ vreme na Zemlji Termofor ‡ uËinek oceanov Obilje vode ‡ vodni planet V globinah ‡ æivljenje na dnu morja Beljakovinska juha ‡ oceani, kjer se je æivljenje zaËelo Boj z bakterijami ‡ prihod mikrobov Miniaturni svet ‡ bakterije, ki se hranijo z nami PovzroËitelji bolezni ‡ kuæni mikroorganizmi Skupnost celic ‡ naπi gradniki Kako dolgo ostanemo? ‡ Prilagoditev ali konec Velika uspeπnica ‡ trilobiti in druge okamnine »as je, da zaËnemo ‡ dolga doba pred pojavom ljudi

100 102 104 106 108 110 112 114 116 118 122 124 126 128

Iz morja ‡ ko so æivali stopile na kopno Od kod smo priπli? ‡ Od plazilcev do sesalcev Prihodi in odhodi ‡ velika izumrtja Poimenovanje æivih bitij ‡ klasifikacija rastlin in æivali Kdo bi πtel? ‡ Nepoznana bitja na Zemlji Potovanje v prihodnost ‡ Darwin in njegova knjiga Tihi menih ‡ Mendel in preuËevanje genov Druæinska sreËa ‡ dedovanje in kromosomi Æivljenjska veriga ‡ Crick in Watson ter DNK

130 132 134 136 138 140 142 144 146

POT DO NAS VroËe in hladno ‡ ledene odeje in podnebje Hladni Ëasi ‡ æivljenje v ledeni dobi Lobanja in kosti ‡ odkritje pradavnih Ëloveπkih ostankov Lucy ‡ najbolj znameniti avstralopitek Od tam do danes ‡ vzpon Homo sapiensa Izdelovalci orodij ‡ izumitelji prve tehnologije »lovek prevzame svet ‡ iztrebljanje in izumiranje Kaj zdaj? ‡ Onesnaæeni planet Na svidenje ‡ planetu in nam

148 150 152 154 156 158 162 164 166

Stvarno in imensko kazalo Viri slikovnega gradiva

168 169

Predgovor Ste kdaj zaprli oËi in si skuπali predstavljati, do kod sega neskonËnost? Ali pa se spraπevali, kaj je bilo pred nastankom vesolja? Ali pa si skuπali zamisliti, kako bi bilo potovati s hitrostjo svetlobe ali pogledati v notranjost Ërne luknje?

Se vam je zdelo, da vam bo ob takem razmiπljanju razneslo glavo? No, naj vas niË ne skrbi, pomagal vam bom. Sam se æe kakih petdeset let spraπujem taka naporna vpraπanja in sem se konËno odloËil (ker paË nisem hudo hiter), da bom skuπal poiskati nekaj odgovorov. Rezultat dræite v rokah.

Pri tej posebni novi izdaji moje knjige Kratka zgodovina Ëisto vsega je drugaËno le to, da je veliko krajπa ‡ veËina najboljπih delov pa je vendarle v njej ‡, ob tem pa jo dopolnjujejo tudi odliËne risbe, da natanËneje vidimo, kako je naπe vesolje zgrajeno.

Ko sem pisal to knjigo, sem spoznal dvoje. PrviË, da ni prav niËesar na tem svetu, kar ne bi bilo neverjetno in zanimivo, Ëe pobliæe pogledamo. Naj je to razlaga, kako je vesolje nastalo iz niË ali kako smo sestavljeni iz bilijonov navadnih atomov, ki nekako izvrstno sodelujejo v usklajeni celoti, ali vpraπanje, zakaj je morje slano ali kaj se zgodi, ko zvezdo raznese, ali karkoli drugega ‡ vse je neverjetno zanimivo. Prav res.

Spoznal sem tudi, da imamo neverjetno sreËo, da smo tu. Kolikor vemo, je v vsej nepredstavljivi prostranosti vesolja æivljenje le na enem drobcenem planetu ‡ in mi æivimo na njem. Poleg vas in mene in πe nekaj milijard drugih nama podobnih bitij morda nikjer ni niËesar takega. »e imaπ tako neverjetno sreËo, je popolnoma obiËajno, da se vpraπaπ: flKako neki se je to zgodilo?« Obrnite torej stran in mi sledite, pa bomo videli, ali lahko najdemo odgovor.

