Poletje v stoletni hosti by Mozaik knjiga

Knjigi dogodivščin medveda Puja (Medved Pu, Hiša na Pujevem oglu) nedvomno spadata med ključna dela leposlovja za otroke, zelo pa sta se priljubili tudi odraslim. Več kot osemdeset let po tem, ko je A. A. Milne leta 1926 poslal med bralce prve Pujeve prigode in z njimi za vedno zaznamoval zemljevid otroških knjig, je angleški pisatelj David Benedictus spisal deset novih zgodb. V njih se prepričljivo vživi v duh Milnovega izročila in nas popelje nazaj v Stoletno hosto, kjer je še vedno vse tako, kot je bilo, in tako se Pu, Pujsek, Sivček in drugi najprej razveselijo vrnitve Christopherja Robina, skupaj preživijo zabavno poletje, spoznajo pa tudi čisto novo prijateljico. Poletje v stoletni hosti je mojstrsko prevedla Majda Stanovnik, v slogu avtorja izvirnih risb E. H. Sheparda pa ilustriral Mark Burgess.

Poletje v stoletni hosti

ŽIVJO, VSI ZBRANI, SPET SEM TUKAJ!«

Poletje v stoletni hosti

Pujeve nove dogodivšcine ˇ

»Benedictusu in Burgessu se je, kot bi rekel Pu, posrečilo nekaj veličastnega.« FINANCIAL TIMES

22,95 €

Po motivih A. A. Milna napisal

David Benedictus Ilustriral Mark Burgess

poletje v stoletni hosti-oprema.indd 1

11.3.25 13:35

medved pu3-predpapir.indd 1

3/23/11 1:27 PM

medved pu3-predpapir.indd 1

3/23/11 1:27 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 1

3/23/11 2:08 PM

Naslov izvirnika: RETURN TO THE HUNDRED ACRE WOOD Avtorizirano nadaljevanje izvirnih zgodb A. A. Milna je napisal David Benedictus, ilustriral pa Mark Burgess v slogu izvirnih ilustracij E. H. Sheparda Za besedilo Davida Benedictusa © The Trustees of the Pooh Properties 2009 Za ilustracije Marka Burgessa © The Trustees of the Pooh Properties 2009 Z zahvalo E. H. Shepardu, prvemu ilustratorju Pujevih zgodb

Opomba založnika izvirne izdaje: Zemljevid Stoletne hoste, ki je natisnjen na veznem listu te knjige, prikazuje, kje so prebivali junaki zgodbe ob koncu Hiše na Pujevem oglu. Na novi ilustraciji je Mark Burgess združil bistvene elemente izvirne ilustracije E. H. Sheparda z resničnimi prizorišči iz Ashdownskega gozda.

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.111-93-34 BENEDICTUS, David Poletje v stoletni hosti : Pujeve nove dogodivščine s Christopherjem Robinom in prijatelji / David Benedictus po zgodbah o Puju A. A. Milna ; ilustriral Mark Burgess v slogu E. H. Sheparda ; [prevedla Majda Stanovnik]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. - (Zbirka Pisanice) ISBN 978-961-01-1491-8 254661376 Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 2

3/23/11 2:08 PM

Poletje v

stoletni hosti

Prevedla Majda Stanovnik Verze prepesnila Urša Vogrinc Javoršek

David Benedictus Ilustriral Mark Burgess

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 3

3/23/11 2:08 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 4

3/23/11 2:08 PM

POSVETILO Tvoja sta Christopher Robin in Pu, ti med potočke in v gozd si ju zvabil. Ti si nasmejal vse z lonci medu, ko tudi nas si v svoj svet povabil. Tvoje vabilo sem moral sprejeti. Z vsako vrstico, besedo, stranjo drugemu času želim razodeti, da tudi sam hodim za tvojo potjo.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 5

3/23/11 2:08 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 6

3/23/11 2:08 PM

OSVETLITEV

uja in Pujska, Christopherja Robina in Sivčka so v Gozdu nazadnje videli – oh, a je res mogoče, da pred osemdesetimi leti? Ampak v domišljiji stvari tečejo po svoje in teh osemdeset let je minilo kakor en dan. Pu mi pogleda čez ramo in reče: »Osemdeset je res dobro število, ampak ravno tako kakor let bi lahko bilo osemdeset tednov ali dni ali minut,« in jaz pravim: »Recimo osemdeset sekund, pa bo tako, kakor da sploh ni minilo nič časa.« Pujsek pravi: »Nekoč sem poskušal šteti do osemdeset, ampak ko sem prišel do sedemintrideset, so številke začele kar skakati iz mene in se prekopicevati, posebno šestke in devetke.« »To delajo, kadar najmanj pričakuješ,« pravi Pu. »Pa nam res misliš spisati nove dogodivščine?« vpraša Christopher Robin. »Ker so nam bile stare prav všeč.« »Jaz nisem maral tistih s slovoni,« doda Pujsek in se strese. »In bi se lahko končale s kakšnim oblizkom?« vpraša

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 7

3/23/11 2:08 PM

Pu, ki je v osemdesetih letih mogoče pridobil kakšen kilogramček. »Polomil ga bo,« pravi Sivček, »boš že videl, če ne. Kaj pa ve o oslih?« Sivček ima seveda prav, ker ne vem: samo ugibam lahko. Ampak tudi ugibanje je lahko zabavno. In če bom kdaj pa kdaj pomislil, da sem uganil prav, si bom dal za nagrado čokoladni piškot, takega, ki ima čokolado samo na eni strani, zato da se ti prsti ne lepijo in ne zapackajo papirja, in če se bom včasih zbal, da sem uganil narobe, bom pač moral zdržati brez. »Mi bomo že vedeli,« pravi Christopher Robin. »Pomagali ti bomo, da bo vse prav, če bomo le mogli.« In Pu in Pujsek se nasmehneta in pokimata, Sivček pa reče: »Najbrž ne boste mogli. Saj nikoli nobeden ne more.« D. B.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 8

3/23/11 2:08 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 9

3/23/11 2:09 PM

VSEBINA

Prvo poglavje v katerem se Christopher Robin vrne 13 Drugo poglavje v katerem Sova rešuje križanko in priredijo pravopisno tekmo 33 Tretje poglavje v katerem Zajec organizira skoraj vse 48 Četrto poglavje v katerem za zmeraj neha deževati in iz reke pride nekaj vitkega 64 Peto poglavje v katerem gre Pu iskat med 87

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 10

3/23/11 2:09 PM

Šesto poglavje v katerem Sova postane pisateljica in se potem izpiše 108 Sedmo poglavje v katerem Loti ustanovi akademijo in se vsi česa naučijo 127 Osmo poglavje v katerem spoznamo igro kriket 146 Deveto poglavje v katerem Tiger sanja o Afriki 171 Deseto poglavje v katerem priredijo v Gozdu praznik žetve in Christopher Robin pripravi presenečenje 187

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 11

3/23/11 2:09 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 12

3/23/11 2:09 PM

Prvo poglavje

v katerem se Christopher Robin vrne

do je začel? Nihče ne ve. Ta hip je v gozdu še šumelo kot ponavadi; veter med drevjem, krakanje vran, skakljanje vode v potokih. Potem se je razširila govorica: Christopher Robin se je vrnil! Sova je rekla, da je slišala od Zajca, Zajec je rekel, da je slišal od Pujska, Pujsek pa je rekel, da je pač nekako slišal, in Kengu je rekla, zakaj ne bi vprašali Winija Puja? In ker se je to zdela zelo spodbudna misel v tako son čnem jutru, je Pujsek hitro odpeketal in prišel ravno o pravem času, da je našel Puja, kako zaskrbljeno prešteva svoje lonce medu. »A ni čudno?« je rekel Pu. »Kaj ni čudno?« Pu se je s šapo podrgnil po nosu. »Da bi vsaj ostali pri miru. Prerivajo se naokrog, kadar mislijo, da jih ne gledam. Malo prej jih je bilo enajst, zdaj pa jih je samo deset. Čudno, a ne, Pujsek?« »Okroglo je,« je rekel Pujsek, »če jih je deset, seveda. Če jih ni, pa ni.« Ko je Pujsek slišal, da je to rekel, je po-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 13

