Lepote hrva akega Jadrana

Page 1

LEPOTE HRVASKEGA JADRANA oprema 1IZD 2011 kor.indd 1

Naravni in kulturni biseri

Uživajte v čudovitih barvnih fotografijah in opisih; razkrili vam bodo hrvaški Jadran, kakršnega še niste poznali.

Lepote hrvaškega Jadrana

Ali veste, da ima Hrvaška eno najbolj razčlenjenih in slikovitih obal na svetu? Da je vzdolž nje raztresenih več kot 1000 otokov, otočkov in čeri?

Lepote hrvaškega adrana J Naravni in kulturni biseri

4/20/11 1:38 PM


n

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 2

4/16/11 9:46:50 PM


Lepote hrvaškega Jadrana Naravni in kulturni biseri

I 12

44

Pulj Savudrija Umag Novigrad Poreč Vrsar Rovinj Brioni

II

kvarner 50

20 22 24 26 32 36

54 64 66 68 76 78 80 84 86 88 90 96 118 132 134 136 138 150 158

III 176 184 186 188 192

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 3

istra 8

Reka Brseč Lovran Opatija Bakar Kraljevica Senj Zavratnica Karlobag Starigrad Paklenica Otok Cres Otok Lošinj Otok Unije Otok Susak Otok Ilovik Otok Krk Otok Rab Otok Pag

severna dalmacija 172 Zadar Maslenica Novigrad Nin Vransko jezero

198

Vodice Skradin 202 Krka 210 Šibenik 220 Primošten 222 Dugi otok 230 Kornati 236 Otok Murter 200

IV 242 254 264 270 278 284 294 310 322 332 334

V

srednja dalmacija 238 Split Trogir Kašteli Omiš Makarska Biokovo Otok Brač Otok Hvar Otok Vis Otok Biševo Otok Palagruža

južna dalmacija 340

Dubrovnik Dolina Neretve 360 Pelješac 374 Trsteno 378 Cavtat 380 Prevlaka 382 Otok Korčula 396 Otok Vrnik 398 Otok Badija 400 Otok Pločica 402 Otok Lastovo 408 Otok Mljet 414 Elafiti 344 354

4/20/11 8:14:24 PM


4|

N

a kratko bi danes turistično podobo Republike

od Velebita, osvaja Dalmacija z otoškimi in obalnimi

Hrvaške lahko opisali kot raznoliko pokrajino

krajinami, pa tudi z arhitekturo starih mest. Vrstijo se

na majhnem geografskem prostoru s prijetnim in

mesta muzeji Zadar, Šibenik, Trogir in Split. Na morju

blagim podnebjem. Kako z besedami pričarati več kot

jo pred močnimi vetrovi ščiti naravni valobran, 44 km

2600 sončnih ur na leto, prijetne temperature morja,

dolgi Dugi otok. V njegovem zaledju je posebnost niz

poleti med 25 in 27 °C, in stabilna anticiklonska

notranjih otokov.

obdobja? Precejšen del Hrvaške je danes eno izmed

Če gremo naprej proti vzhodu ob Kornatskem

najbolj prijetnih območij za življenje v vsem Sredozem­

otočju, temu delu Jadranskega morja ni para na svetu.

lju. Tukaj prevladuje jadranska obala z zaledjem.

Otokov, otočkov in čeri Kornatskega arhipelaga

Ta, po reliefu tako nenavadna, a turistično zelo

do danes še nihče ni točno preštel, tako da navadno

privlačna krajina je nastala kot posledica naplavljanja

govorimo, da jih je med 120 in 150. Starejši prebivalci

morja po ledeni dobi. Ko se je del Dinaridov potopil,

Kornatov nas prepričujejo, da jih je toliko, kot je dni

so vrhovi gora izoblikovali verigo otokov, otočkov in

v letu, če jim dodamo še tiste najmanjše čeri, ki se

čeri, kakršne ni drugje v Sredozemlju. Na severozahod­

dvignejo iz morske modrine med oseko.

nem delu dominira razčlenjeni polotok Istra z nizom

V južnem delu Dalmacije pa so reliefne značilnosti

zaščitenih zalivov in izrednimi zgodovinskimi mesti

otokov in smer, kako so obrnjeni, čisto drugačne.

z obilico kulturnozgodovinskih ostalin iz antike,

Veliki otoki Brač, Šolta, Hvar, Vis, Korčula, Mljet

Bizanca, renesanse in vse do novejših civilizacij.

in Lastovo so poseljeni že od pradavnine, zato tam

Za Kvarnerski zaliv in Kvarnerić, ki sta izredno dobro

odkrivajo doslej neznane arheološke sledove skoraj

ohranjeni pokrajini, so značilne okolju primerne

vsak dan. Izredno lepe naravne plaže, v zavetju rtov,

urbanistične rešitve. Vzhodno od Kvarnerskega zaliva

strmih obalnih pečin in po skritih zalivčkih so zgodba

se dvigajo prav veličastni reliefi, med katerimi domini­

zase. Z otoških razgledišč se odpirajo slikoviti pogledi

ra gorovje Velebit. Poseben rastlinski in živalski svet,

proti odprtemu morju ali strminam Biokova in drugih

pa razgledi na skorajda nestvarne pokrajine nikogar

dalmatinskih pogorij. Idilična otoška mesteca so kljub

ne pustijo ravnodušnega. Naravne lepote in nasprotja

turističnemu razvoju ohranila avtohtonost doživetij

so tudi značilnost velebitskega zaledja …

in življenja, vse to pa dopolnjujejo izjemna kulturna

Sprehod po straneh te knjige se začne in konča

dediščina, izredna vina in olivno olje posebnega okusa.

s pokrajinami, kjer vabi morska sinjina. Raznolikost

Še posebno doživetje so Elafiti, Jelenji otoki, ki ležijo

priobalnih reliefov ustreza vsem vrstam hoje po hribih,

blizu osupljivega polotoka Pelješca.

od rekreativnega pešačenja po urejenih poteh do

Na najjužnejšem delu hrvaškega kopna pa kraljuje

prostega plezanja po strmih, visokih pečinah. Večina

jadranski dragulj – Dubrovnik, z dragocenimi sakral­

gorskih poti in stez je lepo označena, saj ima planinar­

nimi objekti, palačami in galerijami, ki so zakladnice

jenje v teh krajih dolgo tradicijo. Vendar je v divjem

umetniških del izredne vrednosti. Mesto, ki ga obdaja

brezpotju čisto lahko zaiti, še posebej če se nepriprav­

mogočno obzidje z renesančnimi stolpi, je vpisano

ljeni odpravite v neznano. Po nekaterih takih neznanih

v seznam svetovne dediščine pri Unescu. Na istem

poteh se bomo sprehodili tudi na straneh te knjige.

seznamu so še Evfrazijeva bazilika v Poreču, stolnica

Hrvaška obala z zaledjem je za številne ljubitelje

sv. Jakoba v Šibeniku, zgodovinsko mestno jedro

narave še neraziskan eldorado, saj tod raste več kot

Trogirja, Dioklecijanova palača v Splitu in Starigrajsko

4200 rastlinskih vrst, v jadranskih globinah pa so

polje na Hvaru.

do danes našteli več sto vrst užitnih rib, glavonožcev, rakov in školjk. V osrednjem delu Jadrana, južno

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 4

Obale vzhodnega Jadrana so bile naseljene že v kameni dobi, vendar so številne arheološke najdbe

4/16/11 9:46:53 PM


še naprej pod zemljo, v jamah in pod morjem. Grki

Varstvo narave in morja urejajo državni predpisi.

so se naseljevali tudi po jadranskih otokih in ustvarjali

Že kakšnih petnajst let vzdolž vzhodne jadranske

kolonije: Isso (Vis), Pharos (Hvar), Korkyro (Korčula)

obale in na izbranih mestih po otokih redno vzorčijo

in druge. Za Grki so vse do l. 400 tod vladali Rimljani

morsko vodo glede kakovosti po mednarodnih

in za seboj pustili številne zgradbe; nekatere od njih

standardih. Arhipelag tisoč hrvaških otokov

je prerasla stoletna sredozemska vegetacija. V 6. stol.

