Refleksna masaza by Mozaik knjiga

ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Refleksna masaža

Dr. Franz Wagner

› Preprosta: edino orodje so naše roke. Spoznajte učinkovite točke na stopalih › ›

in dlaneh ter z masažo razvajajte sebe in svoje bližnje. Zanesljiva: naučite se preizkušenih prijemov, ki lajšajo najpogostejše zdravstvene preglavice, od alergij do želodčnih težav. Hitra: v časovni stiski si pomagajte s 15-minutnim programom, ki prežene utrujenost in slabo voljo.

Priložen plakat refleksnih con na stopalih in dlaneh 22,95 €

REFLEKSNA MASAZA oprema.indd 1

› Blagodejni prijemi za boljše počutje › Refleksne cone stopal in dlani › Priložen plakat refleksnih con

Wagner

Masaža refleksnih con izboljšuje prekrvitev, spodbuja obnovo organov ter dobrodejno deluje na dušo in duha. Sprošča, uravnoveša telesno energijo in krepi samozdravilno moč telesa.

Refleksna masaža

Majhne cone, velik učinek: odkrijte zdravilno moč dotika.

6/2/10 9:17:27 AM

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 2

T EO R I J A Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Z M A SA Æ O D O Z D R AV J A . . . . . . . . . . . . 7

Dobro je vedeti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Zgodovina masaæe refleksnih con. . . . . . . . 9 Zrcalna slika Ëloveka na stopalih in dlaneh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Kako deluje masaæa refleksnih con? . . . . . 13 Celostno razumevanje telesa. . . . . . . . . . . 16 Telo v ogledalu jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 PomoË pri orientaciji . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Preden zaËnemo masirati . . . . . . . . . . . . . 22 Energija in izmenjevanje energije. . . . . . . 23 Dotik za boljπe poËutje . . . . . . . . . . . . . . . 25 MogoËi odzivi na masaæo . . . . . . . . . . . . . 27 Kako pogoste naj bodo masaæe? . . . . . . . . 30 Meje refleksne masaæe . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Razumevanje æivljenjske moËi . . . . . . . . . 32

P R A KSA M A SA Æ A S T O PA L . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Priprava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Lega refleksnih con na stopalih. . . . . . . . . 37 Roke kot orodje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Tako pravilno masiramo . . . . . . . . . . . . . . 41 Masaæni prijemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Potek masaæe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Pregled: masaæno zaporedje . . . . . . . . . . . 48 Masaæa con na stopalih . . . . . . . . . . . . . . . 50 Cone hrbtenice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Cone glave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Cone ramen in tilnika . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Cone zgornjih limfnih poti . . . . . . . . . . . . 57 Cone rok in kolen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Cone dihal. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Cone srca in krvnega obtoka. . . . . . . . . . . 61 Cone trebuπne prepone in sonËnega pleteæa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Cone prebavil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Cone seËil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Cone endokrinih ælez in vranice. . . . . . . . 68 Cone medeniËnih organov . . . . . . . . . . . . 70 Limfne cone medeniËne in trebuπne votline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Blag zakljuËek masaæe . . . . . . . . . . . . . . . . 73 15-minutni program za sprostitev . . . . . . 74 Lajπanje vsakdanjih teæav. . . . . . . . . . . . . . 76 Alergije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 BoleËine v grlu in hripavost . . . . . . . . . . . 78 BoleËine v kriæu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Bronhitis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Dihalne teæave in astma . . . . . . . . . . . . . . . 81 Glavobol in migrena . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Hemoroidi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Koæne teæave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Menstrualne teæave . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 MoËenje postelje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Motnje spanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 3

Vsebina

Motnje zbranosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Nahod in kaπelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Prebavne teæave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Prehlad in gripa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 RevmatiËne teæave in protin . . . . . . . . . . . 92 Seneni nahod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Stres in æivËnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Teæave s krvnim obtokom in tlakom . . . . 95 Teæave s sklepi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Teæave z mehurjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Teæave z oËmi in uπesi . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Utrujenost in pomanjkanje energije. . . . . 99 ZakrËenost tilnika in ramenskega obroËa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 ÆelodËne in Ërevesne teæave . . . . . . . . . . 101

Cone sonËnega pleteæa. . . . . . . . . . . . . . . 112 Cone prebavil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 B L A G A S P R O S T I T E V . . . . . . . . . . . . . . 115

Umirjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Napetost in sprostitev . . . . . . . . . . . . . . . 117 Masaæa podplatov s teniπko æogico. . . . . 118 ObËutenje ukoreninjenosti . . . . . . . . . . . 119 Uravnoveπanje toka energije . . . . . . . . . . 121 Pomembno je zaupanje . . . . . . . . . . . . . . 122

M A SA Æ A D L A N I . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

Priprava in praksa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Prednosti refleksne masaæe dlani . . . . . . 105 Lega refleksnih con na dlaneh. . . . . . . . . 105 Potek masaæe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Cone hrbtenice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Cone glave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Cone zgornjih limfnih poti . . . . . . . . . . . 110 Cone srca in krvnega obtoka. . . . . . . . . . 111

P O D AT KOV N I K Knjige in naslovi, ki vam bodo v pomoË . . . . . . . . . . . . . . . 123 Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 4

AV TO R

Dr. Franz Wagner je profesor na Inπtitutu za sociologijo univerze v Linzu. TeæiπËe njegovega dela je povezano z zdravjem, medicino, izobraæevanjem in komunikacijo. Po konËanem πtudiju na univerzah v Linzu, Salzburgu in univerzi Columbia v ZDA se je ukvarjal z razliËnimi koncepti naravnega zdravilstva. Veliko let je predaval na veË izobraæevalnih terapevtskih akademijah za ergoterapijo in fizioterapijo. Dr. Wagner je poleg πtevilnih strokovnih publikacij napisal veË knjig o homeopatiji, akupresuri in masaæi refleksnih con, ki so doslej izπle v πtirinajstih jezikih. Je tudi avtor veË uspeπnih priroËnikov. Avtor vodi avstrijsko Akademijo za refleksologijo in Akademijo za svetovanje in izobraæevanje ter je Ëlan Mednarodnega sveta refleksologov (ICR ‡ International Council of Reflexologists).

