E-knjiga
Premagovanje teĹžav z otrokom moÄ?ne volje
flJaz bom odloËal!«
flJaz bom odloËal!« NEKATERI OTROCI NAM OLAJ©AJO VZGOJO. »e ste v vpraπalniku na 36.
malenkost, da bi dosegli svoje. Njihove najljubπe besede so flne«, flnoËem« in flhoËem«. Ne prenesejo, da je kaj drugaËe, kot so si zamislili, zato sovraæijo nepriËakovane spremembe. Poraza ali neuspeha ne prenesejo. Sovraæijo, Ëe jim kdo kaj ukaæe. Dokler sami ukazujejo in odloËajo o drugih, je vse v najlepπem redu. Takoj ko naletijo na odpor in po moænosti na zahteve, pa je zabave konec. Potem nas na vse pretege preskuπajo. flPoglejmo, ali vendarle ne morem uveljaviti svoje volje.« Starπi se pogosto znajdejo v vlogi tistega, ki pokvari vso zabavo. Nenehno morajo vleËi otroka iz πkatle flhoËem« in ga poπiljati v πkatlo flmoram«. Vzgoja otrok z moËno voljo je izziv in vzgojni ukrepi se pogosto obrnejo proti nam. ©e naporneje postane, ko se nenehnim flNe!« pridruæijo πe izbruhi besa ali Ëe postane otrok telesno nasilen. Tudi pri sporih med brati in sestrami gre veËinoma za to, kdo bo odloËal. To poglavje opisuje, kako skupaj z otrokom premagati neizogibne teæave.
strani pri temi flmiroljubnost in pripravljenost sodelovati« prisodili otroku veliko πtevilo toËk, je æe eden od teh. Iz πkatle flhoËem« pride sam. Kdaj pa kdaj ga morate kveËjemu spomniti. Tudi s πkatlo flmoram« nima veËjih teæav. VËasih se malo kuja, nazadnje pa le ustreæljivo naredi, kar je treba, tudi Ëe se mu kdaj ne ljubi. Teæave s takπnimi otroki so redke, zato starπi naredijo veliko manj napak. In Ëe kakπno vendarle naredijo, ni tako hudo. Otrok kar sam uredi najpomembnejπe stvari. Za otroke z moËno voljo, ki se radi upirajo, velja ravno nasprotno. Res je, da se moËna volja pozneje lahko razvije v nekaj zelo pozitivnega, saj jo potrebujemo, da kljub πtevilnim oviram doseæemo dolgoroËne cilje. Mlajπi otroci pa πe nimajo smiselnih dolgoroËnih ciljev ‡ hoËejo vse, in sicer takoj. Mnogi gredo z glavo skozi zid, trmasto vztrajajo in se borijo za vsako
49
2
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
flNe bom naredil, kar ti hoËeπ!« Uporniπko vedenje KATERE MOÆNOSTI IMAJO STAR©I ob
t Bitka in nazadnje zmaga
pomaga. Nazadnje zaËne razpravljati: flEnkrat boπ moral razumeti. Dokler boπ sitnaril, ne bom naredila zate prav niË. »e hoËeπ, da ti pomagam, se moraπ najprej primerno obnaπati.« Miran zaËne zdaj zmerjati mamo: flNeumna si! Hudobna! Nikoli mi ne pomagaπ!« Ob tem jo s pestmi besno tolËe po nogah.
Miran (tri leta in pol) hoËe odloËati. Mama mu je nekaj prepovedala, zato se je od besa podelal v hlaËe, in zdaj v zahtevnem, povsem neprimernem tonu zahteva, da ga mama preobleËe in nese po stopnicah. Nadere jo in sitnari. Mama ostane mirna in reËe: flGovori z mano prijazno, prosim.« Njena proπnja pri Miranu ne zaleæe, saj πe naprej sitnari in vpije, zato mama ponovi z veËjim poudarkom: flÆelim, da govoriπ z mano prijazno. Takega tona ne bom dovolila.« Jasno proπnjo veËkrat ponovi, a niti to ne
Konec s strahom Miranova mama se je doslej obvladovala, zdaj pa je le preveË. Poviπa glas, sina nadere in mu zagrozi: fl»e takoj ne nehaπ, boπ æe videl! Odnesla te bom v sobo in zaprla vrata!« Ker niti to ne pomaga, ga nazadnje zgrabi in, kot je obljubila, odvleËe v sobo. Miran kriËi tam πe nekaj Ëasa, potem se pomiri in konËno sam preobleËe. Toda mama je na koncu z æivci. Vse skupaj se je vleklo veË kot pol ure. Namesto flkonec dober, vse dobro« je samo konec s strahom.
ravnanju z uporniπkimi otroki? Vedno znova opaæamo podobne vzorce reπevanja ‡ veËina pa ne uËinkuje najbolje. Najprej bom predstavila tri takπne vzorce in potem boste izvedeli, katero reπitev priporoËam.
50
3
flNe bom naredil, kar ti hoËeπ!«
Kaj se je zgodilo? ©e enkrat si natanËneje oglejmo primer. Kaj se dogaja med Miranom in mamo? Kako se odzove na njegov boj in flæeljo po odloËanju«? Miranova mama je poskusila izvleËi sina iz πkatle flhoËem«. Od njega zahteva, da prijazno govori z njo. Miran noËe. ©e bolj se razjezi in takrat se
zaËne πele prav boriti. Sproæi flnevihto«, kakrπna je opisana na 27. strani. Razpravljanje prekipi, kot prikazuje spodnja slika. Povsem brez nevihte pri otroku z moËno voljo ne gre. Miran se ne zna kar tako sprijazniti, Ëe kaj ne gre po njegovi volji. Mora se boriti.
MATI
OTROK vede se neprimerno
prosi v
t
presliπi
zahteva
t
presliπi
ponovi
t
presliπi
opomni
t
presliπi
razpravlja
t
presliπi
zavpije
t
zmerja
grozi
t
vpije, tepe
ukrepa (ga odnese v sobo)
t
v v v v v
v
se pomiri
51
4
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
Nevihta s posledicami Miranova mama ne more spremeniti otrokovega temperamenta in hkrati ga teæko sprejema. Lahko pa odloËa o tem, kako ravnati v primeru nevihte! V naπem primeru se postavi v nevihto in na koncu sama sproæa strele in grmenje. Resda ga je zvlekla iz πkatle flhoËem« v πkatlo flmoram«, toda potem je izËrpana in ima slabo vest, ker se je spet razbesnela nevihta. Tudi Miran je izËrpan. ObËutek ima, da je mama ravnala z njim kriviËno in grdo. Miran je bil ves Ëas, preden se je zgodilo nekaj uËinkovitega, deleæen velike pozornosti za svoje neprimerno vedenje. Mama je nazadnje sicer uveljavila svojo voljo, vendar je bila cena zelo visoka.