3/23/11 2:09 PM

mislil, da se ne sliši čisto prav, ampak Pu je še zmeraj štel in pri tem premikal lonce z enega konca mize na drugega in spet nazaj. »Presneta reč,« je rekel Pu. »Christopher Robin bi vedel, če bi bil tukaj. Dobro je znal šteti. Po dvakrat so se mu stvari zmeraj izšle enako in to se pravi dobro šteti.« »Ampak, Pu …« je začel Pujsek in rilček mu je na koncu zardel od razburjenja. »Po drugi strani pa ni lahko šteti stvari, ki niso pri miru. Na primer snežinke in zvezde.« »Ampak, Pu …« In če je bil Pujskov rilček prej rdečkast, je bil zdaj škrlatno rdeč.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 14

3/23/11 2:09 PM

»O tem sem sestavil brundarijo. Bi jo rad slišal, Pujsek?« Pujsek je že hotel reči, da so brundarije imenitne reči, Pujeve brundarije pa sploh najboljše od vseh, ampak še boljše so govorice; potem pa je pomislil, kako prijeten občutek je, če veš za veliko novico in jo ravno hočeš povedati še drugim; potem pa se je spomnil brundarije, ki jo je Pu sestavil o njem, Pujsku, in kako je imela sedem kitic, kar je največ kitic, kar jih je sploh kdaj imela kak šna brundarija, in vse so bile o njem, in zato je rekel: »Ooo, seveda, Pu, prosim,« in Pu je kar malo zasijal, saj je brundarija že sama po sebi čisto v redu, še sploh pa je čisto v redu, če ima sedem kitic, ampak vseeno ni čisto prava brundarija, dokler je pred kom ne preskusiš, in čeprav se ti med zmeraj prileže, se ti res najbolj prileže tik po brundariji. Tole je brundarija, ki jo je Pu zabrundal Pujsku tistega dne, ki se je začel tako kakor vsi drugi dnevi, potem pa je postal prav poseben dan. Lonce v vrsto brž postavi, če bi rad svoj med preštel. Če je sončno, kar po travi, če sneži, pa v snegec bel.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 15

3/23/11 2:09 PM

Svojo zdaj preštej lastnino, koliko je tam stoji. Zvedel boš za količino in še, koliko medu zdaj ni.

»In mislim, da jih je enajst,« je dodal Pu, »kar je za četrtek odlično število loncev, čeprav bi bilo še bolje, če bi jih bilo dvanajst.« »Pu,« je hitro rekel Pujsek, za vsak primer, če bi bila na poti še tretja kitica, kar bi bilo lepo, ampak bi vzelo preveč časa, »vprašati te moram nekaj zelo važnega.« »Odgovor je ja,« je rekel Pu. »Čas je že za kakšno malenkost.« »Ampak, Pu,« je rekel Pujsek in rilček je imel na koncu zariplo škrlaten od skrbi in zadrege, »ne gre za malenkosti, ampak za velikanskosti. Za Christopherja Robina.« Pu, ki je s šapo ravno segel v deseti lonec medu, jo je iz previdnosti kar pustil tam in vprašal: »Kaj je s Christopherjem Robinom?« »Govorice, Pu. Misliš, da se je vrnil?« Osel Sivček je stal na robu Stoletne hoste in buljil v šop osata. Hranil si ga je za kakšen deževen dan in začel se je spraševati, če bo sploh še kdaj deževalo, in če bo ta-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 16

3/23/11 2:09 PM

krat, ko bo, osat sploh še kaj sočen, takrat pa sta prišla mimo Pu in Pujsek. »Dober dan, Pujsi,« je rekel Sivček. »Dober dan, Pu. Kaj pa delata na tem koncu?«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 17

3/23/11 2:09 PM

»Prišla sva te obiskat, Sivček,« je rekel Pu. »Miren dan, kajne, Pu? Če-nimamo-početi-nič-boljšega, tiste vrste dan? Kako zelo uvidevno!« Pujsek se je vprašal, zakaj se zdi, da se vsak pogovor s Sivčkom zasuka narobe. »Dolgčas, kaj, Pujsek? In Pu, hvaležen bi ti bil, če ne bi stal na tistem osatu!« »Na katerem pa naj rajši stojim?« je vprašal Pu. »Ampak, Sivček,« je zacvilil Pujsek, »naš C-C-C-« »Se ti je kaj zataknilo v grlu, Pujsi? Upam, da ne osat?« »Christopher Robin,« je rekel Pu. »Vrača se.« Med temi Pujevimi besedami je Sivček kar otrpnil. Samo z repom je mahljal in si odganjal namišljeno muho. »No,« je rekel precej hripavo in potem premolknil. »No, Christopher Robin … Se pravi … vse doslej …« Večkrat je hitro pomežiknil. »Christopher Robin se vrača. Prav.« Končno se je govorica potrdila. Sova je zletela k Zajčevi hiši in Zajec je govoril s svojimi prijatelji in sorodniki, ki so govorili z Najmanjškom, ki je mislil, da je videl Christopherja Robina, ampak čisto prepričan ni bil, ker se je včasih spominjal reči, za katere se je pokazalo, da se še niso zgodile, ali se sploh ne dogajajo, ali se nikdar ne bojo. In vprašali so Tigra, kaj misli, pa je na Kengini preprogi preskakoval rumena polja, ki bi lahko bila nevarna, in ni poslušal. Kengu pa je povedala Zajcu, da je

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 18

3/23/11 2:09 PM

res, in če je Kengu rekla, da je kaj res, potem je tisto bilo zagotovo res. Če sta torej Pu in Pujsek mislila, da je res, in je bila Sova prepričana, da je res, in je Kengu rekla, da je res, potem je zares moralo biti res. Ni res? Domenili so se torej za sestanek, na katerem bi sprejeli Naklep. Naklep je bil dobrodošlična zabava ob vrnitvi Christopherja Robina, in Ru se je tako navdušil, da je padel v potok, enkrat po nesreči in dvakrat zanalašč, dokler Kengu ni rekla, da mu ne bo dovolila priti na zabavo, če bo to storil še enkrat, ampak bo moral domov spat.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 19

3/23/11 2:09 PM

*** Bilo je julija. Jutro pred zabavo je bilo toplo in son čno in goščavje v Stoletni hosti je bilo v najlepšem razmahu. Na tleh so bile svetlobne pegice, kjer je sonce našlo pot med vejevjem, na drugih koncih pa so veje rekle Ne. Kengu je našla mahovnat prostorček in pogrnila mizo s svojim najboljšim prtom, tistim, ki je imel ob robovih izvezeno grozdno grozdičje, in Zajec je prinesel svoje najboljše čajne skodelice z vrbovim vzorcem in rekel je, da so iz dediščine, in ko je Pu potihoma vprašal Sovo, kaj je dediščina, mu je Sova razložila, da je to nekakšna potegavščina. Potem je Kengu premak nila eno izmed čajnih skodelic, tako da je zakrila madež, kjer je Tiger polil cel kup Rujevega zdravilnega okrepčila. Vse živali so na gostijo prinesle priboljške: zajci lešnike, Pu lonec medu (skoraj poln), Pujsek limonov prašek, tak, ki si ga nasuješ v dlan in ga ližeš in imaš dlan potem živo rumeno, Ru in Tiger raznobarvne želeje, ki sta jih sama naredila. Imeli so kozarce z raznobarvnimi slamicami in domačo limonado in kvadratke okrasnega papirja, na katerih so bila za vse napisana imena, in stvari, ki si jih napihnil in so potem trobile, in stvari, ki si