(66 otokov, 652 otočkov ter 389 čeri in 78 grebenov)

so prišla slovanska plemena in tudi prispevala svoj del

je najbližji in še posebej privlačen navtični cilj za

k bogati kulturni dediščini. Stoletne sanje, ki so se

večino srednjeevropskega prebivalstva.

začele v 9. in 10. stol., ko je Hrvaška bila samostojna

Jadran, ki se zajeda globoko v evropsko celino,

država, so se nadaljevale l. 1990, in od takrat je tod

je priljubljen turistični cilj prebivalcev Slovenije,

najpomembnejša naloga trajnostni turistični razvoj.

Bosne in Hercegovine, Avstrije, Švice, Madžarske,

Od osamosvojitve naprej nobena hrvaška vlada ne

|5

Srbije, Češke, Slovaške, Nemčije in še veliko drugih

pozablja nanj pri zakonodajni obravnavi krajinskih

držav. Prometno povezanost po kopnem so dopolnili

vrednot. Tako posvečajo posebno pozornost zavaro­

z mrežo avtocest, tu je tudi devet letališč (Zagreb,

vanju raznovrstnih naravnih bogastev na obali in

Split, Dubrovnik, Pulj, Reka, Zadar, Mali Lošinj,

v njenem zaledju. Po deležu ozemlja, zavarovanem

Brač in Osijek), veliko je morskih koridorjev do

z narodnimi parki, naravnimi parki ali kako drugače,

vzhodnega Jadrana (redne ladijske zveze z večjimi

spada Hrvaška med vodilne evropske države. Danes

italijanskimi pristanišči – Pescaro, Barijem in Ancono).

tako zavarovane površine zavzemajo skoraj 10 odstot­

S hitrimi ladijskimi priobalnimi progami ter lokalnimi

kov državnega ozemlja, načrtujejo pa širitev varovanih

ladijskimi in trajektnimi linijami je postala dostopna

območij, v prvi vrsti namenjenih turističnemu razvoju,

večina otokov, tako da trenutke, ki so ujeti na straneh

še za 5 odstotkov ozemlja. Zadnja pridobitev je

te monografije, lahko doživi vsak naključni gost.

Naravni park Lastovsko otočje, razmišljajo tudi o

Zadnja leta na Hrvaškem izboljšujejo tudi železniški

zavarovanju Elafitov. Poleg zakonsko že zavarovanih

promet, tako da lahko na Jadran pripotujejo tudi

območij so tu še velika naravna prostranstva, ki niso

turisti, ki jim je ljubša takšna vrsta prevoza. Povsod

prav nič pozidana in so redko poseljena. Dejstvo, da v

na tem območju je zaznavna nenavadna povezanost

osrčju Evrope obstaja ohranjeno naravno prostranstvo,

med veličastno naravo in tisočletno kulturo. Takšen

ki je namenjeno predvsem za rekreacijo in turizem,

je torej vzhodni Jadran. Nič več, a tudi nič manj

kulturnozgodovinski dediščini na ozemlju Republike

kot to …

Hrvaške daje dodatno vrednost. Preteklost povezujejo s sedanjostjo poletni festivali, zato so prostor na straneh te knjige dobili tudi prizori s teh prireditev. Dogajajo se v večini starih mest ob obali in na otokih (Dubrovnik, Korčula, Split, Šibenik, Zadar, Opatija, Rovinj idr.). Dragoceno turistično bogastvo so tudi termalna zdravilišča na območju Jadrana ter reke in rečice, katerih ustja so oblikovala nenavadne peščene meandre. K ohranjenosti Jadrana prispevajo zahtevni ekološki projekti številnih združenj (Eko Kvarner, Barbarinac idr.), katerih namen je izboljšanje morske vode.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 5

Galeb je simbol in stalnica krajine ob hrvaškem morju.

4/16/11 9:46:56 PM


6|

P

oleg tega da je hrvaški Jadran privlačen, je izredno varna pomorska destinacija tudi v svetovnem

merilu. Vzporedno z morjem se raztezata dve gorski verigi, ena na Balkanskem, druga na Apeninskem polotoku. Za podolgovati zaliv Sredozemskega morja so značilni predvidljivi morski tokovi, zato je plovba tukaj varna. K temu pripomore enkraten sistem varnosti na morju, ki temelji na dejavnosti Plovputa

Marijina cerkev v Zadru je izjemen sakralni spomenik; rozeta je samo delček njenega umetniškega bogastva.

in Hrvaškega hidrografskega inštituta. Površina Jadranskega morja znaša 138.595 km 2 , skupna dolžina obale (kopenske in otočne) pa meri 7912 km. Republiki Hrvaški pripada obala od ustja

5 in 9 °C), najtoplejši pa je julij (od 22,6 do 25,8 °C).

reke Dragonje do sredine vhoda v Boko Kotorsko.

Nad območjem vzhodnega Jadrana v poletnih mesecih

Ta obalna črta je dolga 5835 km, od česar je na

prevladuje azorski anticiklon, ki omogoča stabilno in

kop­nem 1777 km, na otokih pa 4058 km. Razen nekaj

toplo vreme. Šele pozimi začnejo prevladovati atlantski

otokov na odprtem morju se vsi otoki raztezajo pred

cikloni, ki povzročajo deževno in vetrovno vreme.

vzhodno jadransko obalo. V notranjih morskih vodah

Pod vročimi sončnimi žarki je Jadransko morje

in teritorialnem morju Hrvaške je evidentiranih 1185

čarobno sinje in prozorno, ponekod tudi do globine

otokov, otočkov in čeri. Rt Ploča pri šibeniški Rogoz­

več kot 30 m. Zaradi raznovrstne morske flore in

nici deli te otoke na dve skupini: na severno, katere

favne, podmorskih reliefov neslutene lepote in

lega je vzporedna z obalno črto, in na južno, pri kateri

številnih arheoloških najdišč velja danes Jadran za

se večji otoki raztezajo v smeri zahod–vzhod. Reke,

zelo privlačen cilj svetovnega potapljaškega turizma.

ki se na hrvaški obali izlivajo v Jadransko morje in

Rastlinstvo in živalstvo v njem sta še vedno dobro

so v spodnjem toku plovne, so Zrmanja, Krka, Cetina

ohranjena. K temu pripomore smer morskih tokov, ki

in Neretva. Tukaj je nekaj večjih jezer, ki so izjemnega

ob italijanski obali tečejo skozi 75 km široka Otrantska

krajinskega pomena: Vransko jezero na Cresu, Vran­

vrata in Jonsko morje v Sredozemsko morje. Na

sko jezero pri Biogradu na Moru in Prokljansko jezero.