Kako daleË lahko grem? Otroci z moËno voljo, kot je Miran, pogosto doæivijo, da starπi æivËno popustijo, kar pa ne ostane brez posledic. Otroka spodbudi, da preskuπa meje Ëedalje dlje. Kadar starπi sicer veliko govorijo, a bolj redko ali sploh ne ukrepajo, se otrok iz tega nauËi nekaj povsem jasnega. Nespoπtljivo govorjenje, zmerjanje in tepeæ se nazadnje splaËajo. Z vsem naπtetim lahko doseæeπ, kar si vbijeπ v glavo. Mirno lahko odloËaπ o drugih in dobiπ, kar hoËeπ.
Kako daleË lahko grem?
Kolikor hoËem. Kaj se zgodi, Ëe ne upoπtevam pravil?
t Bitka in nazadnje æivËno
Prav niË.
popuπËanje
Kdo zmaga?
Miranova mama vËasih nima veË dovolj moËi, da bi ravnala dosledno. Takrat po daljπem ali krajπem boju æivËno popusti. V tem primeru ostane Miran po nevihti v πkatli flhoËem«. Mama ga odnese gor in preobleËe, kot da je dojenËek. Natanko tako, kot je zahteval.
Jaz.
Za Mirana ne bi bilo dobro, da bi se tega nauËil. To ni tisto, kar zares potrebuje. Ne zdaj in niti pozneje.
52
5
flNe bom naredil, kar ti hoËeπ!«
t Uporaba moËi in strogosti
t Miren pogovor in dosledno
ravnanje Miranov oËe se na svoj naËin spoprijema s sinovim vedenjem. Veliko dela, in ko je konËno doma, æeli mir in red. Æeni pogosto oËita, da je Miran tako uporniπki samo zaradi njene flnedosledne vzgoje«. A tudi pri njem Miran ne ravna tako, kot bi moral. Takrat zaËne oËe takoj vpiti: flKaj je zdaj to? A ne sliπiπ?« Miran se kuja naprej in zdaj postane oËe zares glasen: flZdaj pa dovolj! Takoj v sobo!« Miran noËe niti pomisliti na to in tuli πe glasneje. OËetu prekipi. Sina zgrabi, ga nekajkrat udari po zadnji plati, potisne v njegovo sobo in zaloputne vrata: flSamo poskusi priti ven!« Miran najprej πe siloviteje zajoka in potem se poËasi pomiri. V tem primeru je nevihta kratka, zato pa toliko silovitejπa. Miran se poËuti majhnega in nemoËnega. Vpitja in tepeæa se boji. Ali pa si ga vzame za zgled ... Miran v takπnih primerih sicer ne uveljavi svoje volje, ne dobi pa niti tega, kar potrebuje. OËe ga kaznuje, namesto da bi praviËno ravnal z njim. Zato se ne nauËi prevzeti odgovornosti za svoja dejanja.
Kakπna bi bila priporoËljiva reπitev? Dobro bi bilo, Ëe se Miranovi starπi ne bi pustili povleËi v nevihto, temveË bi tako rekoË stopili vstran in pod deænik ‡ kot na sliki na 28. strani. Miran bi moral ostati sam na deæju in se sam odloËiti, ali se ne bi raje prestavil na suho. Zakaj veliko besed pogosto ne zaleæe Mnenje, da je treba veË besed, Ëe jih nekaj ne zaleæe, je zmotno. Otroci z moËno voljo mislijo: flDragi starπi, sliπal sem, kar govorite. Vseeno pa hoËem vedeti, kaj boste storili, Ëe tega ne naredim. Tako napeto je. Nujno moram preveriti.« Tudi odgovor flne« za otroka z moËno voljo πe zdaleË ni znak za prenehanje, temveË prej povabilo k preskuπanju: flKaj, Ëe bi to vseeno naredil? Kaj se bo potem zgodilo?« Otroci z moËno voljo so majhni druæboslovci. ©tevilni bi si zasluæili nagrado v kakπnem raziskovalnem programu za mlade, saj vedno znova preskuπajo, kako daleË lahko gredo in kaj lahko doseæejo. 53
6
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
flMiran, govori z mano prijazno. Saj veπ, da drug z drugim ravnamo prijazno.« »e se Miran πe naprej dere nanjo in postavlja zahteve, lahko stavek πe enkrat, kveËjemu dvakrat ponovi. »e ne pomaga, ga postavi pred izbiro: flMiran, lahko izbereπ: govori z mano prijazno, in jaz ti bom pomagala. »e se boπ πe naprej drl name, boπ moral sam v sobo in tudi vse boπ moral narediti sam.« Potem ga vpraπa, kako se je odloËil: flSi æeliπ, da se to zgodi?« Pogosto odgovori: flNe, noËem v sobo!« Potem ga mama vpraπa: flKaj moraπ zdaj storiti?« Miran vËasih na tej toËki premaga teæavo. Preneha sitnariti in zahtevati
»e njihovi starπi mislijo, da jih bodo spametovali z utemeljevanjem, so æe izgubili. Miroljubne otroke lahko zelo uspeπno prepriËamo z utemeljitvami, otrok z moËno voljo pa ne. IzuËijo jih samo posledice. Kaj zaleæe? Otroci z moËno voljo potrebujejo kombinacijo manj besed in veË uËinkovitega ravnanja. V naπem primeru bi lahko bilo tako, kot sem predlagala Miranovi mami v svoji ordinaciji (glejte spodnjo sliko). ZaËne se kot vedno. Miran nespoπtljivo govori z mamo in mama mu najprej jasno pove, kaj hoËe od njega:
MAMA
OTROK se vede neprimerno
jasno navodilo v
t
presliπi?
ponudi moænost izbire
t
presliπi?