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 5

Predgovor

P R E D G OVO R

Naravno zdravilstvo nam ponuja preizkuπene metode in postopke, s katerimi lahko na preprost naËin, ki se ga je mogoËe zlahka nauËiti, skrbimo za zdravje in dobro poËutje. Osnova vseh teh metod je æe od nekdaj spoznanje, da lahko naravna æivljenjska energija ‡ ob pomoËi zunanjih impulzov ‡ sama uravnoteæi razliËne obremenitve in motnje. Zdravje je dinamiËno dogajanje, dejavnost, ki uravnava in upravlja æivljenje. Æivost se kaæe v nenehnem spreminjanju in prilagajanju zahtevam od zunaj. Masaæa refleksnih con nam pri tem ponuja preprosto moænost, da lastne zdravilne moËi spodbudimo in tako odgovorno sami skrbimo za svoje zdravje. V mnogih zdravilskih ordinacijah in specializiranih masaænih salonih izvajajo masaæo refleksnih con kot posebno in dovrπeno obliko fizioterapije. Refleksoterapija ne more nadomestiti zdravniπkega zdravljenja, kadar je to potrebno, lahko pa ga dopolnjuje. »e æelite masaæo uporabljati v ta namen, se posvetujte z zdravnikom, ki mu zaupate. V Ëast in veselje mi je, da smem æe veË kot 20 let seznanjati druge ljudi s to tako uËinkovito metodo masaæe. Za mnoge spodbude za lasten razvoj dolgujem zahvalo πtevilnim sreËanjem z ljudmi na teËajih in seminarjih ter skupnemu intenzivnemu ukvarjanju s to temo. In v tem smislu posveËam to knjigo tistim, ki naj na svojih stopalih in dlaneh ter v svojem æivljenju obËutijo uresniËenje pozitivnih uËinkov masaæe. PosveËam jo vam, drage bralke in dragi bralci. In predvsem vam æelim zdravje! Dr. Franz Wagner

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 6

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 7

||||

Z M A SA Æ O D O Z D R AV J A Z masiranjem refleksnih con sproπËamo in uravnoveπamo æivljenjsko energijo ter krepimo naravne sile telesa, ki nas ohranjajo zdrave.

Dobro je vedeti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Celostno razumevanje telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Preden zaËnemo masirati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Razumevanje æivljenjske moËi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 8

Dobro je vedeti Masaæa refleksnih con je prastara metoda zdravljenja, ki so jo poznale πtevilne primitivne in razvite kulture, uËinkovitost pa ji vse bolj priznavajo tudi v danaπnjem Ëasu. Ta knjiga vas bo seznanila z njenimi teoretiËnimi in praktiËnimi osnovami ter spodbudila, da sami preizkusite delovanje te blage metode, ki v enaki meri uËinkuje na telo in duha. Poleg tega vam ponuja kopico praktiËnih nasvetov in razumljivih navodil.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 9

||||

Dobro je vedeti

Zgodovina masaæe refleksnih con Masaæo refleksnih con na stopalih in dlaneh so kot naËin za lajπanje teæav in ohranjanje zdravja poznala in uporabljala mnoga ljudstva in kulture ter jo prenaπala iz roda v rod. Danes ni mogoËe natanËno reËi, kje je nastala. Nekateri opisi in izroËila z Daljnega vzhoda, iz kulturnega kroga Inkov, iz starega Egipta pa tudi iz antiËnega Rima nedvoumno priËajo o postopkih pritiskanja na doloËene toËke na stopalih, ki jih danes poznamo kot refleksne cone. Domnevajo, da je ta oblika zdravljenja stara toliko kot akupresura in akupunktura. To pomeni, da ima pribliæno πesttisoËletno zgodovino. V evropskem kulturnem prostoru nove dobe veljajo za predhodnike znanstvenih temeljev refleksoterapije zapisi iz 16. stoletja. Dejanske korenine masaæe con na stopalih pa je treba po vsej verjetnosti iskati v izroËilih prvotnih prebivalcev Severne Amerike, ki so tovrstno masaæo v zdravilne namene uporabljali æe zelo zgodaj.

Lajπanje boleËin pri Indijancih Mnoga indijanska plemena æe od nekdaj poznajo zdravilne metode, pri katerih obolelega organa ne zdravijo neposredno, temveË na primer z masaæo stopal. To pomeni, da æe zelo dolgo poznajo koncept refleksnih con, ne da bi jih tako imenovali. Ameriπki zdravnik dr. W. H. Fitzgerald (1872‡1942) se je intenzivno ukvarjal z metodami lajπanja boleËin pri indijanskih plemenih. Opazil je, da so ljudje ob telesnih boleËinah pritiskali in masirali doloËena mesta, ki se niso ujemala s konceptom energijskih poti tradicionalne kitajske medicine. »e je bila boleËina globlje v notranjosti, so dlani in stopala masirali bolj po notranji strani, Ëe pa so bila boleËa mesta bolj na povrπini, so Indijanci masirali predvsem zunanje strani dlani in stopal. In metoda je delovala: boleËine so Ëudeæno popustile in izginile! Temelji conske terapije Dr. Fitzgerald je metode indijanskega ljudskega zdravilstva povezal z izkuπnjami in opaæanji iz lastne zdravniπke prakse. Tudi

V E » KOT DOBRO PO»UTJE Masaæa refleksnih con prinaπa dobro poËutje in na blag naËin izboljπuje zdravje.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 10

Masaæa stopal je pri ameriπkih Indijancih æe dolgo poznana zdravilna metoda.

pri svojih bolnikih je namreË ugotovil, da masaæa nekaterih con ali toËk na telesu lahko izboljπa delovanje organov in boleËine olajπa ali jih celo odpravi. Pri tem ni bilo pomembno, koliko so bile te cone in toËke oddaljene od prizadetega organa. Dr. Fitzgerald je nato cone sistematiËno razporedil. »loveπko telo je razdelil na deset vzdolænih con ‡ pet na vsaki strani ‡, ki potekajo od noænih prstov do glave in po vsaki roki od ramen do prstov. Vse, kar se dogaja v eni coni, vpliva na ustrezne organe, æleze, kosti in miπice v tej coni. Leta 1917 je izdal knjigo z naslovom Conska terapija ‡ lajπanje boleËin doma (Zone Therapy ‡ Relieving Pain at Home). V njej je predstavil svojo sistematiko organskih povezav s pomoËjo con, ki je temelj dandanes tako uspeπne refleksoterapije oziroma masaæe refleksnih con.