vzhodnem delu Otranta morski tokovi v nasprotno

V deželi tisočerih otokov so doživetja v svežini

smer prinašajo planktonsko maso, za katero priplavajo

prvinske krajine, bogatega izročila in zgodovine

tudi številne vrste rib. Povprečna hitrost morskih tokov

enkratna turistična izkušnja. K raznovrstnosti jadran­

v Jadranskem morju znaša okoli pol vozla, v ožjih

skega arhipelaga je še posebej pripomogla dobra

prehodih in v bližini ustij rek pa doseže do štiri vozle.

ohranjenost pokrajine. Na številnih nenavadnih in

Podnebne spremembe, ki so posledica globalnega

danes še nepozidanih turističnih točkah vzhodnega

segrevanja, so v zadnjih desetletjih povzročile tudi

Jadrana lahko pokrajino doživljamo kot nekoč, pred

naseljevanje novih rastlinskih in živalskih vrst v

več stoletji. Zelena narava popotnika prenese v davne

Jadranu. Vendar pa so kljub številnim vrstam, a zaradi

čase, ko je človek bil še podrejen naravi. Vzhodni

majhne številčnosti posameznih vrst rib in rakov

Jadran je turistično privlačen po mnogočem.

v primerjavi z drugimi morji, posledice pretiranega

Območje ob Jadranskem morju ima, razen v severo­

ribolova že vidne. Zadnjih nekaj let so te težave začeli

zahodnem delu, sredozemsko podnebje, z blagimi in

zakonsko urejati. Vse razvite in civilizirane pomorsko

deževnimi zimami ter suhimi poletji. Najhladnejši

usmerjene države danes bolj razmišljajo o živem

mesec je januar (povprečna temperatura zraka je med

morskem svetu kot o ribolovu. Po drugi plati je razvoj

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 6

4/16/11 9:46:59 PM


marikulture sprejemljivo nadomestilo za intenzivni

zalitja gorskih območij po ledeni dobi, ko se je gladina

poklicni ulov rib in rakov v Jadranu.

Jadrana dvignila za okoli 100 m. Vrhovi nekdanjih

Jadransko morje je najbolj plitko v Tržaškem zalivu

gora so postali otoki, kotline pa morski zalivi. Znan­

(v povprečju plitkejše od 50 m), najgloblje pa v Južno­

stveniki s tem pojasnjujejo tudi smer, v kateri se

jadranski kotlini (1233 m). Od Istre se proti jugovzhodu

raztezajo otoki, ta pa se ujema s smerjo gore v zaledju.

morsko dno počasi spušča proti kotlini okoli otoka

To so tudi značilnosti, po katerih v strokovni literaturi

Jabuka, kjer so največje globine okoli 200 m. V tem delu

najdemo izraz dalmatinski tip obale.

je morje izredno bogato z živalstvom, sem pa se hodijo

Raznovrstnost in posebnost otoških izročil, gosto­

drstit tudi številne ribje vrste iz Atlantskega oceana

ljubnost domačinov, avtohtone narodne noše in

in Sredozemskega morja. Od kotline pri otoku Jabuka

gastronomska ponudba dajejo temu geografskemu

se dno dvigne do širokega in ploščatega Palagruškega

območju poseben pečat. Velika polja s sivko, oljkami

praga, z globinami do 130 m, od tam pa se bolj strmo

in vinsko trto oddajajo aromo, ki se meša s soljo, kar

spušča do Južnojadranske kotline, kjer so največje

vsej obali daje razpoznavno ozračje.

globine v Jadranu. Zaradi povprečnih globin štejemo Jadran med plitka

Vse sestavine tega enkratnega arhipelaga razkrivajo popotniku novo, brezčasno razsežnost, v kateri se živi

morja. Povprečne mesečne temperature morja gredo

mirneje in bolj sproščeno, v popolni harmoniji z naravo.

od 7 °C (pozimi ob ustjih rek in na območjih s sladko­

To je tisti avtentični arhipelag vzhodnega Jadrana, ki ga

vodnimi izviri) pa vse do 26 °C (poleti). Za Jadran

predstavljamo v tej knjigi. Če ga hočemo spoznati v vsej

je značilna tudi velika razlika v temperaturi morja

različnosti, ga moramo doživeti, najlepši blagoslov pa

na posameznih območjih, še posebej pozimi, ko je

je, ko lahko tu živimo. Veličastne muhe narave, sonca

na skrajnem severozahodu temperatura okoli 7 °C,

in prijetnega podnebja, prepletene z modrino, nad

v Otrantskih vratih pa 14 °C! Površinska slanost

katero pihajo sveži vsakdanji vetrovi, naredijo bivanje

odprtega dela Jadranskega morja je v povprečju okoli

tukaj varno in prijetno. Ne bi ga bilo pošteno primerjati

38 ‰, malo manjša pa je v bližini ustij rek, ki se izlivajo

z nekaterimi drugimi morji na širšem območju, saj bi

vanj. Pred temi ustji je narava oblikovala posebne

se človek tedaj vprašal: S čim smo si zaslužili Jadran?

morske skupnosti, pri katerih danes lahko srečamo

Prijetne in vedre so tudi zvezdnate noči, ko se zahodni

nekatere redke jadranske ribe, kot je npr. hama.

vetrovi umirijo, morska površina pa spoji z nebeškim

Značilnosti jadranskih valov, ki jih povzroča veter,

odsevom. Bolj ko se noč umika, blagi severovzhodnik

so odvisne od njegove moči in hitrosti, od velikosti

razpihuje raztresene oblake na zahodnem obzorju, tako

območja, kjer piha, in od reliefa dna na plitkejših

da se ob zori zrcali vsa tista prvinska lepota, ki jo je

območjih. Največje valove povzroča jugovzhodni veter,

Stvarnik ustvaril na tem območju.

malo manjše pa severovzhodni. Izredno doživetje so

Po vzhodnem Jadranu zapihajo tako južni kot severni

valovi, ki se razvijajo nad plitkimi morskimi pragovi

vetrovi, moči tudi do sedem boforov, vendar bolj

med zimskimi cikloni. Kadar pihajo viharni vetrovi,

poredko, večkrat v zimskih mesecih, ko ladjice počiva­

so valovi visoki od 4 do 6 m. Bibavica je mešana, z

jo v varnih manjših pristaniščih in marinah. K varni

velikim dnevnim nihanjem glede višine. Amplitude

plovbi prispeva tudi mreža svetilnikov, ki so jih zgradili

bibavice rastejo od juga proti severu. Za obalo hrvaš­

še za časa Avstro-Ogrske. Danes so popolnoma avto­

kega Jadrana sta značilna izrazita razčlenjenost in

matizirani in elektriko za svetlobne žarke dobivajo od

kontrast višin gorskih masivov v zaledju (izjema sta

sončne energije; s tem dokazujejo spoštovanje visokih

zaledji Zadra in zahodne Istre).

ekoloških standardov, ki ohranjajo Jadran tak, kot je

Razčlenjenost obale vzhodnega Jadrana je posledica

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 7

|7

s sliko in besedo opisan na teh straneh.