Bill Bryson

Kako neki to vedo?

V tej knjigi piπemo o tem, kako se je TISTO zgodilo ‡ natanËneje, kako je iz niË nastalo nekaj. Potem pa o tem, kako se je delËek tega spremenilo v nas, pa tudi o tem, kaj se je zgodilo vmes ‡ in odtlej.

moja malenkost v osnovni πoli

Moja zgodba, kakrπnakoli æe je, se zaËne z osnovnoπolskim uËbenikom za naravoslovje, ko sem hodil v peti razred ameriπke osnovne πole.

UËbenik je bil obiËajen za tiste Ëase ‡ zguljen, nepriljubljen in teæak.

Toda takoj na zaËetku pa je bila ilustracija, ki me je pritegnila. Slika je prikazovala notranjost Zemlje, kakrπna bi bila videti, Ëe bi v planet zarezali z velikanskim noæem in previdno odstranili Ëetrtino oble.

Jasno se spominjam, kako me je presunila. Slutim, da me je najbolj vznemirjala podoba niË hudega sluteËih voznikov, kako strmoglavijo v 6000 kilometrov globoki prepad do srediπËa planeta. SËasoma me je zaËel zanimati tudi strokovni pomen risbe in odkril sem, da je Zemlja zgrajena iz plasti, Ëisto v notranjosti pa leæi æareËa krogla iz æeleza in niklja, vroËa kot povrπina Sonca, kakor je pisalo pod sliko v knjigi. Spominjam se, kako sem se zaËuden spraπeval: Kako neki to vedo?

To je Ëudeæ!

OdraπËal sem v prepriËanju, da je znanost hudo dolgoËasna ‡ slutil pa sem, da morda le ni.

Niti za trenutek nisem podvomil o pravilnosti podatkov ‡ πe danes praviloma zaupam temu, kar pravijo znanstveniki, podobno kot zaupam zdravnikom in vodovodnim inπtalaterjem.

Nikakor pa nisem mogel dojeti, kako ugotovijo, kakπen je videti prostor tisoËe kilometrov pod nami in kaj tam leæi, ko pa tega ni mogoËe videti ne z oËesom ne preiskati z rentgenskimi æarki.

Zdelo se mi je, da je to preprosto Ëudeæ.

8

Kako in zakaj?

Tudi tega nisem vedel:

Navduπen sem vzel knjigo domov in jo odprl πe pred veËerjo ‡ mama je verjetno prav zaradi tega potipala moje Ëelo in me vpraπala, kako se poËutim ‡ ter jo zaËel prebirati od prve strani naprej. RazoËarano sem ugotovil, da sploh ni razburljiva.

• Kaj je proton in kaj protein.

• Kako loËiti kvark od kvazarja.

• Kako lahko geologi le pogledajo plast kamnine in ugotovijo, koliko je stara.

• Koliko tehta Zemlja in kako stare so njene kamnine ter kakπno je dejansko srediπËe.

• Kako je nastalo vesolje in kakπno je bilo na zaËetku.

• Kaj se dogaja v atomu.

• Kako to, da strokovnjaki πe vedno ne znajo napovedati niti vremena, kaj πele potresov.

Predvsem v njej ni bilo odgovorov na vpraπanja, ki jih je izzvala ilustracija, na primer: • Kako se je zgodilo, da je v srediπËu naπega planeta nekakπno sonce in kako neki vedo, kako vroËe je?

• »e je v notranjosti tako zelo vroËe, zakaj ne Ëutimo vroËine pod nogami na tleh?

• Zakaj preostala notranjost ni staljena ‡ ali paË je?

• Ko bo jedro konËno izgorelo, se bo del Zemlje sesedel v nastalo praznino in bo na povrπju nastala velikanska globel?

Kdo zna odgovoriti?