vpraπa po odloËitvi
t
presliπi?
v v
ukrepa (logiËna posledica)
t opusti neprimerno vedenje
54
7
flNe bom naredil, kar ti hoËeπ!«
ROKO NA SRCE Kako ravnate v primeru nevihte? V vsakem primeru uveljavim svoje, po potrebi z vpitjem in tepeæem. Stopim v nevihto in na koncu popustim. Stopim v nevihto, a nazadnje uveljavim svoje. Ne stopim v nevihto; otroka jasno opozorim, mu ponudim moænost izbire in potem naredim natanko to, kar reËem.
nespoπtljivo govoril, in zdaj mora nositi logiËne posledice. Samo iz tega se lahko kaj nauËi. Miranova mama je s tem pridobila zelo koristne izkuπnje. Seveda hoËe Miran πe naprej odloËati. ©e vedno zaËne zmerjati, sitnariti ali vpiti, ko mu kaj ne prija, toda dolgih bitk ni veË. In vse pogosteje je na koncu vendarle pripravljen sodelovati. Tako sta zmagovalca dva: Miran in njegova mama.
ter govori normalno. Kaj pa, Ëe se kuja πe naprej? V tem primeru mama kmalu ukrepa. Naredi toËno to, kar je povedala. Spravi ga v njegovo sobo, po potrebi tudi nekoliko na silo, in poskrbi, da ostane tam, dokler se ne pomiri. Ko je dve minuti miren, lahko pride ven. V vsakem primeru se mora sam preobleËi. Miran se tako nauËi prevzemati odgovornost zase. On se mora odloËiti. »e tudi teæavo premaga sam, je sam naπel reπitev in to je dober obËutek. MogoËe se Miran v svoji sobi ne pomiri tako hitro. NiË hudega. Njegova mama je ravnala z njim praviËno. Miran se je odloËil, da bo πe naprej
t Dosledno ravnanje ‡
ampak kako? Doslednosti ne more biti, Ëe ni izpolnjen osnovni pogoj. Otrok mora vedeti, kaj sme in Ëesa ne. Poznati mora 55
8
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
Takojπnje posledice Posledice morajo neposredno slediti neprimernemu vedenju. Samo tako bo otrok uvidel povezavo.
najpomembnejπa druæinska pravila, zato jih morate najprej doloËiti. To je vaπa odgovornost in nihËe vam je ne more odvzeti. Lahko si pomagate s spodnjimi vpraπanji. • Kaj potrebuje moj otrok? • Kaj mu bo pomagalo, da bo pozneje obvladoval æivljenje? • Kaj se mora nauËiti upoπtevati? Iz tega izhajajo pravila igre za ravnanje z drugimi, za upoπtevanje vsakodnevne rutine ter za izpolnjevanje obveznosti in nalog, Ëe omenimo le nekaj pomembnih stvari. Zelo pomaga, Ëe otroku jasno ponazorimo pravila. Vam in otroku mora biti jasno, kaj se bo zgodilo, Ëe doloËenega pravila ne bo upoπteval. Posledice morajo biti primerne in premiπljene.
»asovna omejitev Posledica, ki je primerno Ëasovno omejena, je praviËna in predvidljiva. Brez omejitev se hitro sprevræe v zvodenelo kazen. ©e ena prednost je, da otrok dobi drugo priloænost in se lahko uËi neposredno iz posledic. Predvidljive posledice Napovejte le to, kar boste potem tudi storili. Dogovorite se s partnerjem. Vse, kar naredi eden, mora poËeti tudi drugi. Naj otrok vsakiË ob doloËenem vedenju obËuti posledice, po potrebi tudi veËkrat dnevno. Kar naredite tokrat, ponovite tudi prihodnjiË.
Izbira logiËnih posledic Otrokovo neprimerno vedenje je uperjeno proti odraslim, drugim otrokom ali predmetom ali je povezano s prestopanjem mej pri doloËeni dejavnosti. LogiËna posledica je povsem preprosta loËitev od osebe, stvari ali dejavnosti, do katere se je otrok vedel neprimerno. Lahko tudi od prijetne dejavnosti, dokler neprijetna naloga ni opravljena.
Odpustiti in pozabiti »e je otrok posledice sprejel in se pomiril, ga spet sprejmite odprtih rok. Pokaæite mu, da mu zaupate, da bo prihodnjiË bolje izbral. Ne smete pa pozabiti: otrok z moËno voljo potrebuje veliko priloænosti, preden se odloËi za sodelovanje namesto za kljubovanje.
56
9
flNe bom naredil, kar ti hoËeπ!«
KAJ JE U»INKOVITO Dosledno ravnanje starπev otrokovo vedenje
posledica
loËitev
Nika (πest let) s kolesom zapelje s steze na igriπËu.
Tri dni ne sme sama ven s kolesom.
od kolesa (predmet)
Samo (πtiri leta) noËe pospraviti.
IgraËe, ki leæijo naokrog, za dva do tri tedne odstranimo.
od igraË (predmet)
Matic (pet let) nespoπtljivo nadere oËeta.
Za nekaj minut mora sam v drugo sobo.
od oËeta (oseba)
Neæa (tri leta) jezi druge otroke na igriπËu.
Nekaj minut mora sedeti z od drugih otrok mamo ali oËetom na klopci. (oseba)
Tilen (dve leti) pobegne.
Nekaj minut se mora dræati od moænosti, da prosto teka naokrog mamine ali oËetove roke. (prijetna dejavnost)
Zoja (πtiri leta) zveËer meËka, preden gre spat.
Pravljica za lahko noË je temu primerno krajπa.
Marko (sedem let) se upira pisanju domaËih nalog.
©ele ko je naloga napisana, od zmenka (prijetna dejavnost) se lahko s kom dobi ali se igra zunaj.
Nejc (πest let) brez dovoljenja sedi pred televizorjem.
Tisti dan ne sme veË gledati televizije.
od maminega ali oËetovega branja (prijetna dejavnost)
od gledanja televizije (prijetna dejavnost) 57
10
58
PREMAGOVANJE PREMAGOVANJE TEÆAV TEÆAV ‡ AMPAK ‡ AMPAK KAKO? KAKO?