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 20

3/23/11 2:09 PM

jih metal, in balone, podolgovate in okrogle, in sijajne pokalice. Čisto na sredi mize pa je bila najboljša torta, kar ste jih kdaj videli. Spekla jo je Kengu, obliv sta naredila Ru in Tiger, in na oblivu se je vijugal napis, samo da nobeden ni mogel razbrati, kaj piše, še Sova ne, in ko je Pu vprašal Ruja in Tigra, kaj piše, sta se zahihitala in se stekla igrat v grmovje. Na zabavo so bili povabljeni vsi, še Sivček, in Pu je Christopherju Robi-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 21

3/23/11 2:09 PM

nu potisnil pod hišna vrata posebno povabilo. Napisala ga je Sova, in sicer takole: POVSEVBNO POVABILO DOBRODOŠU DOMA RCHISTOPHER ROBIN IN DOBRODOŠU NA ZAVBAVI DOBRODOŠU SPET DOMA DNE: DONES

»Trikrat piše Dobrodošu,« je pojasnila Sova, »zato ker smo tako veseli, da ga bomo spet videli.« Vse živali so se usedle na tla in čakale, za Christopherja Robina pa so prihranili drevesni štor. Želeji so se na soncu precej mehčali in Ru je gledal zeleni žele, ki ga je sam naredil iz grozdja in ringloja in je imel – vsaj sprva – obliko gradu. Bil je malo predaleč od njega in kar naprej se je stegoval, da bi mu prišel bliže, saj je sicer

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 22

3/23/11 2:09 PM

mislil, da bi drugi imeli zelenega najrajši, zase pa je to vedel. Vsakomur, ki ga je hotel poslušati, je ponavljal: »Rdeči so najboljši. Iz jagod so. Rumeni so še boljši, ker so res limonovi.« O zelenih pa ni črhnil niti besede. Zadnji med živalmi je v goščo prišel Sivček. Nekajkrat se je ozrl in se usedel na štor. »Nazdravljišče in cigumigu hopsasa,« je rekel. »Lepo, da ste me počakali.« »Ampak, Sivček –« je rekel Pujsek in bi rekel še kaj, če se Kengu ne bi namrščila in mu odkimala. »Prepričana sem, da bo lepa zabava,« je rekla Kengu, »ampak Sivček, usedel si se na prostor za Christopherja Robina, dragi moj.« Sivček si je odkrižal noge in se počasi skobacal pokonci. »Čisto udoben je bil,« je rekel, »za štor seveda. Christopher Robin bo gotovo z užitkom sedel na njem, zdaj ko sem mu ga pogrel.«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 23

3/23/11 2:09 PM

Christopherja Robina pa še zmerom ni bilo od nikoder. Pujsek je vzdignil svojo pokalico proti svetlobi in jo stresel, da bi videl, če ropota. Potem jo je malo žalosten spet položil na tla. »Kdaj bomo lahko začeli? O, kdaj lahko začnemo?« je zakričal mali Ru. »Rdeči želeji so najboljši, vsi! Ali pa rumeni. O, kdaj lahko začnemo?« In Kengu je rekla: »Kmalu, dragi moj, kmalu, ampak ne kaži s prstom. To je neolikano.« Pu je strmel v svoj lonec meda, začelo se mu je dremati in spraševal se je, če je lonec meda še njegov in čigav lonec meda bi bil, če Christopher Robin ne bi prišel, in če bi kdo lahko naučil čebele delati med kar v loncih, saj so panji bolj štorasti. In mogoče bi lahko za vsak primer pustil zunaj kakšen prazen lonec. In kaj, če bi postalo še bolj vroče, in kaj bi bilo potem … in

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 24

3/23/11 2:09 PM

Pujeva glava je kinknila in ušel mu je nekakšen smrbrunč, to je nekaj na sredi med smrčanjem in brundanjem. Potem je Sova kakor mimogrede vprašala: »Sem vam že kdaj pripovedovala o stricu Robertu?« In čeprav jim je pripovedovala že več kot enkrat, pravzaprav že več kot večkrat, ji je Kengu hitro segla v besedo, še preden bi lahko začela: »Rajši se ne dolgočasimo, Christopher Robin bo gotovo kmalu tukaj.« In Pujsek je rekel: »Najbrž mora priti od zelo daleč.« »Kako pa veš?« je vprašal Zajec. »Od kako zelo?« »Mogoče ga je zadržalo kakšno trnovo goščavje,« je rekel Pu. »To se dogaja, veš.« »Ali pa kakšen slovon,« je rekel Pujsek in se ob misli na to kar stresel. Potem se je sonce skrilo za edinim oblakom na nebu in pegice v Gozdu so izginile in se spet vrnile, in to je naredil Christopher Robin, če verjamete govoricam. Potem je Pujsek, malo preplašen in malo lačen, pojas nil: »Christopher Robin mora priti, od koder pač prihaja, Zajec, in to je gotovo od zelo daleč, ker če ne bi bilo, bi bil zdaj že tukaj.« Ravno tisti hip je nekaj zabrnelo in nekaj zašklepetalo in nekaj zacvililo in prikazal se je Christopher Robin, čisto tak kakor zmeraj, le da je sedel na živo modrem kolesu. Vsi so zazijali in hkrati začeli klepetati, kar je ponavadi prav nevljudno, takrat pa ravno ni bilo.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 25

3/23/11 2:09 PM

Christopher Robin je prislonil kolo ob drevo, jih pogledal in rekel: »Živjo vsi zbrani, spet sem tukaj.« »Živjo,« je rekel Pu in Christopher Robin se mu je nas mehnil. Sova je rekla: »Bicikel. Razložila vam bom, po kak šnem principu …« Sivček je rekel: »Veselje te je videti, Christopher Robin, in upam, da uživaš na štoru, ki je dobro pogret.« Pujsek je vzkliknil samo »Ooo!« Hotel je reči še marsikaj, ampak besede se mu niso hotele sestaviti tako, ka-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 26

3/23/11 2:09 PM

kor je hotel, in ko so se, je bilo že prepozno, da bi jih povedal. Ru je rekel: »Na kupe želejev imamo, Christopher Robin, midva s Tigrom sva jih naredila, in v rdečih so prave jagode, ampak če hočeš kakšnega zelenega …« »Vse bom pokusil,« je veselo rekel Christopher Robin, »ampak najprej bom pokusil rdeče.« Spet in Drugič, dva manjša prijatelja in sorodnika, sta potegnila tulec, pravzaprav sta poskusila, in Spet ga je po pomoti spustil iz rok in Drugič je omahnil vznak.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 27

3/23/11 2:09 PM

Winnie Pu pa je Christopherja Robina po medvedje objel in rekel: »Dobrodošel doma, Christopher Robin!« Kengu je rekla: »Razrezati moraš torto, Christopher Robin.« »In si kaj zaželeti,« je dodal Tiger in poskakoval z noge na nogo, kar je zapleteno, če jih imaš štiri. Christopher Robin si je torej nekaj zaželel in vsi so vzkliknili in zaploskali in rekli: »Dobrodošel doma«, samo Sivček je rekel: »Vse najboljše«, in Christopher Robin je bil vesel, ker se je vrnil, zraven pa tudi malo žalosten. Potem so vsi zatrobili v pihalke in vrgli papirnate kače in potegnili tulce. In Sivček je potegnil dva, enega s sprednjimi kopiti in enega z zadnjimi, in

