Vse informacije o knjigah Zaloæbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 821. MARIN»EK, Edo Skok v smetano / Edo MarinËek. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. - (Zbirka Spomini in izpovedi) ISBN 2 Brez pisnega dovoljenja Zaloæbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru doloËil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
SKOKVSMETANO Edo MarinËek
≈Vse je izum. Tudi jaz in zgodbe iz mojega dosedanjega æivljenja, ki so zapisane tako, da bi zajele resniËne dogodke minule sekunde skoka mojega æivljenja, v katerega izteku se ga tu spominjam.« Peter FlorjanËiË
Prvo poglavje Priprave na skok
Ko izbiram zgodbo za zaËetek pripovedi o svojem æivljenju, preprosto ne morem zaËeti pri zaËetku. VraËam se tja, kjer se je veliki ocean s svojim æuboreËim valova njem dotaknil mojega æivljenja na meni najosupljivejπi in najbolj nerazumljiv naËin in me za vselej spomnil, da mu pripadam.
Boginja smrti Bar Monte Casino v obalnem delu Monte Carla je bil tistega vroËega julijskega veËera sredi petdesetih let prejπnjega tisoËletja ujet v polno luno, iz katere objema se ni bilo mogoËe izvleËi. Bila je tam na vzhajajoËem nebu zvezdne noËi in Ëutil si, da te vleËe k sebi. »e æe kdaj, bi lahko v tistem veËeru povsem odkrito in z vsem odobravanjem podprl Kaligulo, ki si je zaæelel imeti polno luno v svoji postelji in bil zato prepoznavan za nekakπnega norca. »e zmore luna dvigovati gladino oceana na nekaterih mestih tudi za πestnajst metrov, je razumljivo, da smo bili z mojo druæbo vsaj teh πestnajst
metrov nad Zemljo, ne da bi se tega povsem natanËno zavedali. Za razkoπno obloæeno mizo, kjer smo se nebeπko zabavali, mi je bilo povsem jasno, da se moram tudi sam potruditi za tako zabavo. To je drobna skrivnost izumiteljev, za katero ve le malo ljudi, ki se tako preπerno zabavajo. Kadar stresaπ svoje spontane domislice in πale, se zdi vse tako zelo samoumevno, ko pa konec veËera padeπ v domaËo posteljo mrtvo utrujen, kot da si pravkar priπel z dela v rudniku, dojameπ, da si pravzaprav garal, zelo garal. Æarel si svoje najboljπe sokove duha, in to ne le zato, ker si se tako uveljavljal, ampak tudi zato, ker imaπ te ljudi v resnici zelo rad, tako zelo, da je bolje, Ëe tega nikdar ne izvedo. A tudi zato si æarel, ker veπ, da boπ prihodnjiË πe boljπi. Kot tekmovalec na treningu, med katerim doseæeπ tu in tam tudi svetovni rekord, ne da bi ti ga kdo priznal, saj trening vendar ni uraden, prijatelji sodniki pa so preveË zadovoljni v hlapih πampanjca, da bi izmerili tvoj rezultat, ki je bil tega veËera naravnost presunljiv. Bil sem vroËemu poletju primerno lepo Ëokoladno rjavo zapeËen in bolj podoben manekenu kot izumitelju, Ëeprav ni nujno, da se ta poklica izkljuËujeta. Moj prijatelj, njegova ekscelenca S. E. Illhami Husein paπa iz Egipta, desna roka kralja Faruka, si je za ta veËer po dolgih mesecih izbral kratke, evropsko krojene sprehajalne bele hlaËe in svetlomodro srajco;
to je nosil odloËno razpeto, da bi bile njegove dlake na prsih, prav tako pa tudi vsa nihajoËa in objemajoËa ga zlatnina na njem, bolje vidne. Poleg njega je sedela prelepa nemπka princesa. Njenega imena tu ne bomo izdali, saj se je kasneje poroËila z bogatim veleindustrialcem, ki pa je πe dandanes izrazito ljubosumen, Ëeprav bi Ëlovek priËakoval, da se nadloga ljubosumja z leti vendar umiri. Za omizjem sta sedela tudi dva vedno laËna slikarja z roba preæivetja, ki ta veËer tu nista πe nikogar poznala. Za nekaj pomanjkljivo obleËenih dam pa si æe iz naËina njihovega krohotanja kmalu razbral, da so umetnice prav posebne vrste, za katerih roËna dela so se zanimali moπki æe v davnini. Veliko smo se smejali in prepevali, ko je starostno svetlolasi barski glasbenik igral na klavir in prepeval znan kaprijski napev o ljubezni in njeni usodi. Nesramno drag πampanjec je kipel iz steklenic v baroËne steklene kelihe, da bi iz njih nadaljeval svoje romanje skozi naπa tresoËa se grla. Opazil sem, da so se gostje bara tu in tam nenadoma prenehali pogovarjati med seboj in se vse pogosteje ozirali vame. Seveda ne brez razloga, saj so me spodbujajoËi pogledi le πe bolj podæigali v pripovedovanju dogodivπËin. Nastopanje je bila in ostaja moja otroπka strast πe iz dni, ko sem kot petletni mulc s harmoniko zabaval goste v Casinoju svoje tete Kende na Bledu. Kar Peter zna v mladosti, zna Peter πe bolje, ko ni veË rosno mlad. Zato se ne bom Ëudil sebi same