4/16/11 9:46:59 PM


001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 8

4/16/11 9:47:10 PM


Istra

Bunje ali ka탑uni so tradicionalne kamnite stavbe, ki stojijo na poljih po otokih in obali od Istre do ju탑nega Jadrana. Vsaka od njih je izvirna in enkratna.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 9

4/16/11 9:47:22 PM


10 |

I

stra je največji hrvaški in tudi jadranski polotok, saj

hrasta in jagodičnice. Gozdovi v Istri pokrivajo

meri 3160 km 2 , od česar pripada Hrvaški 2820 km 2 .

35 odstotkov površine. Otoki, otočki in čeri, ki

Na zemljevidu deluje kot štrleči del kopenske plošče

obrobljajo polotok, so vrhovi vzpetin, ki so bile

nad morsko sinjino, ki grozi, da ga bo požrla. Istra

nekdaj povezane s kopnim, potem pa jih je po

je s svojim reliefom nekaj posebnega v severnem delu

ledeni dobi zalilo morje.

Jadrana. Po večini je redko poseljena, a vendar šteje

Na istrskem polotoku se izmenjujejo krajine,

okoli dvesto tisoč prebivalcev. Na tem polotoku se

avtohtone šege in seveda prebivalstvo. Istra namreč

izmenjujejo izredna nasprotja, od zasneženih gorskih

kulturno povezuje Italijo, Slovenijo in Hrvaško.

vrhov prek zelenih polj, vinogradov in oljčnih gajev,

Geografska meja Istre je črta od Miljskega do

nenavadnih obdelanih ravnic v bližini obale, čudovitih

Preluškega zaliva. Tudi z morske strani je Istra zelo

dolin pa vse do modrega morja. Bogata kulturnozgo­

raznolika. Zahodna obala Istre je plitkejša in bolj

dovinska dediščina z izjemno ohranjenimi zaselki,

členovita kot bolj strma in redkeje poseljena vzhodna

vasmi, mesteci in mesti z raznovrstnostjo vsebin

obala, zato pa ni krajinsko nič manj slikovita.

človeka naravnost očara. Slikovita urbana arhitektura

Geografi Istro delijo na tri dele: Rdečo, Sivo in Belo

iz različnih zgodovinskih obdobij, z ozkimi kamnitimi

Istro. Rdeča Istra je ime dobila po prevladujoči vrsti

ulicami, osupljivimi sakralnimi objekti in povsod

tal, saj je zemlja crljenica tod rdečerjavih barvnih

gostoljubno prebivalstvo, ki ohranja ustno izročilo o

odtenkov. Tla so v stiku z morjem ponekod ustvarila

preteklosti in legendah Istre. Gre za izjemno turistično

nenavaden prehodni sloj, kar ima za posledico speci­

bogastvo, ki pa kljub vsemu še vedno ni dovolj znano

fično morsko floro in favno. Siva Istra zavzema

in prepoznavno. Vzporedno s 445 km členovite istrske

osrednji del polotoka, ime pa je dobila po prevladujoči

obale teče okoli 200 km obalne turistične ceste.

barvi sivih glinastih tal. Bela Istra pa se razteza čez

Ponekod so majhna obmorska mesta povezana tudi

obronke Učke in vzhodnega dela polotoka. Tod

s sprehajališči ob morju. Zunaj te mreže pa se skrivajo

prevladujejo kamnita tla, katerih barva se spreminja

številni zalivčki in rtiči. Precejšnjemu delu Istre je bilo

odvisno od moči sončnih žarkov in kota, pod katerim

prizaneseno in ni bila deležna čezmerne turistične

padajo.

gradnje.

Zgodovina Istre je zvečine raziskana in zapisana,

Zahodna istrska obala je dolga 242,5 km, skupaj

vendar je še veliko povesti in legend, ki se prenašajo

z obalo otokov in otočkov pa meri 327,5 km. Gre za

iz roda v rod, jih pa vse bolj pogosto uporabljajo pri

območje nizke kamnite obale, pod katero se morsko

ustvarjanju novih turističnih zgodb mestec, krajev,

dno počasi ugreza. Lepih naravnih plaž je kakšnih

vasi in zaselkov. Prve sledove življenja so na območju

deset. Vzhodna istrska obala je dolga 202,6 km, na

Istre pustili dinozavri. Na otočku Fenoliga so našli

nekaj otočkih ob tem delu Istre pa je še za okoli 10 km

okamnele ostanke dinozavrov, ki so tod prevladovali

skalnatih plaž. Za Istro je značilno blago podnebje;

pred 80 milijoni let. Še posebej so zanimivi ostanki

hidrometeorološke razmere na morju so večji del leta

dvonožnih triprstih dinozavrov Theropoda in Orni-

primerne za navtični turizem. Tod je dolga tradicija

thopoda ter odtisi četveronožnih zavropodnih dinozav­

vinarstva, ribolova, ladjedelništva in turizma. Tempe­

rov. Ostanke teh roparjev so našli tudi na Brionih

ratura morja je najnižja marca, ko niha med 9,3 in

(do sedaj je evidentirano okoli dvesto sledi). V glavnem

11,1 °C, najvišja pa avgusta, ko je med 23,3 in 24,1 °C.

pristanišču Brionov je odtis triprstega stopala dinoza­

Slanost morja je med 36 in 38 ‰, malo manjša je ob

vra iz skupine Theropoda. Dokaze o življenju na

ustju rek Mirne, Dragonje in Raše. Ob obali prevla­

območju Istre so našli tudi v bližini Pulja, v jami

dujejo borovi gozdovi ter zimzelena makija črnega

Šandalji, so pa iz starejšega paleolitika. Znanstveniki

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 10

4/16/11 9:47:22 PM


ocenjujejo, da so stari med 2 milijonoma in 800.000

Limski kanal je pravo nasprotje lepoti poreških plaž.

let. Ostanke iz obdobja mlajšega paleolitika (40.000

Pulj, to starinsko mesto utrdba, stoji v tako dobro

do 10.000 let pr. n. št.) so našli tudi na lokaciji

zaščitenem zalivu, kot da bi ga reliefno oblikoval sam

Šandalja II. in v Romualdovi jami ob Limskem kanalu.

bog vojne in je nasprotje zeleni brionski oazi, ki se

V Romualdovi jami, ki je oddaljena okoli 10 km iz

razteza samo ‘čez cesto’. Štrleči rt Kamenjak je poseb­

Vrsarja in iz Rovinja, so našli kosti več kot 40 različ­

na zgodba, plitki, a široki zalivi severno od njega

nih živalskih vrst (jamski medved, jamski lev, leopard,

pa so, kot da bi jih nekdo tja položil po pomoti. Na

jamska hijena, divji konj, veliki jelen, snežni zajec

vzhodni istrski obali se nizajo mesteca na hribčkih.

idr.). Romualdova jama je dobila ime po svetniku,

Labin je tako na griču za mestnim obzidjem stoletja

ki je v njej živel polna tri leta, od 1001 do 1004; tu

varoval svoje prebivalstvo, spodaj pa je ob morju

je v jamski samoti molil in meditiral. Istrske jame

nastal Rabac z nekaj najlepšimi istrskimi plažami.

so tudi dragocene v speleološkem smislu, saj so v njih

Potovanje v notranjost Istre je potovanje v preteklost.

zelo zanimivi jamski okraski in nenavadno jamsko

Vtis poglabljajo panorame slikovitih mestec in vasi

živalstvo.

na vzpetinah, kot so Buje in Grožnjan. Z mitično

Ime Istra naj bi po nekih virih izviralo od ilirskega

dolino reke Mirne so povezane legende o istrskih

plemena Histrov, ki so živeli na tem območju. Stari

velikanih. Še posebej je turistično privlačen Motovun,

Rimljani Histre opisujejo kot nevarne gusarje, ki so

ki so ga zgradili na griču na 300 m nadmorske višine.

dobro poznali svoje ozemlje in so znali dobro izkori­

Kontrasti se vrstijo tudi v zaledju reke Mirne, kjer

stiti plitvine ob obali: ob umiku so nanje privabili

so kilometri turističnih pešpoti. Kljub upravni razde­

ladje, ki so jih preganjale, te pa so nasedle. Tedaj pa

ljenosti pa Istra enotno utripa, saj se njeni sestavni deli

so jih napadli iz več smeri. Rimljani so zasedli Istro

razvijajo in turistično urejajo povsem uravnoteženo.