Nadaljnji razvoj in πirjenje metode Terapevtske moænosti metode je razvijal naprej ameriπki zdravnik dr. J. S. Riley, uËitelj fizioterapevtke Eunice Ingham, ki se je v njegovi ordinaciji intenzivno ukvarjala s to metodo. Napisala je dve zanimivi knjigi (Zgodbe, ki jih lahko povedo stopala; Zgodbe, ki so jih povedala stopala), ki opisujeta tedanje stanje refleksoterapije. Iz Amerike se je metoda prek Anglije razπirila tudi v druge deæele Evrope in ima danes pomembno vlogo pri prepreËevanju in lajπanju razliËnih teæav. Zelo uspeπna je zlasti pri teæavah z okonËinami. Izvajajo jo usposobljeni refleksoterapevti. Kot eno od oblik dopolnilnega zdravljenja jo priznava tudi uradna medicina.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 11

||||

Dobro je vedeti

Zrcalna slika Ëloveka na stopalih in dlaneh Masaæa refleksnih con izhaja iz prepriËanja, da æivljenjska energija teËe po telesu po doloËenih poteh in da je prek teh energijskih poti oziroma povezav mogoËe vplivati na doloËene dele telesa in na delovanje organov. Pri zdravem Ëloveku teËe æivljenjska energija po teh poteh neovirano in enakomerno oskrbuje vsa obmoËja. »e je pretok energije dalj Ëasa moten ali pretrgan, je zdravje ogroæeno. Z refleksno masaæo je takπne zastoje in zapore mogoËe sprostiti in ponovno uravnovesiti energijski sistem. Z masaæo obdelujemo tako rekoË pomanjπano podobo Ëloveka na stopalih in dlaneh ter z energijskimi povezavami uËinkujemo na vse telo in duha. »eprav masiramo samo stopala ali dlani, je uËinek viden na vsem telesu, na vsem Ëloveku.

Razdelitev telesa na vzdolæne in preËne cone Conska razdelitev, kakrπno si je zamislil dr. W. H. Fitzgerald, je πe danes pomembna osnova masaæe refleksnih con. Je orientacijski vzorec, s pomoËjo katerega posamezna obmoËja na telesu poveæemo z ustreznimi conami na dlaneh in stopalih. Rastrska slika refleksnih obmoËij s petimi vzdolænimi in tremi preËnimi conami spominja na shemo zemljevida z dolæinskimi in πirinskimi stopinjami (grafiËni prikaz na strani 12). Ob pomoËi tega M A J H N E CO N E ‡ V E L I K U » I N E K zemljevida posamezne refleksne cone brez te- Majhne projekcijske povrπine telesnih delov æav dodelimo ustreznim telesnim delom in in organov na dlaneh in stopalih imenujemo refleksne cone. Te leæijo: organom. Pet vzdolænih con vsake telesne polovice po- > na podplatu oziroma spodnji strani dlani teka od glave do noænih prstov in od ramen > na hrbtiπËu stopala oziroma zgornji strani dlani do prstov na rokah. Na zgornjem prikazu so zaradi boljπe preglednosti vrisane samo prva > na notranji in zunanji strani stopala oziroma notranji in zunanji strani dlani. in peta cona desne ter prva in Ëetrta cona leve polovice telesa. Druge cone potekajo ustrezno Masaæa teh con povzroËi na ustreznih telesnih delih doloËene odzive. poleg teh con po telesu oziroma po stopalu.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 12

U S T R E Z N I C E N A T E L E S U I N S T O PA LU Posamezne cone poiπËemo takole: na rastrski sliki telesa je desni ramenski sklep v peti vzdolæni coni in na mejnem obmoËju med prvo in drugo preËno cono. Refleksno cono desnega ramenskega sklepa 1

5 11 4

5 desno

najdemo torej na obmoËju osnovnega Ëlenka mezinca desnega stopala. Po enakem naËelu poiπËemo vranico in njeno refleksno cono v Ëetrti vzdolæni in drugi preËni coni.

stopalo

levo stopalo

5 4

desna

leva

polovica

telesa

telesa 5

4 5

Tri preËne cone obsegajo: > obmoËje glave in ramen; loËnica poteka v viπini ramen (na stopalu ustrezno po Ërti osnovnih Ëlenkov noænih prstov, na dlani po Ërti osnovnih Ëlenkov prstov rok); > prsno in zgornjo trebuπno votlino; loËnica poteka pod spodnjim rebrnim lokom (na stopalu ustrezno na zaËetku stopalnic, na dlani pribliæno ob prehodu dlanËnic v zapestje); > obmoËje kolkov, trebuπno in medeniËno votlino.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 13

||||

Dobro je vedeti

Kako deluje masaæa refleksnih con? Na to vpraπanje lahko poπteno odgovorimo samo: Ne vemo natanËno. Mnenja in izidi raziskav so zelo razliËni, a dokonËnega pojasnila ni. To pravzaprav tudi ni niË Ëudnega. »e bi namreË lahko natanËno pojasnili, kako ta masaæa deluje, bi verjetno vedeli tudi, kako ﬂdeluje« æivljenje samo.

Poskusi razlage Glede na raziskave in posebne izkuπnje obstajajo razliËne moænosti razlage. Masaæa refleksnih con kot metoda naravnega zdravilstva temelji predvsem na izkuπnjah. Ne glede na to, ali lahko njen uËinek razloæimo ali ne ‡ obËutimo, da deluje. In navsezadnje je pomembno samo to. Povezave med conami in telesom

Osnova za ta vzorec razlage je ‡ sicer znanstveno nedokazana ‡ povezava med obdelovanimi conami na stopalih ali dlaneh in sploπnim dogajanjem v telesu. Takπno povezavo poznamo tudi iz

K A KO N A J D E M O R E F L E KS N E CO N E

> Desno stopalo (desna dlan) je zrcalna podoba desne, > >

> >

levo stopalo (leva dlan) pa leve polovice telesa. Refleksne cone se prekrivajo tako, kot se prekrivajo organi (npr. srce in pljuËno krilo). Parni organi (kot so ledvice, pljuËa) se zrcalijo v refleksnih conah obeh stopal in dlani, refleksne cone posamiËnih organov (kot so srce, jetra) pa so glede na to, ali leæijo na desni ali levi polovici telesa, na desnem ali levem stopalu (dlani). Organi na sredini telesa (kot so poæiralnik, hrbtenica, mehur) imajo svoje refleksne cone na notranji strani stopal in dlani. Refleksne cone πtevilnih organov so na podplatu in notranji strani dlani, refleksne cone miπic pa na hrbtiπËu stopala in dlani.