KAJ KAJ JE U»INKOVITO JE U»INKOVITO ZeloZelo predvidljiva predvidljiva posledica: posledica: razmislek razmislek KadarKadar otrociotroci flponorijo«, flponorijo«, je razmislek je razmislek pogosto pogosto edinaedina uËinkovita uËinkovita posledica. posledica. doloËijo, doloËijo, kakπnemu kakπnemu vedenju vedenju bo sledil bo sledil odmor odmor za razmislek, za razmislek, • Starπi • Starπi in otroku in otroku to povedo. to povedo.
prostor prostor za razmislek za razmislek (na primer (na primer otroπko otroπko sobo sobo ali hodnik). ali hodnik). • DoloËijo • DoloËijo poπljejo poπljejo otrokaotroka v prostor v prostor za razmislek za razmislek in poskrbijo, in poskrbijo, da tega da prostora tega prostora • Starπi • Starπi
ne zapusti; ne zapusti; po potrebi po potrebi vrata vrata zaprejo zaprejo ali priprejo ali priprejo (ne zaklepajo!). (ne zaklepajo!). Razmislek Razmislek je je vednovedno Ëasovno Ëasovno omejen: omejen: dovoljdovolj je enajeminuta ena minuta na vsako na vsako leto otrokove leto otrokove starosti. starosti.
vsakovsako minuto minuto ali dve aliponudijo dve ponudijo premirje. premirje. Odprejo Odprejo vrata vrata in vpraπajo: in vpraπajo: • Starπi • Starπi flJe spet flJe vse spetv vse reduv redu ali moram ali moram πe malo πe malo zapreti zapreti vrata?« vrata?«
se konËa, se konËa, ko seko otrok se otrok sam pomiri sam pomiri in ko in je ko æe potekel je æe potekel doloËeni doloËeni Ëas. Ëas. • Razmislek • Razmislek po potrebi po potrebi ponovijo. ponovijo. • Postopek • Postopek
Tehnika Tehnika πtirih πtirih vpraπanj: vpraπanj: napotki, napotki, kakokako otroka otroka pripraviti pripraviti k sodelovanju k sodelovanju »e otrok »e otrok dobrodobro poznapozna vaπa pravila vaπa pravila in lahko in lahko predvidi predvidi posledice, posledice, je ta tehnika je ta tehnika πe posebno πe posebno koristna. koristna. Tudi Ëe Tudi neËe odgovarja ne odgovarja sam, sam, moramora v vsakem v vsakem primeru primeru sodelovati sodelovati in tako in laæje tako laæje najdenajde reπitev. reπitev. »e otrok »e otrok prekrπi prekrπi pravilo, pravilo, mu zaporedoma mu zaporedoma zastavite zastavite naslednja naslednja πtiri vpraπanja: πtiri vpraπanja: 1. Kakπno 1. Kakπno je pravilo? je pravilo? »e otrok »e otrok ne odgovori, ne odgovori, odgovorite odgovorite sami.sami. 2. Kaj2.seKaj bose zdaj bo zgodilo? zdaj zgodilo? »e otrok »e otrok ne odgovori, ne odgovori, odgovorite odgovorite sami.sami. 3. Æeliπ, 3. Æeliπ, da seda to se zgodi? to zgodi? »e reËe »e otrok reËe otrok flja« ali flja« Ëeali neËe odgovori, ne odgovori, doloËite doloËite posledico. posledico. »e otrok »e otrok odgovori odgovori flne«,flne«, vpraπajte vpraπajte naprej. naprej. 4. Kaj4.lahko Kaj lahko zdaj drugaËe zdaj drugaËe narediπ? narediπ? »e otrok »e otrok ne odgovori, ne odgovori, doloËite doloËite posledico. posledico. »e sam »e najde sam najde reπitev reπitev in se in se primerno primerno vede,vede, ga pohvalite. ga pohvalite.
58
11
flPonorel bom!«
flPonorel bom!« Impulzivno vedenje IMPULZIVNO VEDENJE, izbruhi besa in
bilo, da so lahko trajali tudi dve uri. Starπi so bili nemoËni. NiË od tega, kar so poskusili, je ni pomirilo ‡ razen Ëe je takoj uveljavila svojo voljo. flPovsem normalne teæave?« Njeni starπi so se ob tem samo utrujeno nasmehnili. Martinini izbruhi besa so bili dejansko normalni in starostno upraviËeni. Bili so le pogostejπi, moËnejπi in dolgotrajnejπi kot pri drugih otrocih. Po eni strani je bil kriv njen temperament. Dveurni tuleæ samo zato, ker na primer ne dobi πe enega sladoleda, navsezadnje zahteva kar veliko moËi. Drugo pa je, da njeni starπi niso prav dobro vedeli, kako ravnati ob hËerinem nenehnem kriËanju. Sem in tja so popustili, drugiË so jo poskusili zamotiti, vËasih so postali nepotrpeæljivi in glasni. Iz te meπanice se ni mogla nauËiti niËesar, kar bi ji lahko pomagalo. Siloviti izbruhi besa so znaËilni za skoraj dve tretjini otrok te starosti, kot je pokazala neka münchenska πtudija, in temu primerno so se uveljavili tudi ustrezni izrazi. Kljubovalna leta
kljubovanje so flpovsem normalne teæave v prvih letih æivljenja«, pravi πvicarski pediater Remo Largo. To velja vsaj za starost od dveh do πtirih let. Ampak otrok se mora nauËiti obvladovati tudi te flpovsem obiËajne« teæave. Toliko teæje je, Ëe izbruhi besa z leti ne izginejo, temveË ostanejo ali se celo okrepijo. Potem ne moremo veË govoriti o flpovsem normalnih teæavah«, temveË o zaostreni obliki uporniπkega vedenja, kot smo opisali æe v prejπnjem poglavju. t Izbruhi kljubovanja
do Ëetrtega leta Martina ni imela niti dve leti, ko so se zaËeli njeni izbruhi besa. Nastopili so ob vsaki priloænosti: ko Ëesa ni takoj dobila, ko Ëesa ni smela poËeti, ko ji kaj ni uspelo. Vrgla se je na tla in tulila ali se vreπËe obeπala na mamo. Martina je bila trdovratna. Izbruhi besa so se pojavili tudi veËkrat dnevno in πe huje je
59
12
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