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 28

3/23/11 2:09 PM

na prvem so bili nataknjeni šaljiv izrek in obesek za ključe z napisom DARILO IZ MARGATA in papirnat klobuček, na drugem pa samo papirnat klobuček. In Christopher Robin je rekel Puju: »Pojedel sem veliko želejev in dva kosa Kengine torte, zato nimam več prostora za med. Pomislil sem, Pu, če bi bil mogoče ti tako prijazen, da bi ga pojedel namesto mene?« In Pu je bil tako prijazen in ga je. Potem je Sivček rekel: »Mene se najbrž ne spominja več. Sicer pa ni važno. Zakaj pa naj bi navsezadnje bilo?«

*** Potem ko so pojedli vse, kolikor so mogli pojesti, kar je bilo skoraj, ampak ne čisto vse na mizi, saj morajo od vsake prave čajanke zmeraj ostati drobtinice za ptičke, je Christopher Robin oznanil: »Zdaj pa, dragi gozdni prijatelji, v košari na kolesu imam za vas vse pozdravna darila, ker sem vas tako zelo pogrešal. In zavil sem jih v božični papir, ker mi ga je nekaj ostalo od lani in sem mis lil, da mi bo drugo leto prav prišel.«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 29

3/23/11 2:09 PM

Živali so bile zelo razburjene, še posebno Najmanjšek, ki je prej zaspal v skledici za namaze in ga je bilo treba izmazati. Mislil je, da je mogoče že božič, zato je odvil svoje darilo, ptička na bleščečem kovancu, in rekel: »Vesel božič vsem skupaj!« Potem je takoj spet zaspal, saj je že posijala luna in je napočil skrivnostni čas med dnevom in nočjo, ko ni lahko reči, kaj je kaj ali zakaj in če sploh. Drugim živalim je Christopher Robin prinesel tale darila. Za Speta in Drugiča: sladkorne miške Za Sovo: škatlico za očala, če bi zgubila očala Za Pujska: rožnate naušnike Za Ruja: steklenico pisanega peska v prikupnem vzorcu z Božičnih otokov Za Kengo: sedem naprstnikov (za vsak dan v tednu po enega) Za Tigra: skakalno palico

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 30

3/23/11 2:09 PM

Za Zajca: knjigo z naslovom 1001 koristen nasvet za hišna dela Za Sivčka: dva dežnika, za spredaj in za zadaj Za Puja: leseno žlico za strganje lepljivih strdkov iz loncev medu

Kaj si je Christopher Robin zaželel med rezanjem torte? To je skrivnost, in če bi vam jo povedal, se želja ne bi nikoli uresničila, ampak v njej so bili Pu in Pujsek in sončen dan, tako da je bila kar dolga želja, in Christopher Robin je trdno mižal, ko si jo je želel, samo ustnice so se mu malo premikale. Če si je Christopher Robin zaželel novih dogodivščin v Stoletni hosti, potem se mu je želja gotovo uresničila in povedal vam bom, kakšne so bile te dogodivščine, od tiste, v kateri je Pujsek postal junak, do tiste, v kateri je Tiger sanjal o Afriki. Prav lahko bi bili kje vmes tudi slovoni in med. Za med sem pravzaprav čisto prepričan. Mogoče je kje tudi povest o živo modrem kolesu, ker je bilo res izvrstno kolo, dirkalno, samo pogledal si ga, pa si se že dobro počutil in najrajši bi očistil blato z njega, takoj ko ga je napackalo. Mogoče so bila v Stoletni hosti še kakšna druga kolesa, ampak nobenega bolj imenitne-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 31

3/23/11 2:09 PM

ga in sijajnega od Christopherrobinovega in nobenega fanta bolj zadovoljnega od njega.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 32

3/23/11 2:09 PM

Drugo poglavje

v katerem Sova rešuje križanko in priredijo pravopisno tekmo

dkar je Christopher Robin odšel, je Pujsek stanoval v Pujevi hiši, ker je v Pujskovi hiši stanovala Sova, ker – oh no, predolgo bi trajalo, da bi vse pojasnil. Nekaj dni potem, ko se je Christopher Robin vrnil, sta Pu in Pujsek skupaj zajtrkovala v tistem prijetnem dnevnem času, ko veš, da te čaka veliko opravkov, ampak ne še čisto takoj.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 33

3/23/11 2:09 PM

Pu je že potelovadil proti okroglosti – dve skleci, dve skrčki in zlečka – Pujsek pa si je zapisal v dnevnik: Vstal. Zajtrkoval. Napisal to v dnevnik, in se ravno čudil, kako mu je uspelo vse to spraviti vanj, ko je Pu rekel: »Zanima me, kod je hodil Christopher Robin.« »Ne vem,« je rekel Pujsek, ki ga je to tudi zanimalo. »Ampak malo važen je, a ne, Pu, odkar se je vrnil, in zdi se mi malo bolj … malo bolj …« »Natančno tako,« je rekel Pu, »malo bolj, ampak ne preveč …« Pujsek je zaprl svoj dnevnik. »Ampak še zmeraj je Christopher Robin.« »Rad bi vedel, kje je bil,« je nadaljeval Pu. »Misliš, da bi Sova vedela?« »Mogoče, Pu, in to bi bilo dobro, če pa ne bi, bi si mogoče kaj izmislila in tudi to bi bilo dobro. Pojdiva jo vprašat!« Prav tisto jutro se je Sova spravila v svoj najudobnejši naslanjač in prepognila Ornitološki glasnik, tako da je bil zgoraj tisti konec s križanko. Na nizki mizici poleg

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 34

3/23/11 2:09 PM

sebe je imela skodelico čaja in zavita je bila v star šal, ki ga je prej imel stric Robert. Malo je smrdel, ampak to ji je pomagalo, da se je zbrala. Najprej je bilo treba rešiti 1 vodoravno. Pisalo je: 'Velik ptič (4 črke).' Sova se je s svojim gosjim peresom popraskala za ušesom. Ko pa je na kos čečkalnega papirja napisala KRAGUL, da bi videla, kako se vidi, se je videlo precej čudno. Ko je pomolila papir pred ogledalo, se je videlo še bolj čudno. Ampak naj je še tako poskušala, ni mogla stlačiti v štiri črke niti JASTREP niti SKOKOL. »Presneta reč!« je zamrmrala Sova in zapičila gosje pero v časopis. Ravno v tistem trenutku sta prišla pred hišna vrata Pu in Pujsek in potegnila za vozel na robcu, s katerim je

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 35

3/23/11 2:09 PM

bilo treba potegniti za zvonec. Pujsek se je odhrknil. »Midva bi rada zvedela, Sova, če veš, kje je bil Christopher Robin, in če bo spet odšel tja in kdaj.« Te besede so se iz Pujska tako vsule, da je večkrat pomežikn il in se oprl na mizico. »Na turo je šel,« je mogočno pojasnila Sova. »Kaj to pomeni?« je vprašal Pu. »Pomeni, šel je na tisto uro na T pa konec. In zdaj bodita tako prijazna in zaprita vrata za sabo, ko bosta šla.« »Zakaj ne bi ti šla z nama v hišo Christopherja Robina,« je rekel Pujsek, »pa ga lahko sami vprašamo?« »No, prav,« je rekla Sova in pomislila, da bo Christopher Robin gotovo vedel, kateri bi bil veliki ptič (štiri črke). Bil je prelep poletni dan in Gozd se je kar bleščal. Pajčevine na grmovju so bile posute z biserčki rose in drevesa so tekmovala, katero je oblečeno najbolj živo zeleno. Ko je trojica prišla, si je Christopher Robin čistil kolo.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 36

3/23/11 2:09 PM

»Stopite noter, Pu in Pujsek in Sova,« je rekel Christopher Robin, »ker vam moram nekaj pokazati, in sicer neko čisto notranjo stvar.«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 37