šele po dveh velikih vojnih pohodih l. 177 pr. n. št.

Istrska mesta Pulj, Pazin, Poreč, Rovinj, Opatija,

Različnosti tega nenavadnega, po krajinskih zanimi­

| 11

Umag, Novigrad, Vodnjan, Labin, Buje, Buzet, pa

vostih enkratnega jadranskega polotoka so vidne tudi

tudi še številna druga so v zadnjih desetletjih ustvarila

v upravni razdelitvi območja. Tako je vzhodna istrska

lasten turistični sloves in izvirne prireditve, ki slonijo

obala (Liburnija, ki obsega naselja Brseč, Lovran,

na njihovih posebnostih in ki so prilagojene okolju.

Opatija, Volosko, Matulji in Kastav) z zahodnim

Različna po posebnostih, a usklajena v turističnem

delom Kvarnerskega zaliva od l. 1993 upravno ločena

smislu, so ustvarila svetovno prepoznaven istrski

od preostale Istre. To območje je namreč bilo priklju­

turizem, ta pa postavlja tudi nove turistične standarde.

čeno Primorsko-goranski županiji, vse drugo pa je del Istrske županije. Skozi dolgo zgodovino je bilo življenje v Istri vedno povezano z morjem. V njene zalive so se zatekali pred morskimi viharji, v njih so gradili zatočišča in naselja. Morje je prebivalstvu dajalo hrano, obenem pa je bilo koridor, v katerem so ljudje iskali prostor za nova naselja. Lego za naselitev so pogosto izbirali po krajinskih lepotah. Obalna konfiguracija Istre je zelo raznolika. Za nizko obalo Savudrije, nad katero se pne najvišji svetilniški stolp na vzhodnem Jadranu, je značilno zelenje, ki se staplja z morsko modrino. Nenavadni

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 11

Del talnega mozaika v poreški Evfrazijevi baziliki. Nastal je v 3. stol., še preden so zgradili cerkev.

4/16/11 9:47:23 PM


Pulj

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 12

4/16/11 9:47:34 PM


... mitično mesto – utrdba v varnem zalivu, ki je, kot da bi ga oblikoval sam Stvarnik ...

| 13

Puljska Arena, izredno dragocen antični spomenik, je sčasoma postala eden zaščitnih znakov vse Istre.

To mitično mesto – utrdba v varnem zalivu, ki je, kot da bi ga oblikoval sam Stvarnik – je svoj videz skozi zgodovino spreminjalo z vladarji, ki so ga upravljali. Prepoznavne pečate so mu puščali z novim obrambnim obzidjem, utrdbo, stolpom. Največje mesto Istrske županije, ne pa tudi njeno glavno mesto, leži na jugozahodnem delu polotoka. Poleg rtov Proština in Kum­ para, od koder so nadzirali dostop do zaliva, sta naravni utrdbi tudi otočka Sv. Katarina in Sv. Andrija v osrednjem delu velikega zaliva. Pulj je bil v zgodovini, vse od starih Rimlja­ nov naprej, tudi pomembno upravno središče. Prvo naselje so zgradili pod sedmimi griči (Monte Zaro, Monte Serpente, Monte Ghiro, Monte Magno, Monte Paradiso, Monte Rizzi in Monte Vidal) in ga sčasoma opasali z obzidjem. Pozneje se je razširilo čez te griče, danes pa se mesto razteza na 5165 ha; od tega je samo petina ob morju. Po mestnih Zgodovinski muzej Istre so uredili v značilno beneški puljski utrdbi. Zgodovina mesta je vplivala na razvoj vsega polotoka.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 13

4/16/11 9:47:43 PM


14 |

ulicah poleg hrvaščine lahko slišite še italijanščino in nemščino, razlog za to pa so italijanske in avstro-ogrske korenine dela prebivalstva. Puljčani veliko dajo na poštenost in na spoštovanje dane besede: Vo se veživa za roge, a čovik za besidu (Vola držimo za roge, človeka za besedo). Pulj je izredno bogat z zgodovinskimi spomeniki; je mesto muzej v pravem pomenu te besede. Herku­ lova vrata v Carrarini ulici so iz 1. stol. pr. n. št. Na videz so neugledna, brez razkošnega okrasja, zato pa vzbujajo pozornost zaradi enostavnosti arhitek­ tonske rešitve, kako so jih umestili v obstoječe obzidje. Ime so dobila po edinem okrasku, reliefnem prikazu Herkulove glave, poleg katere je tudi njegova gorjača. So pomembna, kajti na njih so vklesana imena ustanoviteljev rimske kolonije in prvih puljskih županov (Lucija Kalpurnija Pisona Cezonija in Lucija Kasija Longina). Dvojica je 40 let pr. n. št. začrtala bodoče mestno obzidje. Čeprav

Danes se zdi, kot da se med zidovi monumentalne Arene še vedno sliši renčanje zveri in odmev množice, ki zahteva smrt v boju težko ranjenih gladiatorjev. Avgustov hram na Forumu je posvečen boginji Romi in cesarju Avgustu. Zgradili so ga med letoma 2 pr. n. št. in 14 n. št., ko je Avgust umrl. Namembnost zgradbe se je v zgodovini spreminjala. L. 1944 je bila med bombardiranjem Pulja popolnoma uničena. Po 2. svetovni vojni so jo rekonstruirali.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 14

4/16/11 9:47:52 PM


mlajša, so turistično bolj privlačna Zlata vrata,

pa je bil v začetku naše ere. V obdobju Bizanca so

ki sodijo med najlepše in najbolj ohranjene antične

hram v izmerah 8 m x 17,3 m spremenili v cerkev.

spomenike v mestu. Izklesani dekorativni elementi,

Med 2. svetovno vojno je bil poškodovan, l. 1947

kamniti polstebri in korintski kapiteli podrobno

pa so ga rekonstruirali. Danes so v njem razstavljeni

pripovedujejo zgodbo o davnih časih. V mestnem

antični kipi. Na severni strani Foruma stoji mestna

središču, na glavnem trgu, Forumu, stoji Avgustov

hiša, v kateri so že od časov Beneške republike pisarne

hram, posvečen prvemu rimskemu cesarju, zgrajen

mestnih oblasti. Zgradbo so skozi stoletja ­širili in

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 15

4/16/11 9:47:59 PM


Monumentalni puljski zidovi pripovedujejo starodavne zgodbe, zapisane v žilah kamna, pogosto prepojenega s krvjo gladiatorjev.

dograjevali, zato kaže prvine različnih slogov, od

je veliko dragocenih predmetov iz obdobij od ­srednjega

­romanike do baroka. Beneški Kaštel, v katerem danes

veka do novejše dobe. Na vhodu v Kaštel je letnica

gostuje Zgodovinski muzej Istre (Povijesni muzej

1840; to je leto njegove predelave. Gre za elegantno

Istre), je bil zgrajen ok. l. 1630. Med 40.000 ­eksponati

stavbo francoskega tipa, s četverokotnim zidovjem,

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 16

4/16/11 9:48:08 PM


­zaključenim z zašiljenimi bastioni. Zgradili so jo po

spomenik, po katerem je mesto še najbolj prepoznavno,

­načrtih francoskega vojaškega arhitekta Antoina de

pa je Arena, ki je lahko sprejela 23.000 gledalcev.