Avtor knjige je o tem skrivnostno molËal. Zdelo se je, kakor da tisto najbolj zanimivo skriva, tako da je vse nedoumljivo. Veliko pozneje ‡ pred kakimi desetimi leti ‡ sem sedel v letalu na dolgem letu Ëez Tihi ocean in zrl skozi okno, ko me je nenadoma preπinilo, da pravzaprav niËesar ne vem o edinem planetu, na katerem bom sploh kdaj æivel.

Zakaj so morja slana?

Ponosno vam lahko povem, da tudi strokovnjaki πe tja do konca sedemdesetih let prejπnjega stoletja na ta vpraπanja niso znali odgovoriti, le da tega niso povedali naglas.

So Ëedalje bolj slana?

Naj me slanost skrbi ali ne?

Priprava vesolja Od kod torej smo in kako se je zaËelo? Potem ko se je zares zaËelo dogajati, so bili samo atomi ‡ tisti drobni delci, iz katerih je sestavljeno prav vse.

A zelo dolgo ni bilo ne atomov ne vesolja, v katerem bi lahko lebdeli.

NiËesar ni bilo ‡ prav niËesar prav nikjer ‡ razen neËesa nepredstavljivo majhnega, neËesa, Ëemur znanstveniki reËejo singularnost. In to je bilo Ëisto dovolj!

Recept za pripravo vesolja: Protoni sestavljajo drobcen del jedra atoma. Tako majhni so, da bi jih na piko Ërke fli« postavili kar 2.000.000.000.

000.000.000.000.000.

000.000.000.000.

Sestavine: • en proton ‡ skrËen na milijardinko velikosti; • vsi delci snovi do zadnjega (torej prah, plini in vsi drugi snovni delci, ki jih lahko najdete) od tod do roba stvarnosti; • prostor ‡ veliko manjπi od izjemno majhnega protona!

Vzemite proton ... »e se πe tako trudite, nikoli ne boste dojeli, kako droben je proton.

Preprosto je res veliko premajhen. Proton je le drobcen del atoma, ta pa je æe sam po sebi nepredstavljivo majhen. Zdaj pa si prestavljajte, Ëe si lahko (seveda pa si ne morete), da bi enega od teh protonov skrËili na milijardinko njegove obiËajne velikosti.

Dodajte ...

• vse snovne delce, ki ste jih naπli, • in jih stisnite v tako majhen prostor, da sploh nima nobene razseænosti.

OdliËno! Zdaj lahko ustvarite vesolje.

10

Pripravite se na resniËno velik pok Seveda bi bilo dobro, da stopite nekam na varno, ko boste opazovali dogajanje. Æal pa se nimate kam umakniti, saj pripravljene meπanice sestavin ne obdaja prav niË. Predstava, da je fltisto« na zaËetku nekako lebdelo v temnem, neskonËnem prostoru, ki ga je obdajal, je obiËajna.

Vendar tedaj ni bilo ne prostora ne temine. Vesolje se zaËenja iz niË.

ZaËenjamo Z enim samim slepeËim sunkom v veliko prekratkem trenutku, da bi ga lahko opisali z besedami, vaπe sestavine nenadoma zavzamejo obliko.

• V prvi æivahni sekundi se pojavijo gravitacija in druge sile, ki uravnavajo fizikalne pojave.

• Prej kakor v eni minuti se vesolje razpne do milijarde kilometrov in veË ter se πe hitro πiri.

• Zelo je vroËe, kakih 10 milijard stopinj, kar zadostuje za sproæitev jedrskih reakcij, s katerimi se sËasoma tvorijo laæji elementi ‡ predvsem vodik in helij.

• Po treh minutah je ustvarjenega 98 odstotkov vsega, kar je in bo kadarkoli obstajalo v vesolju.