3/23/11 2:09 PM

Potem ko si je Christopher Robin nehal brisati čistilo s prstov v robec in z robca spet na prste, je podal Sovi zelo veliko knjigo, zavito v papirnato brisačo. »Tole sem dobil v šoli za nagrado,« je rekel, »ker sem pri kriketu vrgel žogo dalj kot petdeset metrov.« Pu in Pujsek sta se spogledala. »Bil si v šoli!« je razburjeno vzkliknil Pujsek »Saj sem si mislil!« Sova je medtem odvijala knjigo. »Slovar je,« je rekel Christopher Robin. »Je podoben slovonu?« je vprašal Pujsek. »Ojoj, ojoj prejoj!« »To je knjiga besed. Poiščeš kakšno besedo in pove ti kup drugih besed, ki pomenijo isto.« »Zakaj pa ne bi uporabil kar tisto besedo, ki jo imaš že v začetku?« je vprašal Pujsek.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 38

3/23/11 2:09 PM

»Ne vem,« je rekel Christopher Robin. »Zakaj pa ne bi kaj pogledali in bi videli?« Pu je torej pogledal besedo 'sova' in knjiga je rekla: modrec, hupa, zlovešča ptica. »Ali ni modrec nekaj modrega?« je vprašal Pu. »To pomeni nekoga, ki je učen,« je rekel Christopher Robin. »Kajpada,« je rekla Sova, si porahljala perje, malo pomislila in spet rekla: »Kajpada« in »Kajpada … hmmm,« in ker je trikrat rekla kajpada, se je zdelo, da jo je obšla modra in učena in hupaška misel. »Živali tod okrog niso posebno izobražene, Christopher Robin, ne tako kakor medva.« »Midva,« je rekel Christopher Robin. »Seveda,« je rekla Sova, »obadva. Točno tako. Po mojem mi bo Slovar pomagal pri reševanju križanke. Najbrž ne bi mogel pogledati pod 1 vodoravno?« »Križanke!« je razveseljeno vzkliknil Christopher Robin. »V šoli smo jih reševali.« »Kaj ste pa še delali v šoli, Christopher Robin?« je vprašal Pu. »In ste tam imeli oblizke?« »No, naj pomislim,« je rekel Christopher Robin, ker se je šola v resnici zdela že zdavnaj mimo. »Bil je hrušč in učitelj zemljepisa je imel samo eno oko in malo je

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 39

3/23/11 2:09 PM

dišalo po parketni pasti – ne oko, v šoli, mislim. Imeli smo račune in kriket in pravopisno tekmo.« »Ste za nagrado dobivali čebelice?« je vprašal Pu. »Tudi tukaj bi lahko imeli pravopisno tekmo,« je pred lagal Christopher Robin, »če hočete. In ti, Sova, bi tekmo lahko vodila.« »Dober predlog,« je rekla Sova. »Niso živali krive, če nič ne vejo.« *** Ko sta tisto noč legla v posteljo, je Pujsek vprašal Puja o slovarju. »Samo debela knjiga je, Pujsek.« »Ne velika debela pošast?« »Ne, Pujsek.« »Ne taka kot kakšen slovon?« »Zaspi, Pujsek.«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 40

3/23/11 2:09 PM

»In besede niso hudo križemglede, ali ne, Pu?« je dodal Pujsek in se malo stresel. »Kaj praviš, bi to noč lahko pustila luč prižgano?« Prihodnjega dne, ki je bil veliki dan pravopisne tekme, je bilo nebo nevihtno, posuto z belimi oblaki, podobnimi kotalečim se sladkornim kepam. Na obzorju je bilo nekaj temnejših, za katere se je zdelo, da mislijo resno. Na jasi je bil na vrvici med dvema macesnoma obešen plakat. Naredila ga je Sova. Na njem je pisalo: VELIKA PRAVOPISNA TEKMA DOBRODOŠU VSAK Za sedenje je bilo po vsej širini razpostavljenih nekaj čokov, večji so bili spredaj, da bi na njih lahko pisali. Ošilili so si svinčnike in si pripravili liste papirja, na vsakem posebej se je z VELIKIMI ČRKAMI šopirilo ime vsake posamezne živali. Sova je imela na nosu ščipalniška očala, obešena na verižici okrog vratu, in oblečena je bila v topel telovnik, ki ga je nekoč imel stric Robert, saj je bil kljub vsemu ponos družine. Prišli so Zajec in Kengu in Ru in Tiger in Pujsek in Spet in Drugič in prijatelji in sorodniki (ne vsi, ampak čisto zadosti, da je zadostovalo) in hrošček Henrik Bežek. Kazalo je na dež.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 41

3/23/11 2:09 PM

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 42

3/23/11 2:09 PM

»Ste vsi pripravljeni?« je vprašala Sova in si iz prsnega žepa potegnila zlato uro in si jo prislonila k ušesu. Ura se je pred mnogimi leti ustavila ob 3.15, kar je prav dober čas za to, da se ustaviš. Eden izmed prijateljev in sorodnikov je glasno posmrknil. »V robec se usekni,« je rekel Zajec. »Nimam ga,« se je namrdnil mladi sorodnik in spet posmrknil. »Še imena nimam.« »Ime moraš imeti,« je rekel Zajec. »Vsak ima ime. Mis lim, da si Jaka.« Sova se je glasno odhrknila in ponovila: »Ste vsi pripravljeni?« Pujsek je premišljeval, če bi lahko imeli rajši risarsko kakor pravopisno tekmo. Znal je narisati mizo, tako da so se hkrati videle vse štiri noge, in to je res težko. In vazo z rožami. Pu je rekel Pujsku: »Vse je v redu, Pujsek. Pravopis je lahek, samo da začneš.« Pujsek je prikimal. »Začeti je najhujše. Upam, da bomo kmalu začeli.« Tiger je na zgornji konec svojega lista narisal krožce in križce, da bi se z Rujem igrala, ker pa sta oba hotela imeti križce, je igra postala precej hrupna in zmedena.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 43

3/23/11 2:09 PM

»Zmagal sem,« sta oba hkrati zakričala Tiger in Ru. Zrak je postal zoprno zadušljiv in na liste papirja je plenknilo nekaj debelih dež nih kapelj. V goščavju je zahrumelo grmenje, kakor da nevihta premišlja, kaj bi. Na nebu si je jata škorcev, ki so leteli proti zahodu, vsa hkrati premislila in zavila proti jugovzhodu. Nad macesni se je zabliskalo in novo grmenje ni bilo več spremljava z bobni, ampak bučanje činel. »Ooo,« je rekel Pujsek, »zakaj to dela, če si želim, da ne bi?« Sova si je popravila ščipalnik in tako divje bolščala v živali, da se je eden izmed najmlajših skril pod mušnico. »Če ste pripravljeni ali ne, prva beseda je potegavščina.« Vsi so zastokali. »Jo ti znaš prav napisati, Sova?« je vprašal Zajec in večina živali je vprašanje zavpila za njim. »Seveda znam,« je rekla Sova. »Pa daj,« je rekel Zajec. »Ne bom,« je rekla Sova. »Druga beseda je rododendron.« »Sem mislil, da boš dajala čebelice,« je rekel Pu in Puj-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 44

3/23/11 2:09 PM

sek je rekel: »Jaz tudi in mislim, da nihče na svetu ne zna črkovati rododrečarije.« »In zakaj naj bi jo sploh kdo hotel?« je pristavil Pu. »In tretja beseda je –« Ampak tretje besede ni bilo, ker je ravno takrat padla na slovar debela dežna kaplja, še debelejša pa Sovi na očala. Gozd se je v nekaj sekundah zalesketal od kapelj, ki so deževale in spet odskakovale. Christopher Robin je skočil na štor in oznanil: »Prijatelji, pravopisna tekma je odpovedana, ker je pravilno pisanje že v najlepšem vremenu zadosti težko, v dežju pa sploh ni mogoče.« Temu so živali navdušeno pritrdile. »Ampak zakaj se ne bi vsi odpravili z mano domov in bomo spekli malo kolač kov in sezidali velikansko hišo iz kart.« »Ampak, Christopher Robin –« je ugovarjala Sova. »V redu je, Sova. Če je pravopisna tekma odpovedana zaradi slabega vremena, dobi nagrado vodja tekme, in to si ti.« Sova si je snela ščipal-

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 45

3/23/11 2:09 PM

nik, nekajkrat pomežiknila, potem pa si obrisala leče in vprašala: »Jaz?« »Ja, Sova, ti.« Nato ji je Christopher Robin izročil nagrado, in sicer knjigo križank z rešitvami na koncu. Sovi se je zelo dobro zdelo, na lepem pa se je tudi malo zamislila. Potem je Christopher Robin odpeljal živali v svojo hišo. Spekli so neprekosljive kolačke in Kengu jih je premazala z rumenim maslom, tako da so bili čisto gladki. Za tiste, ki so hoteli – in to so bili vsi – je bila povrhu še marmelada, v kateri so bile cele jagode.