Villa in po naročilu beneške vlade, ki je želela dodatno

Njen današnji videz je iz 1. stol. n. št., iz časov vlada­

zavarovati mesto in njegovo pristanišče. Izreden antični

vine Flavijcev. Po velikosti je to šesti največji amfiteater

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 17

4/16/11 9:48:17 PM


na svetu; zgradili so ga za gladiatorske boje, pozneje

primerjavi z drugimi dvestotimi njemu podobnimi,

za viteške turnirje, borbe z divjimi zvermi in podobno,

ki so se ohranili do danes, nekaj posebnega zaradi

danes pa ga uporabljajo za kulturne prireditve (Histria

nekaterih izvirnih rešitev (stopniščni stolpi s konstruk­

festival, Festival igranega filma idr.). Zgrajen je bil

cijo, s katero je bil pokrit).

onstran mestnega obzidja, ob glavni cesti, Vii Flavii, ki je iz Pulja vodila v Rim. Puljski amfiteater je v

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 18

V srednjem veku so v mestu zgradili novo obrambno zidovje in utrdbe. Obrambne objekte so pozneje gradili

4/16/11 9:48:24 PM


tudi habsburška monarhija, Beneška republika,

| 19

Napoleon, Avstro-Ogrska in drugi. Arzenalski obrambni zid, ki so ga dogradili l. 1862, v dolžini 1975 m povezuje stari del mesta z novim Puljem. Okoli l. 1850 so gradili nova mestna naselja za priseljence, ki so kot kvalifici­ rani delavci bili zaposleni v mornarici in ladje­ delništvu. Pokrito tržnico v vzhodnem delu mesta so uredili l. 1903, ko so zgradili civilno bolnišnico ter nekaj šol in cerkva. To obdobje se šteje za začetek turizma v Pulju. Odprli so tri javna kopališča, nekaj hotelov in mestnih kavarn ter uredili javne nasade. Od l. 1876 deluje železniška povezava. Po zaslugi modrosti tistih, ki so v zadnjih desetletjih prepovedali gradnjo na t. i. utrdbenih zelenih površinah, bo turistično bogastvo Pulja lahko v prihod­ nosti ustrezno izkoriščeno.

Ostanki nekdanjega majhnega rimskega gledališča so samo delček ohranjene starorimske civilizacije v Istri. Zlata vrata, pravzaprav slavolok Sergijevcev, so enkratna turistična zanimivost Pulja.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 19

4/16/11 9:48:32 PM


Pomanjkanje naravnih zavetij za čolne na obali okoli Savudrije je privedlo do tega, da so si izmislili nenavadno varovanje manjših plovil pred neurji.

Stara Savudrija je majhno naselje z manj kot 1000

in sprehajalne steze vodijo skozi akacijeve in borove

prebivalci ob rtu Savudrija. Zraslo je v edinem zalivu,

gozdove. Veliko nevarnih plitvin je bilo eden razlogov,

ki je varen pred burjo, prvič pa je omenjeno l. 1177.

zakaj se je zgodba o jadranskih svetilnikih v začetku

Tega leta je beneško ladjevje premagalo ladjevji cesarja

19. stol. začela v Savudriji. Ta je še danes prepoznavna

svetega rimskega cesarstva Friderika I. Barbarosse

po svojem svetilniku, dograjenem l. 1818, ki je najsta­

in papeža Aleksandra III. Plaže so peščene, kolesarske

rejši delujoči objekt za varno plovbo v vzhodnem

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 20

4/16/11 9:48:40 PM


Savudrija Jadranu. Na savudrijski svetilnik se navezuje legenda o

koncem gradbenih del na stolpu, ki je visok 30 m in

avstrijskem knezu Metternichu, ki naj bi se zaljubil v

ravno toliko oddaljen od morja. Še danes dominira nad

mlado domačinko, za ljubezensko gnezdece pa si je

ravninsko okolico rta Savudrija. Na svetilniku so uredili

zamislil svetilnik. Ljubezenska zgodba se je žalostno

turistični apartma, v katerem gostje lahko bivajo vse

končala, saj Metternichova ljuba ni dočakala skupnih

leto. Zaradi svetilnika, njegove preteklosti in sedanjosti,

srečnih dni. Zaradi pljučnice je umrla nekaj tednov pred

je Savudrija danes turistično prepoznavnejša.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 21

4/16/11 9:48:48 PM


22 |

Ribolov je na istrski obali že od nekdaj pomemben vir za preživetje.

Mesto Umag danes sestavlja 23 manjših naselij, v katerih živi 7000 prebivalcev. Prvo naselbino so utrdili in povezali s kopnim Rimljani. V 9. stol. so ga osvojili Hrvati, v 14. pa so ga do tal požgali Genovčani. Staro mestno središče ima srednjeveško arhitekturo z delom obzidja, okrepljenega s stolpi (14. stol.). Sodobni Umag se je specializiral za športni in kongresni turizem skozi vse leto. Ob že obstoječih hotelih gradijo številne športne objekte. Umag je znan po teniškem turnirju ATP. Da je obalna krajina lepa in prijazna, so prvi ugotovili bogati Rimljani in si tod začeli graditi poletne rezidence. Zgodo­ vinski razvoj starega mestnega jedra so trajno

Značilna arhitektura starega Umaga je lahko prepoznavna turistična privlačnost.

Okoli Umaga ni dovolj varnih sidrišč in manjših pristanišč, zato tudi tukaj po vrnitvi z ribolova ladjice dvigajo na nenavadne nosilce nad morsko gladino.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 22

4/16/11 9:48:58 PM


Umag zaznamovale zgradbe v beneškem slogu, pogost motiv

sprehodite ob obali, vam pozornost vzbudijo nenavadne

za fotografe, ki odkrivajo nenavadne plati Umaga.

lesene konstrukcije, na katere visoko nad morje potegnejo

Turistični razvoj podpirata ekološka pridelava živilskih

ladjice. Pomanjkanje varnih pristanov je namreč Umažane

izdelkov ter razvoj vinarstva in oljkarstva. Na turistič­

spodbudilo, da so se ponovno oprijeli tradicionalnega

nih zemljevidih je označenih nekaj lokalnih vinskih

dviganja plovil na lesene nosilce nad morsko gladino.

cest, ki povezujejo vinske kleti domačih vinarjev

Danes je to nenavadno privezovanje čolnov turistična

s turističnimi znamenitostmi. Ko se proti večeru

zanimivost in prepoznaven simbol Umaga.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 23

4/16/11 9:49:05 PM


Novigrad Prvo naselje na mestu današnjega Novigrada, prvič

je bil Novigrad sedež škofije in pomembno gospodar­

omenjeno l. 599, je nastalo na otočku, ki so ga v

sko središče. V 6. in 7. stol. je bil pod oblastjo Bizanca.