In tako se je vesolje zaËelo iz niË Vsi se ne strinjajo popolnoma, kdaj naj bi se bilo to zgodilo. Kozmologi so se dolgo priËkali, ali je bilo pred desetimi milijardami let ali πe deset milijard let poprej ali morda v nekem vmesnem Ëasu. KonËni dogovor se pribliæuje πtevilki 13,7 milijarde let, vendar je to neverjetno teæko izmeriti, kakor bomo videli pozneje. MogoËe je zatrditi le, da se je nekoË, v davni preteklosti, iz neznanih razlogov zgodil trenutek, ki mu znanstveniki reËejo flËas niË« ali t = 0.

Pred velikim pokom Ëasa ni bilo. V drobcu sekunde pa je t nekaj postal. Oglejmo si, kaj.

11

Zdaj imamo vesolje, nekaj Ëudeænega in tudi prelepega.

Njegov nastanek pa je trajal pribliæno toliko Ëasa kot priprava sendviËa.

Veliki pok

Pazi, teænost!

Teænost se je pojavila eno desetinko milijoninke bilijoninke bilijoninke bilijoninke sekunde po velikem poku.

Elektromagnetizem,

jedrska sila ‡ fizikalni pojavi ‡ so se pojavili v hipu.

Teorija velikega poka ne govori o samem velikem poku, temveË o tem, kaj se je zgodilo potem. Ne ravno dolgo zatem. Znanstveniki z uporabo krepke doze matematike lahko ugotovijo, kaj se je z vesoljem dogajalo eno desetinko milijoninke milijardinke milijardinke milijardinke sekunde po njegovem rojstvu, ko je bilo πe tako majceno, da bi ga videli kveËjemu pod mikroskopom.

Delci in snov

so se pojavili kar iz niË. Nenadoma je bilo vse polno protonov, elektronov, nevtronov in drugega.

»eprav vsi govorijo o flvelikem poku«, v πtevilnih knjigah lahko preberemo, da to ni bila obiËajna eksplozija. To je bilo velikansko, nenadno raztezanje nepredstavljivih razseænosti.

Glej, Sonce!

Velikanski vrtinec plina in prahu z razseænostjo kakih 25 milijard kilometrov se je zaËel zgoπËevati. Iz skoraj vsega tega ‡ natanËneje iz 99,9 odstotka te koliËine ‡ je nastalo Sonce.

Pa πe Zemlja!

Planeti v plenicah

Iz preostale snovi sta si dva drobca dovolj blizu, da ju spoji elektrostatiËna sila.

Sledijo πe drugi in rodi se naπ planet.

Po vsem OsonËju se je dogajalo enako. Drobci prahu so se zdruæevali in tvorili vse veËje grude. SËasoma so postali tako veliki, da jim lahko reËemo asteroidi. Ti so se zaletavali drug v drugega, se drobili ali se spajali na neskonËno naËinov.

Vsako sreËanje pa je imelo zmagovalca in nekateri med njimi so postali dovolj veliki, da so prevladali na tirnici, po kateri so potovali. Vse to se je zgodilo neverjetno hitro. Najverjetneje je trajalo le nekaj deset tisoË let, da je iz gruËe drobcev nastal nov planet.

©tevila, da te kap!

Za veËino tega, za kar menimo, da vemo o vesolju, se imamo zahvaliti tako imenovani flinflacijski teoriji«. Predstavljajte si, da je drobcen hipec po nastanku vesolje doæivelo nenadno moËno raztezanje in se je neznansko hitro napihnilo. V milijoninki milijoninke milijoninke milijoninke milijoninke sekunde se je vesolje spremenilo iz neËesa, kar bi lahko dræali v dlani, v 10.000.000.000.000.000.000.000.000-krat veËjo tvorbo.

Tam je naπ Mesec!

V trenutku ...

Pribliæno pred 4,4 milijarde let je v Zemljo treπËilo telo, veliko kot Mars.

Odbilo je dovolj snovi, da je iz nje nastala loËena, manjπa gmota. V kakih sto letih se je oblikovala v okroglo telo, ki ga zdaj poznamo kot Mesec. (Menijo, da veËina lunarne snovi prihaja iz Zemljinega plaπËa, ne iz globlje notranjosti, zato je na Mesecu le malo æeleza, v Zemlji pa veliko.)

smo torej dobili neizmerno obseæno vesolje, razseæno vsaj sto milijard svetlobnih let, morda pa tudi veËje, vse tja do neskonËnosti. Vse je bilo pripravljeno za nastanek galaksij, teh velikanskih zdruæb zvezd, plina, prahu in druge snovi, ki se suËejo okoli svojega srediπËa.