Potem ko so pojedli vse kolačke in spili čaj iz čajnih skodelic, okrašenih z vrtnicami, je Sova zadovoljnega obraza prišla h Christopherju Robinu. »Velik ptič na štiri črke,« je rekla. »Prosim?« »To je Sova, seveda!«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 46

3/23/11 2:09 PM

»Kaj pa drugega!« je pritrdil Christopher Robin. Potem so se živali umirile in sezidale največjo hišo iz kart, kar so jih kdaj videli v Stoletni hosti, s stolpi in mostovi in dvoriščem za kočije vred. Potem ko je zmanjkalo kart, je Tiger skočil na sredo, da se je vse podrlo, ampak nihče se ni jezil, ker je takrat nevihta že minila in je izza grebena na gričku previdno pokukalo sonce. Posijala je tudi luna, zato so vsi vedeli, da je čas iti domov spat. Pu je tisto noč ostal v hiši Christopherja Robina in ga gledal, kako se kopa. V resnici je hotel videti, ali še ima modre naramnice, in res jih je imel (ampak ne med kopanjem).

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 47

3/23/11 2:09 PM

Tretje poglavje

v katerem Zajec organizira skoraj vse

ajec je bil najbolj razumen med živalmi. Če bi v Stoletni hosti kogarkoli vprašal: »Imate tukaj kakšnega razumnega?« bi gotovo vsak rekel: »K Zajcu stopi.« Ko prideš pred Zajčevo hišo, ki je podzemna votlina s sprednjimi in zadnjimi vrati – zelo razumno – te Zajec vpraša, kdo si, in če si tisti, ki bi po Zajčevem moral biti, te povabi noter. V Zajčevi sprejemnici so same razumne reči kot koledarji in kuhalnice in predpraž niki in grebljice in trpežen porcelan in na steni zemljevid Korenega. Brž ko se usedeš, ti Zajec prinese razumno skodelico čaja na velikem krožniku, če bi se kaj polilo, za

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 48

3/23/11 2:09 PM

prigrizek pa košček biskvita iz pločevinaste škatle z edinburškim gradom na pokrovu. Potem ko se prepriča, da nisi raztresel nobenih drobtin, te pošlje spet tja, od koder si prišel. »Kar prav je, če kdo tod okrog premore kaj razuma,« je ob takih priložnostih govoril Zajec, »drugače bi se lahko zgodilo vse mogoče.« Če je Zajca kdo vprašal, kaj naj bi bilo vse mogoče, je odgovoril: »Gusarji, revolucija, stvari, razmetane po tleh in nepospravljene. In za vsak primer moraš zmeraj imeti pri sebi čist robec.« Nekega dne, ko so Zajec in Christopher Robin in Pu pili čaj na sončnem bregu nedaleč od Zajčeve hiše, se

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 49

3/23/11 2:09 PM

jim je pogovor obrnil ravno v to smer. Prišli so do točke o revoluciji in takrat je Pu potisnil glavo kar v svoj lonec medu. »To me spominja, da tod okrog nihče ne jé razumno,« je neusmiljeno nadaljeval Zajec. »Vsak bi moral imeti v najemu vrtiček, kakršen je moj. Potem bi lahko sadili zelenjavo v strnjenih vrstah, tako kakor Rimljani.« »So Rimljani sadili zelenjavo v strnjenih vrstah?« je vprašal Christopher Robin. »No,« je odgovoril Zajec, »če so sadili zelenjavo, so jo morali v vrstah, ker je pretežko saditi stvari v krogih.« Potem se je sklonil čisto k Puju in rekel: »Pomisli na ves tisti med in posladkano mleko. To t i ne more dobro deti. Jesti bi moral tako kakor jaz.« Pu je potegnil glavo iz lonca z medom in se zastrmel v Zajca. »Priporočam ti, da se omejiš na en lonec na mesec in namesto meda ješ doma pridelano korenje in redkvice.« »Redkvice!« je obupano vzkliknil Pu. »Samo šalil sem se,« je rekel Zajec. Ampak če je Zajec Puja zaradi meda samo podražil, je glede organiziranja stvari v Gozdu mislil resno. »Tisto, kar nam je tod okrog najbolj potrebno,« je oznanil, »če odštejemo najete vrtičke in razumne jedilnike in

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 50

3/23/11 2:09 PM

nekaj prepotrebnega premikanja in pospravljanja, je popis prebivalstva.« Pu si je poliznil med s smrčka in vprašal Zajca, kaj misli s tem. »Popis prebivalstva je to, da napišeš imena vseh, ki živijo v kakšnem kraju, in koliko jih je in tako naprej.« »Ampak zakaj, Zajec?« »Zato da jim vsak lahko takoj pove, če te hoče kdo spoznati. Stari Briti so to naredili v svoji zemljiški knjigi, in brž ko so vedeli, kdo je in kje je …« Zajec je premolknil, da bi se ujel, »so jih lahko obdavčili.« »Zakaj so jih pa hoteli?« je čisto pametno vprašal Christopher Robin. »Da bi plačali popis prebivalstva, seveda,« je odgovoril Zajec. »Sem mislil, da to vsak ve.« Druge živali so menda glasno podvomile. »Meni se zdi,« je rekla Kengu, »da vsega ne moreš prešteti.« Pujsek je rekel: »To ni štetje, ampak neprištevnost,« in potem zardel zaradi svoje bistroumnosti. Ker je Zajec vsemu svetu oznanil, da je v Gozdu potreben popis prebivalstva, ni mogel drugače, kakor da ga organizira. Najprej se je

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 51

3/23/11 2:09 PM

oglasil v Sovini hiši. Potegnil je za zvonec in potem vstopil, ne da bi počakal, da mu kdo odpre. Sova se je igrala s kovinsko sestavljanko, ki jo je pred tremi leti našla v svojem božičnem tulcu hkrati s papirnatim klobukom in šalo o žirafah. »Kaj je spet, Zajec?« je zagodrnjala. »Moram te izprašati za popis prebivalstva.« »Prav. Ampak hitro opravi!« »Ime?« »Sova.« »Črkuj!« »S-V-O-A.« »Starost?« »Kaj te briga!« »Poklic?« »Dosti, Zajec, zadosti!«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 52