ﬂ K D O R Z D R AV I , I M A P R AV « Ta rek kaæe, da ni nujno pomembno, da bi zdravilni uËinek lahko pojasnili. Pomembno je, da ga ljudje lahko po lastni izkuπnji potrdijo.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 14

VS E T E LO V O » E H Tudi oËi predstavljajo Ëloveka v celoti. Zrcalna slika telesa v oËeh je temelj iridiologije ali diagnostike iz oËesne πarenice.

energijskega nauka kitajske tradicionalne medicine, kjer te energijske poti oziroma energijske kanale imenujejo ﬂmeridiani«. Ti potekajo po vsem telesu in so vkljuËeni v razliËne sisteme zdravljenja. Na odnosih med razliËnimi refleksnimi obmoËji in pripadajoËimi organi z njihovimi funkcijami temeljijo tudi mnoge druge oblike masaæ in terapevtske metode, kot so masaæa vezivnega tkiva, nevralna terapija ali akupunktura. Na doloËenih mestih telesa, na primer na koæi, uhljih ali v oËeh, je zrcalna slika organskega dogajanja ali celotnega telesnega stanja. Znan je tudi koncept Headovih con, poimenovan po angleπkem znanstveniku, ki je odkril æivËne povezave med notranjimi organi in njihovimi funkcijami ter koæo. Masaæa refleksnih con na stopalih in dlaneh je torej samo ena od razliËnih oblik obdelave refleksnih con. Vse pa sodijo v tako imenovano komplementarno ali dopolnilno medicino ‡ metode zdravljenja, ki jih za krepitev zdravja in lajπanje simptomov bolezni uporabljamo ob konvencionalni, πolski medicini. Druge teorije

Dolgo Ëasa je prevladovalo mnenje, da je uËinek mogoËe razloæiti z delovanjem refleksnih lokov, hitrih in avtomatiËnih poti od draæljaja do nezavednega odziva nanj. Ker je v stopalih veË kot 70.000 æivËnih konËiËev, je razlaga, da je z masaæo teh toËk mogoËe spodbuditi z njimi povezane telesne funkcije, zvenela dokaj verjetno. Kljub temu pa se ta teza ni mogla uveljaviti. Glede na opis masaænega prijema, kot ga je predstavila Eunice Ingham ‡ terapevt naj bi masiral, kot da hoËe s palcem streti kocko sladkorja na dlani ‡, so mnogi praktiki uËinek refleksne masaæe dolgo razlagali s teorijo kristalinskih odloækov. Po njej naj bi z masaæo zdrobili zrnca odpadnih snovi, predvsem seËne kisline in kalcijevih kristalov, ter s tem sprostili energijski pretok in odprli pretrgane æivËne povezave. »eprav je to mnenje danes zastarelo in ovræeno, mnogi terapevti svojim pacientom refleksno masaæo πe vedno pogosto razlagajo na ta zelo poenostavljeni naËin.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 15

||||

Dobro je vedeti

Boljπa prekrvitev organov Vzajemni uËinki pa so vendarle globlji, kot so sprva domnevali. Refleksna masaæa izboljπuje prekrvitev in spodbuja obnavljanje organov, poleg tega pa deluje dobrodejno tudi na duha in um. Prinaπa sprostitev, uravnoteæenost in boljπe poËutje ter s tem pospeπuje procese zdravljenja. Zakaj je tako, πe danes ne vemo. Nobena od razlag nima podpore v uradni znanosti. Masaæa refleksnih con pomeni previdno ravnanje z æivljenjsko energijo, in vse, kar se med njo dejansko dogaja, je nerazloæljivo tako kot æivljenje samo. Zato si jo privoπËimo, uæivajmo v njej ‡ in pustimo, da deluje! Doseganje sprostitve Izkuπnje kaæejo, da blaga in tankoËutna masaæa refleksnih con odpravlja zapore, prenapetost ali zakrËenost in omogoËa sprostitev. Prav v tem je tudi velik pomen refleksne masaæe za izboljπanje ali ohranjanje zdravja v prihodnosti: z njo lahko na preprost in uËinkovit naËin z aktiviranjem lastnih moËi vsakdo odpravi neuravnoteæenost ali zapore v telesu ter omogoËi, da æivljenjska energija neovirano teËe, in tako na naraven naËin ohranja svoje zdravje.

D E LU J E N A V E » R AV N E H Draæenje refleksnih con na stopalih z masaæo razgiba marsikaj ‡ na umski, duπevni in telesni ravni.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 16

Celostno razumevanje telesa Zdravje je veliko veË kot zgolj odsotnost bolezni. Je stanje, ki obsega celega Ëloveka, pri Ëemer so telesni, duπevni in umski dejavniki ter okolje tesno povezani. Med masaæo refleksnih con se ne dotikamo le stopal (ali dlani) nekega Ëloveka, temveË hkrati vzpostavljamo tudi stik z njegovo æivljenjsko energijo. Zato mora med obema udeleæencema masaæe ‡ tistim, ki masira, in masiranim ‡ vladati globoko medsebojno zaupanje.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 17

||||

Celostno razumevanje telesa

Telo v ogledalu jezika Pri razumevanju dogajanja v telesu nam je v veliko pomoË jezik. ©tevilne vsakdanje besedne zveze kaæejo, da povsem intuitivno dojemamo tesno prepletanje in souËinkovanje telesa, uma in duha. Tako na primer takoj vemo, kaj naj bi pomenilo, Ëe nekdo flnima hrbtenice« ali Ëe flohrani trezno glavo«. Komur flleze strah v kosti« je najveËkrat flkot bi ga zadela strela« ‡ mogoËe mu fljemlje sapo« ali flima v grlu cmok«. Kdor fldaje duπka svoji jezi«, je najbræ flgluh in slep« za vse drugo, vsekakor pa ravna flbrezglavo«. To pomeni, da uporabljamo tako rekoË nekakπen psihosomatski jezik, v katerem se jasno kaæe zveza med doloËenimi situacijami, Ëustvenim oziroma duπevnim doæivljanjem in telesnimi odzivi. Vse, kar se dogaja, se zrcali torej povsod ‡ v dræi, glasu in dihanju ‡ pa tudi v jeziku.

PomoË pri orientaciji Poznavanje zgradbe Ëloveπkega telesa in njegovih funkcij olajπuje orientacijo pri izvajanju masaæe. »e poznamo lego razliËnih organov v telesu, bomo veliko laæje doloËili lego ustreznih refleksnih con na stopalih ali dlaneh.