v angleπËini imenujejo the terrible two (dve muËni leti). Kaj tako iztiri naπe dvoletnike? MogoËe boste preseneËeni. Bes je dokaz razvijajoËe se pameti. Vedno je posledica frustracije: flHoËem ‡ ampak ne smem.« Ali: flMoram ‡ ampak noËem.« Zraven spada πe: flHoËem ‡ ampak ne gre.« Zelo pomemben mejnik v otrokovem razvoju je samozavedanje. Preden otrok lahko pomisli: flHoËem ...« mora razumeti: flJaz sem jaz.« To se postopoma razvija od 18. do 36. meseca. Enkrat v tem Ëasu se otrok prviË prepozna v ogledalu. PrviË uporabi besedo fljaz«. Zdaj zaËne preverjati: flNa kaj lahko vplivam?« NaËrtno kaj poskusi in priËakuje posledico ‡ kot mali znanstvenik. Mar ni to enkraten doseæek za dvoletnega otroka? PriËakovanega rezultata pa ni. Katastrofa! Otrok je ravnokar odkril, da lahko premika ves svet, in zdaj mu kaj ali kdo prekriæa pot! Za otroka to ni malenkost, prej konec sveta. Mar ni dovolj, da ponori? Seveda je otrok tudi prej pogosto jokal, ko je bil rezultat drugaËen od
priËakovanega, recimo ko je moral nenadoma sam spati v svoji postelji namesto pri mami, kot je bil vajen. Razlika je le ta, da takrat πe ni znal naËrtno preizkuπati ali preverjati. To lahko poËne πele od pribliæno drugega leta naprej. Zdaj toËno ve, kaj hoËe. Ravna naËrtno in izkoristi vse dane moænosti, da doseæe cilj. Na æalost πe nima tako veliko moænosti, ne zna πe tako dobro govoriti in ne more se πe væiveti v druge. Na svet lahko gleda le iz svojega zornega kota: flJaz sem srediπËe sveta! Vse se mora vrteti okrog mene!« In Ëe kdaj le ni tako, je zanj prava katastrofa. Otrok dobesedno ne razume veË sveta in niË Ëudnega, da ga to tako vræe iz tira.
Izbruhi besa so naporni, vendar sodijo k razvoju
otrokove osebnosti. Se spomnite modela vzgojnih πkatel iz prvega poglavja (od 23. strani naprej)? Izbruh besa ali kljubovanja je pri-
60
13
flPonorel bom!«
merljiv z zelo silovito nevihto, ki jo spremljajo obËutki, da bo konec sveta, grmenje, strele, padavine, ki napovedujejo sam sodni dan. Frustracija mora ven! Poglejmo nekaj pravil, ki nam pomagajo ravnati pri tem.
Otroku lahko pokaæemo, da ga sprejemamo skupaj z njegovimi izpadi besa in da razumemo njegovo flsvetobolje«, denimo z besedami: flUbogi moj srËek. Kako se moraπ razburjati. Tebi je pa res teæko.«
Ne jemljite osebno V tem neurju nimate kaj iskati! Otrok je sicer naËrtno poskusil uveljaviti svojo voljo, toda njegov bes πe ni ciljno usmerjen. Bes je preprosto posledica njegovega neuspeha ali nemoËi. Zgolj nakljuËje je, da ste jo skupili prav vi. Ne pripisujte, prosim, svojemu otroku, da vas hoËe jeziti! V tej starosti nikogar ne more naËrtno jeziti, ker se πe ne zna væiveti v druge. Vaπ otrok πe ne razume, da se med njegovim izbruhom besa ne poËutite dobro. Ko se tega zavedamo, smo bolj samozavestni. Otrokovo vpitje in topotanje nam lahko naËneta æivce, uæaliti in prizadeti pa nas ne moreta. ObËutek krivde in oËitki, da smo flnesposobne matere«, so odveË. Lahko ostanemo ob njem in se smehljamo ali smo vsaj sproπËeni. Lahko prijazno in umirjeno govorimo z njim, namesto da se odzovemo besno in razdraæeno.
Ne jemljite preresno Silovitost in pogostost flneviht« nista odvisni le od otrokovega temperamenta, odziv starπev pa vsekakor ne ostane brez posledic. Martinini starπi so omahovali med tolaæbo, kreganjem in popuπËanjem. Martina je neredko dosegla svoje z izbruhi besa, saj je na koncu na primer vendarle dobila sladoled. Kot premetena mlada znanstvenica je to hitro dojela. Postopoma je zaËela naËrtno izkoriπËati izbruhe besa kot adut v bitki s starπi. V Ëetrtem letu starosti niso izginili. Nasprotno. Stopnjevali so se. Starπi bi ravnali prav, Ëe bi se zaπËitili pred glasnostjo in trdovratnostjo njenih izbruhov. Namesto tega so pogosto æivËni in utrujeni popustili in to ni bilo dobro. »e se otrok ne odzove na prijazno besedo ali ponujeno pomoË, ga je bolje pustiti samega z njegovim besom. Pojdite iz sobe. »e pride za vami, ker 61
14
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
potrebuje obËinstvo za svoj bes, se kot logiËna posledica ponuja razmislek (glejte 58. stran). Sprava z otrokom Ko se otrok pomiri, pomaga kratek obred sprave. Vzemite ga v naroËje in recite nekaj spodbudnega: flZdaj je spet vse dobro. Prav vesela sem.«
t Impulzivno vedenje
sploπno veljavnih pravil. Postopoma zaËne razumevati posredna jezikovna sporoËila, kot so pregovori, besedne igre, namigovanja in pikrost. Samogovori postajajo vse pomembnejπi. Preden kaj ukrene, pomisli in pri tem Ërpa iz uËnih izkuπenj. Lahko si zastavlja cilje, na primer varËuje, se uËi ali kaj vadi. Æelja ni treba veË takoj izpolniti. Zdaj lahko poËaka in se veseli. Lahko naËrtuje in organizira.
od Ëetrtega leta naprej Izbruhi besa zaËnejo pri veËini otrok po Ëetrtem letu postopoma pojemati. Zdaj znajo bolje izraæati potrebe z besedami. NauËijo se pogajati in preizkuπati veË moænih reπitev in postopoma zaËnejo misliti tudi na druge. Zdaj se otrok lahko opazuje s staliπËa drugega in razmisli: flKaj si pa zdaj mama misli?« Razume tudi, Ëe se kdo poËuti dobro ali slabo. Zna biti obziren. Zna razlikovati med navideznostjo in resniËnostjo. Seveda bo minilo πe nekaj let, preden bo znal razmiπljati o sebi kot odrasla oseba. ©ele v osnovnoπolskih letih se nauËi kritiËno ocenjevati svoje ravnanje in si ga ogledati z vidika
Nekateri otroci ostanejo impulzivni Preden takπni otroci naredijo te razvojne korake, traja razliËno dolgo. Nekateri pri osmih, drugi pri dvanajstih letih. Nekateri ostanejo zelo impulzivni, kot da bi v njih æiveli dve duπi. Tudi oni naredijo vse te korake in vËasih je tudi pri njih vse v najlepπem redu, drugiË ne duha ne sluha o tem. Kot da je vse nauËeno pozabljeno.