3/23/11 2:09 PM

Sova je tako jezno zaprhutala s perutmi, da je Zajec sploščil uhlje in jo popihal iz hiše. Potem se je odpravil v Sivčkov otožni kotiček, kjer je stari sivi osel stal na soncu in sanjaril, da je spet mlad sredi makovega polja. »Stran pojdi, Zajec,« je zamrmral in ga pogledal z enim očesom. »Srečen sem bil.« »Srečen vse lepo in prav, Sivček, ampak zato ni zelje nič bolj zabeljeno.« »Pa pusti nezabeljeno,« je rekel Sivček in si vtaknil glavo med noge, kar je druga najbolj nevljudna stvar, kar jih osel lahko naredi. »Veš kaj,« je rekel Zajec »nekatere živali so pa res!« Ampak Sivček je zamižal in se poskusil spet zasanjati. Naslednji je bil na Zajčevem seznamu Christopher Robin, ki ga je našel pri risanju Šestih borov. »Živjo, Zajec. Kako napreduje popis prebivalstva?« »Zelo dobro, zelo dobro, če odštejemo nekaj oslov. Navsezadnje, kar je začeto, je že na pol narejeno.« Christopher Robin se je namrščil nad svojo risbo. »Mislim, da ne, Zajec. Začel sem brati knjigo, ki ima sto strani. Začel sem na prvi strani, pa ni na pol narejeno, dokler ne pridem do petdesete strani, se strinjaš?«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 53

3/23/11 2:09 PM

Ampak Zajec ga sploh ni poslušal. »Ime?« je vprašal. »Saj veš, kako mi je ime, Zajec,« je rekel Christopher Robin. »Črkuj ga!« »G-A,« je rekel Christopher Robin. Potem je spet pogledal svojo risbo in malo osenčil, kjer je moralo biti osenčeno. »Oh, Zajec, boljše opravke imam.« Zajec je nekaj zamomljal in odšel. Mogoče je bilo kaj o nerazumni družbeni odgovornosti, mogoče pa tudi ne. V Kengini hiši sta se Ru in Tiger igrala igro, ki se ji pravi lizanje sklede do čistega. Ta igra ni imela pravil, razen tega, da zmaga tisti, ki konča zadnji. »Tiger,« je rekel Zajec, »začniva s tabo.«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 54

3/23/11 2:09 PM

»Prav, pa dajva,« je rekel Tiger in malo poskočil, čeprav ni imel pojma, kaj naj bi se začelo. Všeč mu je bilo, če mu je kdo rekel, naj kaj naredi, in všeč mu je bilo, če mu je kdo rekel, naj kaj naredi prvi, in zmerom je rekel 'prav', ker je to veliko bolj zanimivo. »Ime?« »Tiger.« »Črkuj ga!« »T-I-GRRRRRRRR ……………« In Tiger je razgrajaško zarenčal. »Zakrij si usta z robcem, kadar to delaš, dragi moj,« je rekla Kengu. »Starost?« Tiger si je preštel šape, potem dlake v brkih, potem Rujeve tačke in brčice, in potem še Kengine tace in brke. »Ne vem,« je nazadnje odgovoril. »Napisal bom dvanajst,« je rekel Zajec. »Hura!« je vzkliknil Tiger. »Potem imam lahko rojstni dan.« Ko je Zajec zbral vse podatke s popisa prebivalcev,

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 55

3/23/11 2:09 PM

je narisal razpredelnico. Pobarval jo je z barvniki, ki so bili še zaviti v raznobarvne papirčke, in potem jo je nesel pokazat Christopherju Robinu. »Zelo lepo, Zajec,« je rekel Christopher Robin, »ampak zakaj na razpredelnici ni tebe?« Zajec je buljil v papir. »A,« je rekel čez nekaj časa in se prestopil. »Pač …« je nadaljeval in gledal v tla, »Pomota.« »Potem pa stvar rajši dokončaj.« Zajcu se je odgovarjanje na svoja vprašanja v začetku zdelo čisto preprosto. Koliko je star? Pet se je zdelo ravno prav. Kaj dela? Zajec je malo pomislil in potem napisal 'Važni reči'. Kmalu je prišel do vprašanja, kako veliko družino ima. Kamorkoli se je Zajec obrnil, povsod je imel prijatelje in sorodnike. Zmeraj je bilo tako. Ampak kateri so prijatelji in kateri sorodniki? Nekoč si je kupil poseben dnevnik in poskušal vanj zapisati vse njihove rojstne dneve, ampak to je bilo celo za razumno in urejeno žival, kakršen je bil Zajec, preveč, da bi zmogel.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 56

3/23/11 2:09 PM

Zato je šel obiskat deda Skakuna, ki je bil zelo star in glava zajčje družine. Dedu Skakunu pri Zajcu ni bilo vse prav, deloma zato, ker mu pri nikomer ni bilo vse prav, vseeno pa je napeto poslušal, malo pomislil in potem prav mogočno oznanil: »Svetujem ti, da razglasiš, da vabiš vse prijatelje in sorodnike k sebi domov. Obljubi jim

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 57

3/23/11 2:09 PM

hrano. Potem ko pridejo, si zapiši njihova imena in starost. Tako bi se moralo iziti.« Pomolčal je, potem strogo pogledal Zajca in revsknil: »Zdaj pa, mladenič, te moram prositi, da se izvoliš pobrati.« Zajec je storil, kakor mu je svetoval ded Skakun. Sorodnikom je obljubil korenje, prijateljem pa piškote. In na določeni dan je Zajec točno ob 8.30 odprl vrata in prva zajčica je zahtevala svoj piškot. »Ampak ti si sorodnica,« je ugovarjal Zajec. »Ti dobiš korenje!« Zajčica si je s tačkami pridržala plahutajoče uhlje. »Nisem sorodnica! Piškot hočem!« Da zadeve ne bi zavlačeval, ji je Zajec dal piškot. V eni uri si je zapisal podatke o treh ježih, štirih miših, šestih vevericah, treh hroščih in enaindvajsetih zajcih – ki so o sebi vsi trdili, da so 'prijatelji'. Piškotov iz pločevinaste škatle s sliko edinburškega gradu na pokrovu je že zdavnaj zmanjkalo in prav tako je zmanjkovalo domače marmelade. Zajcu je zmanjkovalo papirja, vrsta pa se je vlekla še prav do Kengine hiše. Med mlajšimi so mnogi zagledali peskovnik, v katerem se je igral Ru, in bil jim je všeč in so se še sami igrali v njem.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 58

3/23/11 2:09 PM

Korenje z Zajčevega vrtička je obležalo nedotaknjeno. Prijatelji, ki so prišli prepozno za piškote, so postali zelo slabe volje in so začeli razgrajati vsenaokrog, tako da je bila Zajčeva razumna in snažna sprejemnica vsa razmetana in popackana z blatom, peskom in odtiski šap. Nekateri mlajši kalibri so si izmislili igro, v kateri si se moral zaviti v preprogo, si dati na glavo čipkast prtiček in se iti sultane in sultanke. Lepo razpredelnico so počečkali z barvniki, ki so jih vse stresli iz škatlic. Porcelanasto posodo so razmetali in lepi vrtiček, na katerem je Zajec gojil korenje, je bil v hudi nevarnosti. »Spodobno se obnašajte!« je kričal Zajec. »Bodite za zgled! Ostanite razumni!« »Saj smo tvoji gost je in obljubil si nam piškote,« so rekli zajci, »pa jih sploh nimaš, fuj te bodi, stokrat fuj!«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 59

3/23/11 2:09 PM

»Rajši pojejte te krasne korenčke in se spodobno obnašajte!« jim je zabrusil Zajec. Ampak zajčki so rekli, da so siti korenja, in so zapeli: »Kaj še čakamo?« »Kar čakajte,« je zakričal Zajec, ki je bil že čisto iz sebe. Planil je iz hiše in brez postanka zdrvel prav do Pujeve hiše. Ko je prišel tja in spet zajel sapo, je povedal, kaj se je zgodilo … in potem se je zazdelo, da so se stvari malo polegle, ker je Pu govoril pomirjevalne reči kot: »No, no, Zajec« in »Pusti, zdaj je že vsega konec,« (najbrž sicer ni bilo, ampak tako je pač treba govoriti obupanemu, nekoč razumnemu Zajcu). »Bi malo kakava in kakšen oblizek?« je predlagal Pu. Potem je malo pomislil in se popravil: »Ali pa samo malo kakava, tisto bom kar jaz pojedel namesto tebe, zato da ne boš nezdrav?« Ampak zdelo se je, da tudi Zajcu zelo diši kakšen oblizek. Pojedel je ves med in posladkano mleko, ki ju je Pu nerad postavil predenj, potem pa se je naslonil nazaj in držal v šapah lonček kakava.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 60