Hrbtenica »loveπko okostje sestavlja veË kot dvesto kosti. Lobanjo, hrbtenico in prsni koπ oznaËujemo kot osno ogrodje oziroma osni skelet, drugi deli sestavljajo okostje okonËin. Lobanja je na vrhu hrbtenice, ki je zgrajena iz 34 (vËasih 33) majhnih kosti, imenovanih vretenca. Vsa vretenca ‡ razen prvih dveh vratnih vretenc ‡ so enake oblike. Vretenca povezujejo majhni vretenËni sklepi. Hrbtenica je osrednja os, ki skrbi za gibljivost trupa, nosi glavo in telo ter obdaja in varuje hrbtenjaËo (hrbtni mozeg). Sklepi in miπice Sklepi in miπice skupaj s kitami in vezmi omogoËajo gibljivost Ëloveka in v glavnem doloËajo njegovo podobo. S sklepi medsebojno povezane kosti in hrustanec sestavljajo pasivni del gibalnega aparata; aktivni del gibalnega aparata pa sestoji iz miπic in kit, ki omogoËajo gibljivost okostja.

N A © A H R BT E N I C A Sestavljajo jo: > vratna hrbtenica (7 vratnih vretenc) > prsna hrbtenica (12 prsnih vretenc) > ledvena hrbtenica (5 ledvenih vretenc) > kriænica (5 kriæniËnih vretenc) > trtica (4 do 5 trtiËnih vretenc)

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 18

A N AT O M S K I P R I K A Z Na levi strani so prikazani hrbtenica in seËila, na desni pa dihala in srce. ustna in nosna votlina sapnik hrbtenica ledvice

sapnice pljuËa srce

seËevod mehur

T O J E VA © E T E LO Ni dovolj, Ëe te osnovne informacije samo preberete. Poskuπajte si anatomske podrobnosti v svojem telesu nazorno predstaviti. Zanimivo bo!

Glava V lobanji leæijo moægani in Ëutila, tu so zaËetki dihalnih poti in prebavnega trakta. »eprav je glava v primerjavi z drugimi deli telesa razmeroma majhna, je zaradi svojih funkcij izjemno pomembna za dogajanje v telesu. Moæganska lobanja varuje moægane, ki uravnavajo in usklajujejo vse procese v telesu. V glavi so oËi in uπesa ter Ëutilo za okus in vonj, poleg tega pa je glava sedeæ miπljenja in Ëutenja ter srediπËe zavesti. V glavi potekajo torej predvsem sprejemanje in obdelovanje Ëutnih vtisov ter naËrtovanje in uravnavanje telesnih funkcij in naËinov vedenja. Tilnik in ramena Vrat povezuje glavo in trup. V njem so πËitnica, obπËitnica in grlo. Ramenski obroË (kljuËnica, lopatica) je zelo gibljiv, saj ga s trupom povezuje le sklep med kljuËnico in prsnico (t. i. sternoklavi-

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 19

||||

Celostno razumevanje telesa

kularni sklep). Tu je tudi prirastiπËe mnogih miπic, ki omogoËajo normalno delovanje ramenskega obroËa (koordinirajo gibanje lopatice, skrbijo za povezavo lopatice s prsnim koπem in stabilizirajo ramenski sklep). Prevelika napetost ali zakrËenost miπic tilnika in ramen (ki jo pogosto spremljajo teæave z vratno hrbtenico) povzroËa zaradi blokiranih æivËnih poti boleËine pri premikanju rok.

Dihala RitmiËno izmenjavanje vdihov in izdihov povzroËa, da se prsni koπ πiri in oæi. Grlo loËuje zgornje dihalne poti (ustna in nosna votlina, ærelo) od spodnjih (sapnik, sapnice). PljuËa so parni organ; pljuËni krili v obliki stoæca, ki sta povezani z velikimi æilami, zapolnjujeta stranski del prsnega koπa. Trebuπna prepona, nujno potrebna miπica, ki omogoËa dihanje, se razteza med prsno in trebuπno votlino. V dihanju se zrcali æivljenjski ritem; z njim se spontano odzivamo na vplive naπega okolja. Srce in krvni obtok Srce, pribliæno za pest velik miπiËast votel organ, poganja kri po æilah telesa. Delovanje srca, krvni obtok in krvni tlak medsebojno vplivajo drug na drugega, poleg tega pa so odvisni od æivcev in hormonov. Prebavila Prebavni sistem sestavlja pribliæno osem metrov dolga, s sluznicami obloæena cev, ki sega od ust do zadnjika. Med prebavila pa priπtevamo tudi organe, ki leæijo zunaj prebavne cevi, kot so jetra, æolËnik in trebuπna slinavka, ki jih z æelodËno-Ërevesno cevjo povezujejo izvodila. Pod æelodËno sluznico so æleze, ki proizvajajo æelodËni sok. Debelo Ërevo se na desni strani trebuha dviga navzgor (navzgornje debelo Ërevo), nato zavije poËez proti levi strani (preËno debelo Ërevo), se spusti v levo stran spodnjega dela trebuha, kjer preide v esasto (sigmoidno) Ërevo, se nadaljuje z danko in konËa z zadnjikom. V debelem Ërevesu nastaja blato, ki se izloËi skozi zadnjik. Jetra so pomemben presnovni organ. Njihova glavna naloga je razgrajevanje in izkoriπËanje ogljikovih hidratov, beljakovin in

N O G E V O G L E D A LU JEZIKA ©tevilna rekla opisujejo pomen nog za samozavestno dræo ali razvojne korake v æivljenju. Saj ste æe sliπali, da ima nekdo fltrden korak«, da je flËvrsto zakoreninjen«, da se je flpostavil na lastne noge« ali da je flnaredil velik korak naprej«.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 20

H VA L E Æ N O S T Zavestno ukvarjanje z vsemi deli in organi lastnega telesa ni le zanimivo, lahko je tudi povod za Ëudenje in hvaleænost.

maπËob. ÆolË, ki nastaja v jetrnih celicah, po potrebi steËe po æolËevodu v zbiralnik, æolËnik. Njegova naloga je, da pomaga pri prebavi in absorpciji maπËob ter pri odstranjevanju nekaterih odpadnih snovi iz telesa. Trebuπna slinavka izdeluje prebavni sok, v katerem so prebavni encimi, in hormone.