Nastane ozraËje

Ko je bila Zemlja velika komaj tretjino sedanje velikosti, je verjetno okoli nje æe zaËelo nastajati ozraËje, sestavljeno preteæno iz ogljikovega dioksida, duπika, metana in ævepla. V tej strupeni meπanici plinov je nastalo æivljenje. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, zato je Zemlja ohranjala toploto. To je bilo koristno, saj je bilo v tistih davnih Ëasih Sonce hladnejπe in precej manj svetlo. »e ne bi bilo ogljikovega dioksida, bi Zemlja morda popolnoma in za stalno zamrznila, æivljenje pa se ne bi nikoli zaËelo.

A vendarle se je.

In nazadnje ‡ nastanemo mi!

Nadaljnjih 500 milijonov let so Zemljo neusmiljeno bombardirali kometi, meteorji in drugi galaktiËni drobir. Ti so prinesli vodo, iz katere so nastali oceani, in druge potrebne sestavine za nastanek æivljenja. Okolje je bilo tedaj resniËno neprijazno in vendar so drobni skupki snovi nekako oæiveli in omogoËili, da smo se veliko pozneje RAZVILI TUDI MI.

Živjo! Lepo, da ste tu.

Dobrodoπli! In Ëestitke. Prav veseli me, da ste tu.

Vem, da ni bilo lahko. Menim celo, da je bilo precej teæe, kot si predstavljate.

Od trenutka rojstva naprej smo pravi atomski Ëudeæ. DojenËka, ki tehta πtiri kilograme, sestavlja okoli 400.000.000.000.000.000.

000.000.000 atomov.

Za zaËetek se je moralo nekako zapleteno in ustrezno zdruæiti na bilijone in bilijone atomov, da ste nastali. Ta ureditev je bila tako posebna in edinstvena, da je πe nikoli prej ni bilo in je ne bo nikoli veË. Skozi vaπe (upam) dolgo æivljenje bodo ti drobceni delci neutrudno skrbeli za vaπ obstoj in vam omogoËili, da izkusite prijetno bivanje.

Zakaj smo mi ravno mi Nekoliko zapleteno je, zakaj imajo atomi s tem toliko opravka. »eprav toliko naredijo za nas, jim za nas dejansko ni niti malo mar ‡ pravzaprav niti ne vedo, da obstajamo. »e smo natanËni, niti tega ne vedo, da oni sami obstajajo. A dokler obstajamo, se bodo naπi atomi ukvarjali le z eno nalogo: da mi ostanemo res mi.

Zdaj pa πe slaba stran …

Nekoliko vznemirjujoËe je, da bi, Ëe bi se lahko s pinceto razstavili na atome, nastal lep kupËek atomov, ki nikoli niso bili æivi in vendar so vsi nekoË sestavljali nas.

Slaba stran te ureditve je, da so atomi muhasti.

Ne moremo se zanesti na to, da bodo zdræali dlje, kakor je treba. Celo dolgo Ëloveπko æivljenje ne traja dlje kot kakih 650.000 ur. Ko se ta skromni mejnik pribliæuje, nas bodo naπi atomi iz neznanih razlogov ustavili, potem poËasi razgradili in odjadrali poËet kaj drugega.

In za vas je tako zgodba konËana.

14

»udeæ æivljenja In vendar smo lahko hvaleæni, da se je sploh zgodilo. Kolikor vemo, se ni zgodilo nikjer drugje v vsem vesolju. To je precej nenavadno, saj so atomi, ki se na Zemlji tako veselo zdruæujejo v æiva bitja, drugod popolnoma enaki, a tega ne poËnejo.