Pomemben uËni
korak: v mislih na prihodnost posegati v
preteklost.
62
15
flPonorel bom!«
Ujeti v sedanjost Kaj opazimo? flZdaj« je pri impulzivnih otrocih zapisan z najveËjimi Ërkami, preteklost in prihodnost z najmanjπimi. Za otroke, mlajπe od treh let, je to obiËajno. »im starejπi pa so ti impulzivni otroci, tem veËjo pozornost zbujajo. Ti otroci so enako pametni kot drugi. Tudi oni se znajo væiveti v druge, biti obzirni, Ëakati, naËrtovati in se sami zamotiti, toda veËinoma tega ne poËno. Veliko pogosteje ponorijo zaradi nepomembnih stvari, rinejo z glavo skozi zid in ga vedno znova polomijo. Le zakaj se iz tega niËesar ne nauËijo? Odgovor je: nimajo Ëasa. Preprosto prehitri so. Ves Ëas pritiskajo na pedal za plin, zavore pa ne delujejo. VËasih je to dobro. Impulzivne otroke redko kdo prekaπa v odrezavosti, izvirnosti in ustvarjalnosti, a pogosto jim prav to povzroËa preglavice. »e nenehno pritiskamo na plin, nas kdaj zanese iz ovinka. »e bi zavore delovale, bi se otroci marsikdaj najprej ustavili in se malo pogovorili s seboj: flKaj se dogaja? Sem kaj takega æe doæivel? »esa naj zdaj raje ne naredim? Kaj bi bilo dobro namesto tega?«
Martina je eden tistih otrok, pri katerih ob koncu kljubovalne starosti πe ni bilo vsega konec. Pri sedmih letih je imela πe vedno veËkrat dnevno izbruhe besa. Povodi so bili nepredvidljivi, veËinoma malenkostni. Ko se je morala zjutraj obleËi, ko je morala pospraviti kroænike z mize ali napisati nalogo, ko ni smela odloËati pri igri ali ko ji je grozil poraz. ZaËela je vpiti in besneti ter zmerjati starπe in mlajπega brata. Za impulzivne otroke, kot je Martina, so nekatere stvari neverjetno teæke. • KritiËno oceniti lastno ravnanje? Ni Ëasa. V primeru dvoma so vedno krivi drugi. • »akati? Nikakor! Vedno moram zmagati in biti prva. • Zastavljati si dolgoroËne cilje? Kje pa. Prihodnost je neskonËno daleË. Zdaj hoËem narediti, kar æelim. • Najprej pomisliti, potem ravnati? PreveË zamudno. Raje sproti. Razmiπlja se potem ‡ Ëe sploh. • Misliti na druge? MogoËe pozneje, najprej sem na vrsti jaz. • Razmisliti in oceniti stisko in neuspeh? Ne gre! Bes mora ven, in to takoj in brez zavor!
63
16
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
Brez delujoËih zavor pa to spodleti. Otroci ne morejo sami iz πkatle flhoËem«. Poleg tega bi morali potlaËiti natanko to, kar bi zdaj najraje storili. Sami tega ne zmorejo, zato jim morajo starπi pokvariti veselje. Tu je vzrok uporniπkega vedenja in hkrati povod, da pobesnijo in da sproæijo silovito nevihto ‡ zdaj se ne morejo veË zadræati. Impulzivni otroci se zato zelo pogosto znajdejo sredi nevihte. To nosijo v sebi. Nepredvidljivost, pogostost in silovitost izbruhov delajo starπem prav toliko teæav kot trajanje. Zakaj prav moj otrok? Zakaj so otroci tako razliËni? Zakaj nekateri lahko pomislijo, preden kaj ukrenejo, drugi ne? Zakaj se nekateri lahko ustavijo in razmislijo, drugi ne? Zakaj se nekateri znajdejo pri iskanju prave poti s samogovori, drugi ne? Zakaj notranja zavora ne uËinkuje pri vseh otrocih enako dobro? Odgovor je preprost: niË ne deluje pri vseh ljudeh enako dobro. Dojemanje prostora, posluh za glasbo, obËutek za æogo, matematiËno razumevanje, nadarjenost za risanje ‡ otroci se v teh sposobnostih razliku-
jejo æe od vsega zaËetka. Kaæe, da to velja tudi za sposobnost flzaviranja«, za zaustavljanje in brzdanje odzivov torej. Nenehni samonadzor ni mogoË. Skrajno impulzivni otroci so zato prav prikrajπani! Svojim malim impulzivnim pacientom, ki se kar naprej zaletavajo in tako nenehno silijo v teæave, pojasnim: flV tvoji glavi je manj zavornih ploπËic kot pri drugih otrocih.« Znanstveniki so res odkrili, kje in kako se v Ëloveπkih moæganih potlaËijo impulzivni odzivi in usmerjajo samogovori. Ta del moæganov deluje pri vsakem Ëloveku drugaËe. »im bolj dejaven je, tem boljπi je samonadzor. To tudi pomeni, da æe od rojstva obstajajo bolj in manj nadarjeni flzaviralci«, okolje pa odloËa, kaj se bo razvilo iz teh nagnjenj. V zvezi s tem velja πe nekaj. »e imate impulzivnega otroka, morda tudi vi ali vaπ partner ali celo oba nista ravno flnadarjena zaviralca«. Z vpraπalnikom na desni lahko preverite, kako je z vaπim samonadzorom. Morda ste loËeni ali razmiπljate o loËitvi, morda prav zaradi teæav, ki jih navaja vpraπalnik. Od otroka se ne morete ali noËete loËiti, pa naj bo πe tako
64
17
flPonorel bom!«
ROKO NA SRCE Kako je z vaπim samonadzorom? Odgovarjajte iskreno. Pomislite tudi, kako je pri vaπem partnerju. Ali pa na vpraπanja odgovorita skupaj. 0 1 2 3
Neprijetne stvari raje odloæim.