18. stol. povezali s kopnim. Vso zgodovino je bilo

Pod Franki, v obdobju fevdalizma, je bil Novigrad med

izpostavljeno napadom in ropanju. Prvo obzidje je

najbolj razvitimi kraji tega območja. V srednjem veku

dobilo že za časa Rimljanov, v 13. stol. so ga razširili,

je bil spet pogosto žrtev napadov, ropov in epidemij

pozneje pa še utrdili z renesančnimi stolpi. Ime mesta

(kuga in malarija). S prihodom Benečanov, ki so vladali

izvira iz antike, ko se je imenovalo Neapolis. V 5. stol.

od 13. do 18. stol., se je razvoj nadaljeval. To je bilo

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 24

4/16/11 9:49:12 PM


| 25

Novigrad je danes priljubljen tudi med navtičnimi turisti.

obdobje sporov z Genovo, katere ladjevje je v 14. stol. porušilo mesto. V 17. stol. so naselje napadli tudi Turki. Napoleonov prihod v začetku 19. stol. je zaznamoval mirnejše obdobje, ravno tako tudi vladavina Habsbur­ žanov do začetka 20. stol. Po 1. svetovni vojni in vse do konca druge je Novigrad pripadal Italiji. Prebivalstvo se je do 60. let prejšnjega stoletja v glavnem ukvarjalo z ribolovom, kmetijstvom in obrtjo, potem pa se je posve­ tilo turizmu. To mesto s srednjeveško urbano strukturo danes gosti več turističnih priredi­ tev: karneval, Novigrajsko kulturno poletje, gastronomski festival, Astro Party, ribiške večere in, povedano po domače, Fešte sv. Pelagija in Dana švoja.

V panorami turističnega mesteca Novigrada na izpostavljenem rtu dominira zvonik stare cerkve, obdan s stoletnimi bori.

Ob polotoku Istra se podmorje spušča počasi, zato je bilo treba iskati ribe daleč na odprtem morju.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 25

4/16/11 9:49:20 PM


V triladijski baziliki takoj opazimo osemnajst marmornatih stebrov s kapiteli iz obdobja Bizanca in veličastni oltar. V cerkvenih tleh so ohranjeni izvirni mozaiki.

Glavno turistično središče Istre je današnjo podobo

24 °C, januarska pa 4,5 °C – in rednih padavin. Plodna

zgradilo na zgodbi o starodavnem mestu na polotoku, ki

tla segajo vse do morske obale, tako da se krošnje

je naseljen že od prvih začetkov civilizacije, in s sodobni­

borovcev in pinij marsikje sklanjajo nad morje.

mi turističnimi kompleksi Zelena laguna, Plava laguna,

Turističnemu razvoju Poreča je pomagala tudi lega

Brulo, Pical in Materada. Na območju Poreča je veliko

mesta ob križišču prometnic proti notranjosti Istre.

plaž, ki so zaradi čiste morske vode in urejenosti prejele

Dobra prometna povezanost z mejnimi prehodi in

priznanje modra zastava. Bujna vegetacija po poreških

avtocestami, ki vodijo do evropskih glavnih mest,

vrtovih je posledica blagega podnebja z ugodnimi

ima za posledico veliko obiskovalcev tudi zunaj glavne

temperaturami – povprečna julijska temperatura je

turistične sezone. Zaradi varnega pristanišča narašča

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 26

4/16/11 9:49:27 PM


Poreč obisk navtičnih turistov. Z morske strani Poreč pred vetrom ščiti otok sv. Nikole, pristanišče pa je izpostav­ ljeno severnim in severozahodnim vetrovom, ki so na istrskem morju močni in povzročajo preglavice navtičnim turistom. Arhitekturo starega mesta je začrtala rimska mreža ulic. Najdragocenejši kulturni spomenik v mestu je Evfrazijeva bazilika. Zgradili so jo v prvi polovici Delček rimskega talnega mozaika

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 27

6. stol., na temeljih nekdanje triladijske bazilike za časa

4/16/11 9:49:35 PM


Atrij najpomembnejšega poreškega zgodovinskega spomenika se spominja stopinj vernikov že od 6. stol. naprej. Baziliko so zgradili na starih romanskih temeljih. L. 1997 je bila uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Vhod v veličastni zvonik, visok 35 m, je iz krstilnice. Zvonik je danes tudi lepo razgledišče nad mestom, po katerega ozkih uličicah še dandanes veje dih preteklosti. Kot da se je zgodilo včeraj …

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 28

4/16/11 9:49:42 PM


škofa Evfrazija, po katerem je dobila ime.

| 29

S pomočjo ohranjenih seznamov donatorjev lahko sledimo zgodovini gradnje in poznejših predelav. Triladijska dvorana pravokotnega tlorisa brez apside s polkrožnim zidkom v vzhodnem delu, kjer je kor, stoji na že obsto­ ječih sakralnih objektih. Pri Evfrazijevi baziliki gre za spoj starokrščanske gradbeni­ ške dediščine in rimske profane arhitekture, kar daje zgradbi še posebno vrednost. Nena­ vadna je tudi zaradi vsebin v apsidi. Osrednji prostor, ki je sicer rezerviran samo za Jezusa Kristusa, zaseda Mati Božja. Sedi na prestolu, v naročju pa ima malega Jezusa, oblečenega v rimsko slovesno obleko. Z visoko dvignjeno desno roko blagoslavlja ljudi. Sedem stoletij po gradnji bazilike so vanjo po naročilu

V panorami Poreča je jasno vidna ločnica med starim in novim delom mesta.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 29

4/16/11 9:49:56 PM


30 |

poreškega škofa Otona namestili marmornati ciborij (1277). Baziliko so l. 1997 dodali na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Med zanimivostmi Poreča so še ostanki templjev rimskih božanstev Marsa in Neptuna, romanska hiša, zgradba za kanonike iz l. 1251, današnje župnišče, beneški bastion iz 15. stol., gotska palača iz 15. stol. in palača Sinčić iz 17. stol. (zdaj Domovinski muzej Poreščine). Zanimivi sta tudi cerkev sv. Frančiška iz 13. stol. in baročna Marijina cerkev iz 18. stol. Ob Evfrazi­jevi baziliki je dragocen zgodovinski spomenik škofovska palača, ki pa je prvotni videz ohranila samo deloma. Na otočku sv. Nikole so ostanki stare ilirske zgradbe iz 3. stol. pr. n. št. in najstarejši ohranjeni svetilnik na vzhodni jadranski obali. Okrogli stolp

Pri vhodu v Evfrazijevo baziliko krasijo pročelje oboki starega atrija iz 6. stol.

V lapidariju škofovske palače so razstavljeni številni mozaiki in kamnite umetnine.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 30

4/16/11 9:50:11 PM


svetilnika je iz l. 1409. Muntajana je arheološko

uličicah so poleti prepolne turistov. Veča se število

najdišče z ostanki zgodnjebizantinske bazilike iz

restavracij s posebno gastronomsko ponudbo.