Naj je v nekaterih pogledih æivljenje πe tako Ëudeæno, pa je na kemiËni ravni izredno preprosto: potrebujete le ogljik, vodik, kisik in duπik, malo kalcija, πËepec ævepla, za vzorec drugih popolnoma obiËajnih elementov ‡ niË takega, Ëesar ne bi bilo mogoËe najti v lekarni za vogalom. Edino, kar je pri atomih, ki nas sestavljajo, posebnega, je prav to ‡ da nas sestavljajo. In prav to je seveda resniËni Ëudeæ æivljenja.

»e ne bi bilo atomov, ne bi bilo ne vode, ne zraka, ne kamnov, ne zvezd in ne planetov, niti oddaljenih oblakov plina in vrteËih se meglic. Zato je res sreËa, da atomi so.

Odzvanjanje velikega poka Leta 1964 sta ameriπka znanstvenika Arno Penzias in Robert Wilson skuπala usposobiti veliko komunikacijsko anteno v Bellovih laboratorijih v zvezni dræavi New Jersey v ZDA. Stalno pa sta prejemala nekakπne motnje ‡ nenehen πum v ozadju, zaradi katerega nista mogla opraviti naloge. ©um je prihajal prav iz vseh smeri neba, dan in noË, ne glede na letni Ëas.

Veliko ËiπËenje Raziskovalca sta se trudila leto dni, da bi odkrila, od kod prihaja, da bi ga lahko odstranila. Na novo sta sestavila merilne naprave, preverila vse povezave, oËistila ventile. Splezala sta na anteno in vse πpranjice in spoje prekrila z lepilnim trakom. Z metlo in πËetko sta z vseh povrπin oËistila nekaj, kar sta pozneje v Ëlanku imenovala flbela dielektriËna snov«, navadno pa to imenujemo ptiËji iztrebki.

NiË ni pomagalo.

Medtem, nedaleË stran …

Kukanje v vesolje

Ne da bi raziskovalca za to vedela, so se kakih 50 kilometrov proË na Univerzi Princeton ukvarjali z zamislijo, na katero je pred leti priπel astrofizik George Gamow. Po njegovem naj bi, Ëe bi pogledali dovolj globoko v vesolje, odkrili kozmiËno flprasevanje« πe iz Ëasov velikega poka. Menil je, da bi sevanje po dolgem obdobju, ko je prepotovalo velikanske razseænosti vesolja, na Zemljo prispelo kot mikrovalovi. Domneval je celo, da bi jih lahko Bellova antena zaznala.

Zrenje v vesolje si lahko predstavljate kot pogled navzgor iz preddverja stavbe Empire State v New Yorku.

V Ëasu pred odkritjem Penziasa in Wilsona so bile najbolj oddaljene galaksije, ki so jih lahko zapazili, pribliæno v 40. nadstropju.

Najbolj oddaljena nebesna telesa ‡ kvazarje ‡ je bilo mogoËe videti nekje v 80. nadstropju.

Pradavna svetloba ©um, ki sta ga zaznavala Penzias in Wilson, je bil seveda prav tisti, ki ga je bil Gamow napovedal. Odkrila sta rob vesolja oziroma vsaj rob vidnega dela vesolja, oddaljenega 150 milijard bilijonov kilometrov. flVidela« sta prve fotone ‡ najstarejπo svetlobo sploh ‡ kot mikrovalove, prav kakor je predvidel Gamow.

Potem pa je vidno vesolje nenadoma priπlo vse do kakega centimetra pod stropom najviπjega nadstropja.

Nenadoma so znanstveniki lahko videli in razumeli veliko veË.

Na sporedu je veliki pok Mimogrede, motnje zaradi kozmiËnega sevanja smo æe vsi doæiveli. Nastavite televizor na katerikoli program, ki ga ne sprejema, in okoli 1 odstotek motenj na flsliki« lahko pripiπete starinskim ostankom velikega poka. Ko se boste torej naslednjiË pritoæevali, da na televiziji niËesar ni, se spomnite, da vedno lahko gledate rojstvo vesolja!