0 1 2 3
Redko naËrtujem dan, raje sem spontan.
0 1 2 3
Hitro postanem nestrpen in sem v stiski.
0 1 2 3
Na kritiko sem zelo obËutljiv.
0 1 2 3
Kadim.
0 1 2 3
Pobesnim.
0 1 2 3
Ne znam ravnati z denarjem.
0 1 2 3
Tvegam.
0 1 2 3
Kar naprej se sladkam ali kaj grizljam.
0 1 2 3
Visim na televizorju ali raËunalniku.
0 1 2 3
Krπim prometne predpise.
0 1 2 3
Zamujam.
0 1 2 3
Pri alkoholu nimam prave mere.
0 nikoli ali skoraj nikoli
1 vËasih
2 pogosto
3 zelo pogosto
Ste zbrali veË kot 20 toËk? Torej veste, kako teæak je lahko samonadzor, pa tudi, da lahko kljub impulzivnosti obvladujete æivljenje. Svojega otroka lahko bolje razumete in sprejemate. Je tudi vaπ partner zbral veË kot 20 toËk? V tem primeru imate verjetno kar viharno razmerje. »e spoπtujete in sprejemate partnerja takπnega, kakrπen je, ali vam to ne pomaga sprejeti tudi lastnega otroka z njegovim impulzivnim vedenjem?
65
18
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
impulziven. Pri impulzivnih otrocih spada k obvladovanju teæav pripravljenost sprejemanja otrokove osebnosti. flSpremeniti« ga ne morete, imate pa dovolj manevrskega prostora, da se odzovete na neprimerno vedenje. Impulzivni otroci potrebujejo jasna pravila in neposredne, logiËne posledice. Ker tako teæko Ërpajo iz izkuπenj in se ne znajo uËiti iz napak, starπi pri njih ne bodo dosegli hitrih uspehov. Veliko bolj se morajo potruditi! t Zahtevati sodelovanje drugih Nekateri otroci nimajo flzavore plahosti« in tudi zunaj druæine se pogosto vedejo neprimerno. V tem primeru jih starπi redno sliπijo od uËiteljev ali vzgojiteljev: flVaπ otrok je nemogoË. Poskrbite, da se to spremeni.« Tako ne gre. »e otrok krπi pravila v vrtcu ali πoli ali se tam obnaπa impulzivno, morajo logiËne posledice nastopiti tam. Samo to zaleæe.
mislek. S kratkim odmorom loËimo otroka od vseh zabavnih stvari, kot so druæenje z druæino ali prijatelji, in od prijetnih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jih je sam izbral. Sprva lahko sicer izzovemo πe moËnejπi izbruh besa, saj bi se otrok raje igral, druæil s prijatelji ali gledal televizijo, namesto da se dolgoËasi sam s seboj. Z vedenjem pa lahko sam odloËa, kako dolgo bo trajal njegov odmor za razmislek. Kako deluje, smo opisali æe na 58. strani. V nadaljevanju je nekaj dopolnitev za impulzivne otroke, ki so sicer æe prerasli kljubovalno starost. Povod je vedno ... Povodov za razmislek je pri impulzivnih otrocih veË kot preveË: Ëe imajo izbruh besa, Ëe noËejo sprejeti odgovora flne«, temveË vrtajo naprej, Ëe so nespoπtljivi do drugih, Ëe trosijo æaljive besede ali zmerljivke. »eprav dobro vedo, da niË od tega ni v redu, se jim vedno znova ponavlja, ker njihova notranja zavora deluje slabo.
t Brez razmisleka ne gre Impulzivnim otrokom ne moremo biti kos brez uvedbe odmora za raz66
19
flPonorel bom!«
KAJ JE U»INKOVITO Razmislek za otroke od Ëetrtega leta naprej
• Izberite ustrezen prostor. »im bolj miren in nezanimiv je, tem bolje. Lahko je kopalnica, predsoba, straniπËe za goste ali otroπka soba, Ëe v njej ni ne televizorja ne raËunalnika.
• Razmislek mora biti vedno Ëasovno omejen. Pomagajte si z budilko; najbolje z digitalno kuhinjsko uro.
• Otroku pojasnite, kaj pomeni ta razmislek: fl»e boπ imel izbruh besa, te bom poslala nekam, da razmisliπ o tem in se ohladiπ. Budilko bom nastavila, da zazvoni Ëez pet minut. »e se boπ do takrat pomiril, bo v redu. »e boπ πe jezen ali Ëe prideπ ven prej, bom odmor podaljπala. Vse je v tvojih rokah.«
• Razmislek naj traja eno minuto za vsako leto otrokove starosti in se
konËa πele, ko se je otrok flohladil« in se æe minuto ali dve obvladuje. Do takrat razmislek vedno znova podaljπujemo za minuto ali dve.
• Razmislek napovemo, tudi Ëe se otrok neprimerno vede v restavraciji
ali trgovini. OdloËitev oznanimo kar pred natakarjem oziroma na blagajni in gremo z otrokom v avto. Tam nastavimo uro na pet minut. Beremo Ëasopis ali posluπamo radio in ves ta Ëas se z otrokom ne pogovarjamo. »e se v petih minutah pomiri, je odmora konec in se skupaj vrnemo v restavracijo ali trgovino.
• »e nismo z avtom, se z otrokom lahko umaknemo tudi na straniπËe ali na drugo mirno mesto.
67
20
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
t Igra vlog Vadite z otrokom, kako ostati prijazni tudi v stanju nemoËi in jeze. V ta namen otroku najbolj pomaga igra vlog. Zlasti mlajπim otrokom je zelo vπeË, Ëe doloËen prizor iz skupnega vsakdana z igro prenesejo v æivalsko kraljestvo.