6. stol., podobnega tlorisa tistemu v Evfrazijevi baziliki,

Turizem je v zadnjih desetletjih v življenjski ritem

in s talnimi mozaiki. Turistično zanimiva je tudi jama

Poreča prinesel veliko sprememb. Novi tokovi so vidni

Baredine, ki je zaslovela zaradi jamskih zaves v dolžini

tudi v sodobni urbani arhitekturi. Razlike med starim

10 m, človeških ribic in rakcev ter kipa Matere Božje in

in novim Porečem najbolje opazimo z razgledišča na

prazgodovinskih ostankov lončevine. Številne trgovini­

zvoniku bazilike. Ravno prepletanje starega sakralnega

ce s spominki, kavarne in slaščičarne na ozkih poreških

in novega posvetnega daje Poreču poseben pečat.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 31

4/16/11 9:50:19 PM


Vrsar

Nekdanja Orsera je danes eno najlepših istrskih mest.

središče. Razvijal se je tudi pod Franki, ki so Istro

Zraslo je na griču nad ustjem Limskega kanala. Morju

osvojili proti koncu 8. stol. in uvedli fevdalni sistem.

pred mestom dominira niz 18 otočkov. Ime Vrsar

Vrsar je bil last poreške škofije od l. 983 pa vse do

izhaja iz starosredozemske besede ur, kar pomeni izvir.

l. 1778, ko je beneški senat ukinil cerkveno grofijo in je

Prvo utrjeno naselje so na tem kraju zgradili Histri, ko

Vrsar pripadel Beneški republiki. V 19. stol. so zgradili

pa so mesto osvojili Rimljani, se je razširilo do morja.

novo pristanišče. Po razpadu Avstro-Ogrske in vse

V 4. stol. je postal Vrsar pomembno starokrščansko

do konca 2. svetovne vojne je bil Vrsar pod Italijo.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 32

4/16/11 9:50:29 PM


| 33

Pročelja ohranjenih hiš v starem delu mesta pripovedujejo zgodbe o vrsarski preteklosti.

Nekdanje ribiško mestece je danes znana turistična točka. Tu so hoteli, ekskluzivna turistična naselja Belvedere, Petalon, Funtana in Riva ter kampi Porto Sole in Valkanela. V Vrsarju je tudi Koversada, največji evropski naturistični kamp. Za arhitekturo kraja so značilne nadobokane kamnite ulice, ki se stekajo v majhne trge. Okrašene so z nenavad­ nimi podobami, balkoni, strehami in vod­ njaki, kar kaže na kamnoseško tradicijo. Iz kamna iz vrsarskih kamnolomov je zgrajeno veliko cerkva, palač in mostov v Benetkah. Svoje vtise o Vrsarju je v 18. stol. v svojih spominih zabeležil tudi zapeljivec Giacomo Casanova, ki je tu bil celo dvakrat.

V turistične namene so v Vrsarju obnovili veliko starih hiš.

Začetek gradnje župnijske cerkve sv. Martina sega v l. 1804.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 33

4/16/11 9:50:43 PM


Kaj je tako čarobnega pri sončnem zahodu na jadranskem obzorju? Medtem ko se goreča krogla dotika morja, se zdi, kot da bi se preteklost stapljala s sedanjostjo …

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 34

4/16/11 9:50:52 PM


001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 35

4/16/11 9:51:02 PM


Del starega Rovinja stoji na zemlji, ki jo je človek ugrabil morju.

Rovinj

Rovinj, ki je ob Poreču najbolj znano hrvaško istrsko

Mali arhipelag ob Rovinju ses­tavlja 22 otokov in

turistično središče, je slikovito zgodovinsko mesto

otočkov, od katerih sta največja Sv. Andrija in Sv. Kata­

z zelo poudarjenim sredozemskim značajem. Drugo

rina. Rovinj ima tudi svetilnik, ki stoji na otočku

mesto si je pridobil z nizom turističnih naselij vzdolž

Sv. Ivan, na katerem se tudi razvija turizem. V morju

obale in drugimi vsebinami. K razvoju so pripomogle

okoli Rovinja ležijo številne ladijske razbitine, zaradi

ugodne mikroklimatske razmere, gostoljubnost domači­

katerih se v zadnjih desetletjih tod razvija potapljaški

nov, kulinarična ponudba, arhitektonske posebnosti in

turizem. Še posebej privlačen je Crveni otok z diskote­

spomeniška dediščina 1700 let dolge zgodovine mesta.

ko, od mestnega pristanišča oddaljen poldrugo miljo.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 36

4/16/11 9:51:11 PM


Crveni otok sta pravzaprav dva otočka, Sveti Andrija in Maškin, ki ju povezuje kamniti most prek čeri. Podnevi je to elitna plaža, ponoči pa kraj za živahne zabave. Otok je dobil ime po rdeči zemlji, s katero so nekdanji prebivalci redovniki barvali vrvi in mreže. Naselje, iz katerega se je pozneje razvil Rovinj, je zraslo na današnjem polotoku, prav tam, kjer je zdaj mestno jedro. Takrat je to še bil otok. S časom se je Del vodnjaka na mestnem trgu

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 37

4/16/11 9:51:21 PM


Današnjo cerkev sv. Evfemije so zgradili na mestu prejšnje cerkve sv. Jurija, ki pa je bila precej manjša. V njej hranijo veliko dragocenih sakralnih predmetov. Cerkev je prepoznavna tudi po 62 m visokem zvoniku v beneškem slogu, po višini drugem v Istri.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 38

4/16/11 9:51:28 PM


| 39 razširilo na kopno in naprej po pobočjih okoli­ ških gričev. Danes ima 14.000 prebivalcev in je motor turističnega razvoja širšega območja. H gospodarskemu razvoju Rovinja je znatno pripomogla tobačna tovarna, ki je svoje poslo­ vanje razširila po vsem svetu, vedno pa je spodbujala in financirala načrte za razvoj mesta. V mestni kulturnozgodovinski dediščini imajo pomembno vlogo renesančne in baročne palače. Strme kamnite mestne uličice se stekajo na manjše trge, katerih okras so cerkvice z zvoniki. Današnji Rovinj je urbanistično razdeljen na dve veliki naselji. Zaradi sredozemskih podnebnih razmer s povprečno letno temperaturo 16 °C, s povprečno januarsko temperaturo 4,8 °C in julijsko 22,3 °C, je tu življenje zelo prijetno.

Nad glavnim mestnim trgom dominira zvonik iz 12. stol. Na njem vidimo leva sv. Marka, simbol Beneške republike.

001-117 LEPOTE HRVASKEGA JADRANA prelom 1izd 2011.indd 39

4/16/11 9:51:35 PM


LEPOTE HRVASKEGA JADRANA oprema 1IZD 2011 kor.indd 1

Naravni in kulturni biseri

Uživajte v čudovitih barvnih fotografijah in opisih; razkrili vam bodo hrvaški Jadran, kakršnega še niste poznali.

Lepote hrvaškega Jadrana

Ali veste, da ima Hrvaška eno najbolj razčlenjenih in slikovitih obal na svetu? Da je vzdolž nje raztresenih več kot 1000 otokov, otočkov in čeri?

Lepote hrvaškega adrana J Naravni in kulturni biseri

4/20/11 1:38 PM


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.