17

vidni veliki pok

vidni kvazarji

vidne galaksije

Rob vesolja Vsi smo se æe kdaj vpraπali, kaj bi se zgodilo, Ëe bi potovali Ëisto do roba vesolja in pogledali Ëez. Kje bi bila naπa glava, Ëe bi jo potisnili iz vesolja?

Kateri rob?

Vidno vesolje meri milijon milijonov milijonov milijonov (1.000.000.000.000.000.000.

000.000) kilometrov.

I ROT P R ME SOLJA S O V T BU VE RO

Odgovor razoËara: do roba vesolja sploh ni mogoËe priti. Pa ne samo zato, ker bi predolgo trajalo, da bi tja prispeli, temveË tudi zato, ker nikoli ne moremo priti do zunanje strani roba, tudi Ëe potujemo v ravni Ërti vse do neskonËnosti. Ne ‡ vrnili bi se na izhodiπËe. To bi se zgodilo zato, ker je vesolje nam nedojemljivo ukrivljeno. Ne æivimo v nekakπnem velikanskem, nenehno raztezajoËem se balonu. Vesolje se krivi tako, da nima ne pravega roba ne meje, hkrati pa je vendarle konËno.

NE O

BUPA

NE I SE V TA S U

J ŠE

Ploski moæiclji Za ponazoritev ukrivljenosti vesolja pogosto uporabijo prispodobo moæiclja iz vesolja ploskih povrπin, ki πe nikoli ni videl krogle.

Ko se znajde na Zemlji in raziskuje po njenem povrπju, nikakor ne bo nikoli priπel do roba. Morda se bo sËasoma vrnil na izhodiπËe in bo ob tem izjemno pretresen, ker ne bo dojel, kako se je to lahko zgodilo.

Kje smo torej MI? V vesolju smo na istem kot naπ zbegani ploπËati moæicelj, le da nas grize πe dodatno vpraπanje ‡ kje neki smo MI v vsem tem?

Podobno kot ni roba vesolja, ni neke toËke, kamor bi se lahko postavili in rekli: flTu se je vse zaËelo. Tole je najbolj srediπËna toËka od vseh.« Lepo bi bilo æiveti v prepriËanju, da smo v srediπËu vsega, in morda smo res. Vendar znanstveniki tega ne morejo matematiËno dokazati.

»e bi nepretrgoma hodili leto dni s hitrostjo pet kilometrov na uro, bi prehodili razdaljo 43.800 kilometrov ‡ pribliæno razdaljo okoli sveta.

Svetloba potuje s hitrostjo pribliæno 1.079.252.850 kilometrov na uro in v istem Ëasu prepotuje razdaljo prek 9 bilijonov kilometrov, torej pride veË kot 220-milijonkrat okoli sveta.

To niti ne preseneËa. Konec koncev je vesolje velikansko. Mi ga lahko dojemamo le toliko, kolikor je prepotovala svetloba v milijardah let od njegovega nastanka. Po veËini teorij pa je πe veliko veËje. »isto mogoËe je, da bi za zapis πtevila svetlobnih let do konca tega veËjega, nevidnega vesolja potrebovali milijon niËel, ne le deset ali sto.

Zdaj pa se vkrcajmo na vesoljsko ladjo in se podajmo na raziskovanje tega veliËastnega vesolja.

IN NAPREJ

PREJ

IN NA

NADALJUJ

REJ

AP ŠE N

Že veš, da: • je vsak atom v tvojem telesu sestavljal milijone organizmov, preden je postal del tebe?

• premoreš dovolj potencialne energije, da eksplodiraš z močjo nekaj vodikovih bomb?

• so učenjaki včasih verjeli, da lahko navadne kovine spremenijo v srebro in zlato?

Kratka zgodovina skoraj vsega, uspešnica, ki je osvojila svet, je doživela posebno izdajo za mlajše bralce. Bill Bryson kratkočasno in duhovito pripoveduje zgodbo o našem planetu in ljudeh, ki so raziskovali njegove skrivnosti.

Razkril ti bo naravne zakone, čudaške znanstvenike, nenavadne teorije, velika znanstvena odkritja in neverjetni splet naključij, ki te je pripeljal na planet Zemljo.

27,95 €