Otrok pridobi v igri
konkretne izkuπnje ‡ to zaleæe veË kot tisoË besed. Seveda pa igro vlog lahko uporabite πele, ko se nevihta poleæe in je navzkriæje æe mimo. ©ele potem pomagate otroku nadzorovati njegov bes. Povodi za igro vlog Okvir na desni strani prikazuje primer takπne igre vlog. IzhodiπËe je otrok, ki je v stiski, ker ne najde igraËe. Odvisno od povoda lahko skupaj preigrata
razliËne okoliπËine iz vajinega vsakdana. Nekaj primerov: • bes zaradi poraza v igri; • jeza, ker mora pospraviti; • frustracija, ker ni televizorja ali ker je izklopljen; • jeza, ker se je najboljπi prijatelj dogovoril z drugim; • jeza in obup, ker mu pri roËnih spretnostih ali slikanju nekaj ne uspe; • jeza, kadar kakπna æelja ni takoj izpolnjena; Kako deluje igra vlog Igre vlog so zelo zabavne za otroke in tudi za starπe. Otrok lahko odnese od igre pomembne izkuπnje: • v igri se lahko razjezi oziroma se celo mora, kar je povsem nova izkuπnja; • v igri ni prepuπËen svoji jezi, temveË jo lahko natanËno nadzoruje, kar je dober obËutek; • izkusi bes tudi z vidika drugega. Ker je samo igra, se ne poËuti napadenega in to izkuπnjo lahko sprejme; • Ëe prevzame drugo vlogo, lahko razvije miroljubno reπitev zase.
68
21
flPonorel bom!«
KAJ JE U»INKOVITO Igra vlog: gorila in morski praπiËek V igri vlog lahko nastopijo druge æivali kot v danem primeru. Domiπljija ne pozna meja! Prepustite otroku, da sam izbere, s katerimi æivalmi se æeli igrati. 1. Otrok prevzame vlogo besne, nevarne æivali. flKaj meniπ, katera æival je prav posebno nevarna? Gorila? Dobro. Predstavljaj si, da je gorila slabe volje. Ne najde svoje najljubπe igraËe. Igrajva se. Ti si gorila, jaz njena mama. Gorila naj bo zdaj hudo besna. Tako besna, kolikor se le da.« 2. Vlogi zamenjata. flEnkratno si odigral besno gorilo. Kot mama sem se prav veliko nauËila. Zdaj bom jaz igrala gorilo, ti pa boπ njena mama. Zdaj bom jaz besna, ker ne najdem igraËe.« 3. Otrok prevzame vlogo prijazne, pozitivne æivali. flUf, kako naporno je, ko si tako besen. Kako si se pa ti poËutil? Zdaj bova naredila drugaËe. Katera æival se ti zdi prav posebno ljubka in prijazna? Morski praπiËek? Dobro. Zdaj pa morski praπiËek ne najde igraËe. Ampak ni slabe volje. Misliπ, da se vede kot gorila? Tudi meni se zdi, da se ne. Kaj misliπ, kaj naredi morski praπiËek? Kako govori s svojo mamo? Bi rad bil prijazni morski praπiËek?« Otrok utegne v tej vlogi odkriti naËin, kako izraziti jezo na sprejemljiv naËin. »e mu ne uspe, lahko prvi prevzamete vlogo praπiËka, da vas otrok pozneje posnema. Ponovite lahko tolikokrat, da otrok prepriËljivo odigra prijazno vlogo. »e imate sreËo, se bo poistovetil s prijazno æivaljo, ki jo je sam izbral: flJaz bom takπen kot prijazni morski praπiËek!« Naenkrat ima motivacijo, da drugaËe ravna s svojo jezo. V igri ga je zabavalo, da je kljub frustraciji ostal prijazen, in v najboljπem primeru bo sledil zgledu prijaznega morskega praπiËka.
69
22
PREMAGOVANJE TEÆAV ‡ AMPAK KAKO?
t NaËrt opazovanja »e je igra vlog dobro stekla, lahko naredite πe korak dlje in si pomagate z naËrtom opazovanja (desno). Martina si je v igri vlog za prijazno æival izbrala morskega praπiËka ‡ v mislih je imela Rudija, svojo najljubπo domaËo æival. flNaËrt morskega praπiËka« je dlje Ëasa pomagal in jo motiviral, da je ostala prijazna. Vsak veËer je v okvirËek narisala debelega, srednje velikega ali majhnega morskega praπiËka, odvisno od tega, kako prijazna je bila tistega dne. Njen cilj je bil v enem tednu pridobiti Ëim veË debelih morskih praπiËkov. flPrijazna bom« je zdaj spadalo v njeno πkatlo flhoËem« in naËrt ji je pomagal, da je imela to vsak dan v mislih. Imela je πe eno dobro zamisel. Ker se je oËka jezil tako kot ona, je moral tudi on narediti svoj naËrt, in skupaj sta iz tega naredila tekmovanje: flKateri bo zbral veË debelih morskih praπiËkov?« t Nagradni naËrt Tudi z nagradnimi naËrti lahko naredimo iz otrokove πkatle flmoram« πkat-
lo flhoËem«. DolgoËasne dejavnosti, zaradi katerih se je treba sicer razburjati, postanejo na vsem lepem zanimive. Naredimo tedensko preglednico. V levi stolpec vpiπemo, kar bi moral otrok tistega dne narediti. Zjutraj: sam se mora obleËi, priti toËno na zajtrk, prijazno govoriti, pravoËasno oditi od doma ... Opoldne: obesiti jopico, takoj se lotiti nalog ... ZveËer: pripraviti stvari za zjutraj (ob pomoËi), pospraviti, umiti zobe ... »im manjπi je otrok, tem preprostejπi naj bo naËrt. »e otrok πe ne zna brati, lahko naloge oznaËite s simboli, na primer z zobno πËetko ali prijaznim obrazom. Opravljene naloge odkljukate. Za tri kljukice dobi frnikolo. Frnikole zbira in jih lahko prihrani ali πe isti dan zamenja. Koliko so frnikole vredne, se lahko z otrokom dogovorite in vrednost pisno doloËite. Na primer: za tri frnikole lahko pol ure gleda televizijo, za 10 frnikol lahko ostane pol ure dlje pokonci. Pri 20 frnikolah greste skupaj na sladoled, za 30 frnikol si lahko izbere majhno igraËko. 40 frnikol je vreden obisk igriπËa ‡ in pri 50 lahko tabori s prijatelji na vrtu.
70
23