SeËila Ledvice so pomemben organ za izloËanje. Deset do dvanajst centimetrov dolga organa znaËilne fiæolaste oblike leæita v zadnjem delu trebuπne votline, pod jetri (desna ledvica) in vranico (leva ledvica) v viπini ledij. Nad zgornjim polom vsake ledvice je skorja nadledviËne æleze, ki sodi k hormonskemu sistemu. SeË, ki nastaja v ledviËni skorji (zunanja plast) in ledviËni sredici (notranja plast), se zbira v ledviËnem mehu in po seËevodu teËe v seËni mehur z dvema miπicama zapiralkama.

A N AT O M S K I P R I K A Z Na levi je predstavljen prebavni trakt, na desni pa so prikazane æleze z notranjim izloËanjem (endokrine æleze).

usta poæiralnik æelodec jetra preËno debelo Ërevo navzdolnje debelo Ërevo navzgornje debelo Ërevo tanko Ërevo danka, zadnjik

hipofiza πËitnica nadledviËni ælezi trebuπna slinavka jajËnika moda

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 21

||||

Celostno razumevanje telesa

Sistem ælez z notranjim izloËanjem Æleze z notranjim izloËanjem (endokrine æleze), ki svoje izloËke (hormone) oddajajo neposredno v kri, so: hipofiza, πËitnica, obπËitnica, trebuπna slinavka, nadledviËni ælezi, moda, jajËnika in druge majhne pomoæne æleze. Sistem ælez je porazdeljen po vsem telesu; hormoni, ki nastajajo v njih, pa so zelo pomembne telesne uËinkovine. Limfni sistem Med limfne organe sodijo ‡ poleg razliËnih limfnih vozlov (bezgavk) ‡ vranica, priæeljc, nebnice (mandlji) in slepo Ërevo. Vranica, pomemben organ za telesno odpornost, ki leæi v zgornjem levem delu trebuπne votline, sluæi kot skladiπËe krvi, tvori bele krvniËke (limfocite) in uniËuje prestare rdeËe krvniËke (eritrocite). Limfni sistem sestavljajo limfne æile (mezgovnice), po katerih se odveËna tkivna tekoËina odvaja nazaj v kri. Te æile se v rednih razmikih iztekajo v limfne vozle (bezgavke), v katerih se limfa (mezga) preËisti in znebi povzroËiteljev bolezni. Limfni sistem je bistven za naπ obrambni (imunski) sistem, ki telo varuje pred πkodljivimi snovmi, strupi ali okuæbami zaradi bolezenskih mikroorganizmov.

DOBRO PO»UTJE Z A VS E T E LO V tej knjigi se boste seznanili z refleksnimi conami za vse dele telesa in organe ter ustreznimi masaænimi prijemi, s katerimi jih boste lahko obdelali.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 22

Preden zaËnemo masirati Refleksna masaæa ima le malo skupnega s tehniËnim delom in niËesar z mehanskim pritiskanjem. Velika skrivnost te preproste in blage metode je v odpiranju, sproπËanju in omogoËanju. Z masaæo refleksnih con sproπËamo zapore, odpravljamo napetost in s tem omogoËamo silam v lastnem telesu, da postanejo ponovno aktivne. Vse v telesu pa tudi v Ëustvih na zdrav naËin spet neovirano steËe.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:41

Page 23

||||

Preden zaËnemo masirati

Energija in izmenjevanje energije Pri partnerski masaæi se dva Ëloveka pribliæata drug drugemu in tako rekoË sreËata z rokami in stopali. Zato je pomembno, da se roke in stopala najprej v miru seznanijo. Roke tipajo, gladijo, obËutijo, pritiskajo, gnetejo in sukajo stopalo ‡ vse to se dogaja zelo blago in tankoËutno ‡ z enim samim ciljem: omogoËiti sprostitev in vzpostaviti zaupanje. Med obema ‡ maserjem in masiranim ‡ pride do izmenjave energije. To pomeni: Ëe dva Ëloveka naveæeta telesni stik, energija steËe, pa Ëe si oba to æelita ali ne. Kdor masira, mora biti pozoren na to, kako ta energija teËe. NaËin pretoka energije je namreË lahko spodbujajoË ali zavirajoË. »im manj kdo pritiska na drugega, Ëim manj mu poskuπa vsiljevati svojo voljo in Ëim bolj omogoËa, da se stvari prosto dogajajo, tem svobodneje in ustvarjalneje se lahko uresniËuje energija drugega. Spremembe, ki jih masirani obËuti kot uËinek masaæe, ne nastajajo le zaradi energije tistega, ki masira. Niso posledica tega, da tisti, ki masira, oddaja svojo energijo ‡ ali tudi samo del energije ‡ masiranemu. Prav nasprotno ‡ spremembe se dogajajo zaradi spodbujajoËih energijskih draæljajev.

Æivljenjska moË masiranega Energijsko dogajanje je mogoËe primerjati s katalizatorskim uËinkom nekaterih snovi. Katalizator omogoËa neko reakcijo, sam pa pri tej reakciji ne sodeluje. Tako terapevt oziroma tisti, ki masira, omogoËa masiranemu, da se osvobodi zapor, ki ovirajo harmoniËno ravnoteæje vseh telesnih funkcij. Takπne spremembe so dokaz æivljenjske moËi masiranega, in ne ﬂuËinkovitosti« terapevta! Bistvo energije Zavedati se moramo, da ni dobre ali slabe energije ‡ bistvo energije je, da prosto teËe. Obstajajo pa blokirane ali napaËno usmerjene energije. »e se energija osvobodi zapor, se lahko zgodi, da se del napaËno usmerjene energije prenese na terapevta oziroma tistega, ki masira, ter se kaæe v obliki rahlega glavobola,

VO D I L N A M I S E L Z A M A SA Æ O Preden zaËnete masirati, vedno pomislite: ﬂNiËesar ne dajem od svoje energije, ki jo potrebujem, in ne sprejemam nobene energije, ki je ne morem uporabiti.« Osredinite se na to misel in si jo veËkrat na tihem ponovite.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 24

N A SV E T Pomembno je, da si za prve masaæe vzamete zelo veliko Ëasa. Tako ne boste pod neprijetnim pritiskom, da morate vse takoj narediti pravilno. S tem boste navsezadnje sprostili tudi partnerja, ki ga masirate.

zaËasne utrujenosti ali nenavadnega obËutja v rokah. Te prehodne motnje pa nikakor niso vzrok, da bi masaæo prekinili. Zadostuje æe, Ëe roke veËkrat krepko otresemo proti tlom, si prikliËemo v spomin vodilno misel o izmenjavi energije (stran 23) ali pa nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo ter tako preæenemo utrujenost in pritisk v glavi. »e zaËutimo potrebo, lahko vmes tudi popijemo kozarec vode. Koristna je tudi vizualizacija. Pustimo, da energija preprosto odteËe. Zamislimo si, da smo kanal, po katerem teËe voda. Pustimo, da voda odnese s seboj vse, kar bi nam utegnilo πkodovati. Ostanimo vedno odprti in prepustni. »e masiramo sebe ali partnerja, se moramo zavedati, da je namen masaæe spodbuditi æivljenjsko energijo in samozdravilne moËi telesa, ne glede na to, ali smo motnje in blokade prepoznali ali ne.