3/23/11 2:09 PM

»Mislil sem, da sem razumna žival,« je rekel Zajec in se stresel. »Seveda si,« je rekel Pu, »to vsak ve.« »In popis prebivalstva je bil tako razumna zamisel!« »Skoraj nepopisno,« je soglašal Pu. »In vrtički, Pu. Zelenjava za vse!« »In med za nekatere,« je resno dodal Pu in poliznil rumeno packo z roba svojega krožnika. Zajcu se je zazdelo, da se je Pu pri tem mogoče zmotil, ampak ugovarjati se je zdelo preveč zapleteno. Zato je rajši rekel lahko noč presenečenemu Pujsku, ki se je prijazno rjave barve ravnokar vrnil z valjanja po blatu, in je sredi dneva šel spat, pokrit s Pujevim modrim bombažastim posteljnim pregrinjalom. Ko se je zvečerilo, je Zajec še kar spal, ampak Puja to ni motilo. Vzel je staro odejo in se ulegel pred svojo shrambo meda, zato da bi pomiril lonce, da so na varnem. Zjutraj je prišlo trkat na vrata nekaj malo poparjenih prijateljev in sorodnikov. Vprašali so Puja, če ve, kje je Zajec.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 61

3/23/11 2:10 PM

»Še sp—« je začel Pu, potem pa je malo pomislil. Pomislil je na Zajca in kaj bi Zajec rekel, če bi bil tukaj in če bi bil spet pri sebi. »Moj dragi prijatelj Zajec …« je začel Pu, kolikor je le mogel poudarjeno. »Moj predragi prijatelj Zajec mi je naročil, naj vam povem, da je danes treba počistiti vso njegovo hišo in jo orglanizirati, kar se le da. Stvari poravnati v ravne vrste … in … in take stvari. Zajec bo vse pregledal, če smo kaj narobe razpostavili.« Pa so se vsi skupaj vrnili v Zajčevo hišo in jo prej, kakor bi si kdo mislil, počistili, da se je vse bleščalo. Medtem ko so pospravljali in brisali prah in loščili, je vsak pel svojo najljubšo pesem, in Pujsek je pel tisto, ki se je je v francoščini naučil od Christopherja Robina, o nekom, ki so ga klicali mojster Jaka in je ves čas zvonil. In

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 62

3/23/11 2:10 PM

ker so izglasovali, da je njegova najboljša, jo je zapel še enkrat in vsi so jo v zboru zapeli z njim – celo Zajec. Čeprav je Sova zamrmrala: »Malo mu škripa.« Ampak nihče ni opazil ali pa ni vedel, kaj hoče reči.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 63

3/23/11 2:10 PM

Četrto poglavje

v katerem za zmeraj neha deževati in iz reke pride nekaj vitkega

esa podobnega se nihče ni mogel spomniti. Že štirideset dni in štirideset noči ni deževalo in postajalo je zmerom bolj vroče. Studenčki više v Gozdu so se polenili in se niso več iskrili. Močvirni konec zraven Sivčkovega otožnega kotička ni bil več močviren in široka reka se je zožila v potok, tako da jo je Ru lahko preskakljal s kamna na kamen, ne da bi si zmočil rep. Potem je postalo še bolj vroče. Tiger sploh ni več razgrajal, Pujsek pa je hodil ležat v Sivčkovo senco in Sivček je mahal z repom, da je odganjal muhe.

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 64

3/23/11 2:10 PM

Sovin barometer je še zmerom kazal stanovitno lepo, in ko ga je potrkala, je še zmerom kazal stanovitno lepo, in ko ga je spet potrkala, je padel na tla in steklo se je razbilo, kazal pa je še zmeraj stanovitno lepo in dežja še zmeraj ni bilo od nikoder. Reka se je krčila in krčila, dokler ni od nje ostalo komaj kaj več kot nekaj čofotalnih mlak, v katere je Ru hodil čofotat, kadar Kengu ni gledala, včasih pa tudi, kadar je gledala, in ko je prišel domov na čaj, je puščal na preprogi odtiske šap. Sivček je na dnu neke izsušene kotanje našel pločevinasto skrinjo z bočnim napisom Trdnjava – ladja njenega veličanstva, in pomislil je, da bi bila dober zbiralnik vode, če bi kdaj spet deževalo. Christopher Robin in Pu sta Sivčku pomagala privleči skrinjo iz kotanje, potem pa so se usedli na travo in počivali. Pu je rekel Christopherju Robinu: »Tebi je že čisto dobro, Christopher Robin, ker si svoje stvari lahko slečeš, jaz si pa svojega kožuha ne morem sleči.« Ampak Christopherju Robinu je bilo prevroče, da bi odgovoril. Potem je nekega dne, o katerem so nekateri govorili, da je dotlej najbolj vroč, drugi pa so trdili, da je sploh najbolj vroč, kar jih je kdaj bilo, iz tistega, kar je bilo

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 65

3/23/11 2:10 PM

nekoč reka, tedaj pa komaj kaj več kot blatna zaplata, prišlo nekaj dolgega in vitkega in kosmatega in brkatega. »Ojla!« je rekla srebrno svilena vitka stvarca, se usedla pokonci in se ravna kot breza z okroglimi očmi ozirala naokrog. »Kaj naj stori vidra, ki da kaj nase, kadar se ne more okopati? In,« je predrzno nadaljevala, »kadar nima kaj jesti?« »Meni govoriš?« je vprašal Zajec, ki je iz tistega, kar je ostalo od rečnega toka, prinašal tisto, kar je ostalo od njegovega perila. »Kdo pa sploh si, Dolgouhec?« »Zajec sem,« je presenečeno in precej užaljeno rekel Zajec. »In kdo si ti?«

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 66

3/23/11 2:10 PM

Prvi dve knjigi Pujevih dogodivščin

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 207

3/23/11 2:13 PM

Zbirka PISANICE David Benedictus POLETJE V STOLETNI HOSTI Avtorizirano nadaljevanje izvirnih zgodb o medvedu Puju A. A. Milna Prvi natis Prevedla Majda Stanovnik Verze prepesnila Urša Vogrinc Javoršek V slogu E. H. Sheparda ilustriral Mark Burgess Uredil Andrej Ilc Tehnično uredila Nina Berčič Demšar Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Predsednik uprave Peter Tomšič Glavni urednik Miha Kovač Tisk Grafika Soča, d. o. o. Naklada 2000 izvodov © za prevod in izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010

05_poletje v stoletni hosti-PRELOM.indd 208

3/23/11 2:13 PM

medved pu3-predpapir.indd 1

3/23/11 1:27 PM

medved pu3-predpapir.indd 1

3/23/11 1:27 PM

Poletje v stoletni hosti

ŽIVJO, VSI ZBRANI, SPET SEM TUKAJ!«

Poletje v stoletni hosti

Pujeve nove dogodivšcine ˇ

»Benedictusu in Burgessu se je, kot bi rekel Pu, posrečilo nekaj veličastnega.« FINANCIAL TIMES

22,95 €

Po motivih A. A. Milna napisal

David Benedictus Ilustriral Mark Burgess

poletje v stoletni hosti-oprema.indd 1

11.3.25 13:35