M A SA Æ A Z A OT R O K E Otroci zelo uæivajo, Ëe jih masiramo ali Ëe drug drugemu masirajo stopala. Tako hkrati igraje ugotavljajo, kako dobrodejna je lahko ljubeËa pozornost do stopal. »e tega naravnega nagona po igranju s stopali ne zatiramo, bodo otroci z velikim veseljem pozneje kot odrasli ali celo æe kot mladostniki z refleksno masaæo zavestno skrbeli za svoje zdravje.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 25

||||

Preden zaËnemo masirati

Dotik za boljπe poËutje Ne glede na to, ali masiramo partnerja ali koga drugega, pomembno je, da ga brezpogojno sprejemamo. Zavedati se moramo, da smo tukaj zaradi njega, podarimo mu svoj Ëas in obdelujmo njegova stopala s popolnim zaupanjem v njegovo æivljenjsko moË. To zaupanje se bo preneslo tudi nanj. Za delo z refleksnimi conami pa pomeni to tudi, da zadostuje, Ëe partnerja jemljemo takπnega, kakrπen je. Nikakor si nam ni treba prizadevati, da bi mu pomagali ali hoteli odpraviti motnjo v njegovem ravnoteæju. Prevelika usmerjenost v doloËen rezultat se utegne spremeniti v prisilo, ki je masaæi prej v oviro kot v pomoË. Tako kot masirani Ëuti kakrπno koli napetost v telesu maserja, se seveda tudi maserjevo duπevno, hoteno naprezanje prenaπa kot dodatna blokada na masiranega. Naπa naloga je samo, da smo masiranemu na voljo in da pomagamo, da energija prosto teËe, nikakor pa mu ne moremo odvzeti odgovornosti za njegovo zdravje ali mu vsiljevati svojih predstav. Tako namreË ne bi dosegli niti sprostitve niti umirjenja, temveË ravno nasprotno.

Masiramo lahko vsakega zdravega Ëloveka Masaæa refleksnih con je primerna za vsakega zdravega Ëloveka, ki æeli ohraniti svoje zdravje in odgovorno skrbeti ‡ s sproπËanjem in uravnoteæenjem æivljenjske energije ‡, da se motnje sploh ne pojavijo. Nobene starostne meje ali drugih meril ni, po katerih zdravi ljudje ne bi smeli uæivati v refleksni masaæi. N A SV E T : s t o p a l o a l i d l a n

Partnerska masaæa »e imamo moænost, da si refleksno masaæo vzajemno delimo s partnerjem, imamo veliko prednost, da se lahko povsem sproπËeno prepustimo dogajanju. Glede na to, da si izmenjujemo energijo z dobro znanim, domaËim Ëlovekom, lahko sproπËeno uæivamo v dotikih.

»e si zaradi gibalnih omejitev ne moremo masirati stopal, lahko obdelamo refleksne cone dlani. Poskuπajmo najti ravnoteæje med aktivnim delom in sprostitvijo. Kot kaæejo izkuπnje, se palca pri samomasaæi hitro utrudita, zato potrebujemo med ﬂdelom« mir.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 26

N A SV E T Kadar je le mogoËe, hodimo po naravnih tleh bosi. Takπna hoja nevsiljivo spodbuja refleksne cone na podplatih in izboljπuje prekrvljenost stopala.

Samomasaæa Navodila za masaæo v praktiËnem delu (od strani 35) veljajo tudi za samomasaæo dlani in stopal. Seveda se pri slednji lega podporne in delovne roke nekoliko razlikuje od prikazanih slik. Vsaj enkrat na mesec pa naj masaæo refleksnih con, Ëe je le mogoËe, prevzame partner, saj pri izkljuËni samomasaæi s ponavljajoËim se krogotokom energije napaËno usmerjena energija ne more odteËi. Masaæa, ki jo izvaja partner, z nenehno izmenjavo energije omogoËa, da se tok energije sam uravna in vzpostavi ravnoteæje. Vzemimo si Ëas Nikoli ne masirajmo pod Ëasovnim pritiskom. Podarimo masiranemu svoj Ëas! Tako bomo ustvarili najboljπe razmere za sprostitev, uravnoteæenost in dobro poËutje. Pri refleksni masaæi ne gre za to, da bi v doloËenem Ëasu dosegli doloËen cilj. Bistveno je, da æivljenjska energija masiranega z blago masaæo spet lahko prosto steËe. Masaæa uËinkuje samo, Ëe se tudi sami sprostimo. »e smo napeti, svoje poËutje prek stopal prenaπamo tudi na partnerja, ki ga masiramo. »e si æelita oba, lahko masaæo spremlja tiha in pomirjajoËa glasba, ki spodbuja sprostitev. Neposreden stik s koæo Pri refleksni masaæi ne uporabljamo nobenih olj, krem ali kakrπnih koli sredstev za laæje drsenje. Takπna sredstva namreË onemogoËajo neposredni stik koæe s koæo, palec, s katerim ma-

NASVET ZA USPEH

O DVA J A N J E E N E R G I J E

Ob koncu izmenjave energij je pomembno, da napaËno usmerjeno energijo ponovno preusmerimo proË od sebe. Zato obe roki po masaæi podræimo pod tekoËo mrzlo vodo ter pri tem v mislih ponavljamo stavek: ﬂNapaËno usmerjene energije odtekajo.« ©ele nato si roke kot obiËajno umijemo z milom in toplo vodo.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 27

||||

Preden zaËnemo masirati

siramo, lahko zdrsne z refleksne cone in je pri delu negotov. Po masaæi pa lahko stopala natremo z negovalnimi sredstvi, kot so balzam za koæo ali osveæilne kreme.

MogoËi odzivi na masaæo Oba ‡ kdor masira in masirani ‡ morata vedeti, da se po refleksni masaæi pogosto pojavijo znaki, ki kaæejo, da terapija uËinkuje in da je spodbujanje lastnih moËi telesa sproæilo nekatere procese. Opazimo jih lahko na vseh ravneh ‡ telesni, duπevni in umski.

BoleËina »eprav ni enotne sheme mogoËih odzivov na masaæo, velja za vse ljudi enako: Ëe zadenemo na obremenjeno refleksno cono, je prag boleËine tam niæji kot na sosednjih conah. Masirani obËuti na takπni coni zbadajoËo boleËino, kot bi hoteli z nohtom prodreti v tkivo, Ëeprav se noht palca tkiva sploh ne dotika. Za terapevta pa je to jasen znak, da mora na boleËem obmoËju uporabiti poseben masaæni prijem za pomiritev (od strani 43). Izrazita preobËutljivost na doloËenih mestih lahko opozarja na motnje in obremenitve, ki pa jih samo s pomoËjo con na stopalih in dlaneh ni mogoËe natanËneje opredeliti. »e sumimo, da gre za obolenje ali drugo resno okvaro pripadajoËih organov, se moramo vsekakor posvetovati z zdravnikom. Vlaæne noge »e med masaæo opazimo, da postanejo stopala ali dlani masiranega vlaæni, je to lahko zanesljiv znak, da je telo æe dobilo dovolj spodbujajoËih draæljajev. Odtlej masiramo πe bolj blago in tankoËutno. »e se koæa v nekaj minutah ne posuπi sama od sebe, je to lahko znak æivËne napetosti. V takπnem primeru pritisk takoj popustimo, s posebnim prijemom za sprostitev obdelamo cono sonËnega pleteæa (solarni pleksus, stran 63) ter dihamo mirno in sproπËeno. S tem masiranemu pomagamo, da æivËna napetost popusti. Ko pod prsti zaËutimo, da je koæa spet suha, mirno nadaljujemo z masaæo.

O KO L J E Prijetno, mirno ozraËje v prostoru poveËuje uËinek masaæe.

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 28

Mrazenje VËasih se zgodi, da zaËne masiranega med masaæo rahlo mraziti. Najbolje je, da si za vsak primer æe pred zaËetkom masaæe pripravimo toplo odejo, s katero masiranega po potrebi pokrijemo, da se ogreje.

ZNAKI OBREMENJENOSTI Tudi koæne spremembe, kot so trnaste bradavice in otrdela koæa, so lahko znamenje, da so cone, ki jih masiramo, obremenjene. Tako vËasih tudi opazimo noæne glivice na refleksnih conah tistih organov ali delov telesa, na katerih so teæave akutne ali se vedno znova pojavljajo.

»ustveni odzivi »e med masaæo zaznamo, da postane masirani nekako nemiren, najveËkrat zadostuje, Ëe masaæo za kratek Ëas (pribliæno za eno minuto oziroma, Ëe se nam zdi potrebno, tudi za dalj Ëasa) prekinemo in stopala z dlanmi mehko objamemo, da mu damo obËutek varnosti in gotovosti. Mnogokrat se dogaja tudi, da se masirani med masaæo zaËne smejati ali jokati. NajveËkrat se πe sam ne zaveda, kaj je sproæilo takπne Ëustvene izbruhe. Takπno vedenje pa ni vzrok za preplah, temveË le znak, da se hkrati s telesnimi sproπËajo tudi Ëustvene zapore. VËasih masirani med masaæo celo zaspi. To nikakor ni razlog za prekinitev masaæe. Masiranega toplo pokrijemo in masiramo naprej. A ne glede na to, da spi, πe naprej pazljivo spremljamo njegove morebitne odzive. Odzivi med posameznimi masaæami Telo se na masaæne draæljaje lahko odziva tudi med posameznimi masaæami. Pogosto pa se ti odzivi ne pojavijo takoj po konËani masaæi, ampak πele nekaj ur ali celo nekaj dni pozneje. PriporoËljivo je, da masiranega opozorimo tudi na to moænost. Odzivi Naslednji odzivi so povsem normalni in se kdaj pa kdaj pojavijo pri skoraj vseh masiranih, zato ni nobenega vzroka za zaskrbljenost: > sploπna poæivitev koæe (izboljπana prekrvljenost koæe; tople noge: kratkotrajno poveËano izloËanje znoja kot pomembna oblika razstrupljanja; rahli, nespecifiËni koæni izpuπËaji, ki pa v dveh do treh dneh sami od sebe spet izginejo);

Reflex_001-033.qxd

2/6/10

14:42

Page 29

||||

Preden zaËnemo masirati

> globlji in mirnejπi spanec (dogaja pa se tudi, da masirani eno ali celo dve noËi spi nekoliko bolj nemirno kot sicer); > poveËano izloËanje seËa in rednejπe izloËanje blata (ki je zaradi poveËanega izloËanja πkodljivih snovi pogosto rahlo obarvano in ima izrazitejπi vonj); > poveËano izloËanje nekaterih sluznic, ki se kaæe v obliki rahlega nahoda ali bronhialnih izloËkov. To so znaki, da se telo Ëisti, zato jih ne preganjamo, saj kmalu sami po sebi izginejo.

NASVET ZA USPEH

V E L I KO P I J T E

Masaæa refleksnih con spodbudi celotno presnovo in s tem seveda sproæi tudi poveËano izloËanje in izplavljanje obremenilnih snovi. Masirani lahko to ËiπËenje in razstrupljanje uËinkovito pospeπi, Ëe zauæije tekoËino æe pred masaæo, po masaæi pa spet zavestno pije veËje koliËine Ëaja ali mineralne vode.

N A SV E T Pazljivo preberite, kateri odzivi se lahko pojavijo po masaæi ‡ in jih mirno sprejmite kot znamenje, da masaæa resniËno uËinkuje.

ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Refleksna masaža

Dr. Franz Wagner

› Preprosta: edino orodje so naše roke. Spoznajte učinkovite točke na stopalih › ›

Priložen plakat refleksnih con na stopalih in dlaneh 22,95 €

REFLEKSNA MASAZA oprema.indd 1

› Blagodejni prijemi za boljše počutje › Refleksne cone stopal in dlani › Priložen plakat refleksnih con

Wagner

Masaža refleksnih con izboljšuje prekrvitev, spodbuja obnovo organov ter dobrodejno deluje na dušo in duha. Sprošča, uravnoveša telesno energijo in krepi samozdravilno moč telesa.

Refleksna masaža

Majhne cone, velik učinek: odkrijte zdravilno moč dotika.

6/2/10 9:17:27 AM