mu, Ëe se pojavim nekega dne v svoji starostni mladosti na odru Evrovizijske popevke in zapojem svoj πanson o ljubezni in strasti. Mislim namreË, da v tej umetnosti moderni Ëas popuπËa in se bliæa zvoku, nastalem pri odpiranju in zapiranju vrat, ki v teËajih æe dolgo niso uæila niti kapljice olja. Za vzbujanje pozornosti pri ljudeh sem bil torej naraven talent, zato sem nemudoma zaËutil veliko praz nino, ko se je pogled vseh odmaknil z mene in obstal na kot slika v Louvru lepi Ciganki, ki nas je presenetila s svojim divjim, nadvse odloËnim prihodom. Tudi sam sem sledil pogledu vseh. Natakarje je prihod Ciganke nemudoma prisilil, da so namignili sijoËe pleπastemu vratarju, naj vendar opravi svojo dolænost ter vsiljivko kar najhitreje odstrani iz tega imenitnega sveta zabave. Temnolasa Ciganka je bila obleËena v pisane bleπËice, ki so se nenavadno lepo ujemale z bleπËicami bara. Pravzaprav me je neznanka oËarala s svojim pogumnim nastopom, ko je zakriËala: ≈Usoda mi narekuje, da govorim z vami!« Ker je ob tem s svojimi mandljevo Ëarobnimi oËmi gledala naravnost vame, ki sem morda enako uroËeno tudi sam zrl vanjo, sem glasno zaklical varnostniku na vratih in streænemu osebju hkrati, kot da mirim popadljive pse na svojem vrtu: ≈Trenutek, prosim, gospa je moja povabljena gostja!« LesketajoËi kit glavaË na vratih se je z nejevero zazrl vame, nato pa se z oËitnim cinizmom ponudil moji nepriËakovani 10
gostji, da jo pod roko popelje do naπega omizja. Tu se je nato diskretno sklonil k mojemu uπesu in rekel: ≈Spoπtovani gospod, to Ciganko zelo dobro poznamo. Kamor koli gre, napoveduje ljudem zgolj nesreËe in katastrofe, bankrote in samomore, da bi se nato vse to zelo pogosto tudi uresniËilo. Celo mene je pretentala. »eprav sem Ëasten druæinski oËe petih otrok in preæivljam æeno, otroke in æenino mamo, sem ji dovolil, da mi prerokuje. Zdaj pa æivim ves Ëas v strahu, da se bo to, kar mi je prerokovala, tudi uresniËilo.« Nisem ga sliπal in tudi nisem si ga æelel sliπati. Njen pogled me je medtem znova ujel. ≈Draga moja, kar πtirideset minut smo vas Ëakali, zamujate!« sem nadaljeval in ji, kot se za damo spodobi, pravilom navkljub poljubil ne povsem Ëisto roko. To je izzvalo salvo zadovoljnega smeha. Nato sem ji ponudil stol, tako da se je usedla meni nasproti na drugo stran razkoπnega omizja. ≈Opozoril sem vas, gospod,« je zagodrnjal ob tem rajski vratar, se vljudno priklonil in odπel. Omizje se je ob moji vljudni gesti Ciganki znova πiroko zasmejalo, priËakujoË novi teater in novo dogodivπËino, v kateri bodo tokrat lahko tudi sami sodelovali. Za dobrodoπlico gostji sem prineseni kelih natoËil do roba in glasno nazdravil: ≈Na vaπo lepoto, spoπtovana.« Omizje je naglo ujelo novi ritem in momljajoËe ponovilo moj poziv. Za pitje πampanjca paË ni potrebno veliko spodbude, Ëe je Ëlovek ravno pri volji, da to poËne. 11
Ciganka je nemudoma in brez odveËnih besed izpraznila kupo, nato pa dejala: ≈»e bi bila doma, bi gotovo izpila πe eno Ëaπo.« Seveda sem ji æeljo izpolnil in Ciganka je tudi to Ëaπo vihravo izpraznila. Pri devetem kozarcu se je nenadoma obrnila k æe opitemu omizju ter se zadrla: ≈Tiπina!« Nato je v trenutku vrgla Ëaπo ob steno, da se je v poku razletela. Omizje je onemelo. Vranja Ciganka je zgrabila moje roke, ki so ji je πe vedno ploskale, ter me zvlekla na plesiπËe, kjer so na vse strani migetale mavriËno fluorescenËne luËi. Pianist je kot po nakljuËju ravno tedaj prenehal igrati. ≈Povedala ti bom, Peter, kaj ti prinaπa prihodnost,« se je zadrla dovolj glasno, da so jo sliπali tudi drugi. ≈Ali hoËeπ?« je nadaljevala in se nagajivo nasmejala. »eprav si takega prerokovanja v resnici nisem æelel, sem bil zaradi publike, ki je tiho zrla v naju, skoraj prisiljen pokazati ravnoduπnost in avanturno zavzetost, ki me je krasila æe ves veËer. ≈Zakaj pa ne, lahko poskusiπ, ne more mi πkodovati. A le zakaj, moja draga, si to æeliπ? Saj kar se ima za zgoditi, se bo paË zgodilo, kot se bo. Tega ne bi æelel vedeti, saj imam rad preseneËenja.« Hip zatem sem doæivel proteste tako pri Ciganki kot pri πtevilni publiki, ki se je æe zbrala ob plesiπËu in zahtevala, da se veËer nadaljuje vsaj tako zanimivo, kot se je s prihodom Ciganke æe napovedal. ≈Reva, reva,« je nekdo ugovarjal, kot to poËno otroci v vrtcu. Paπa je v tem trenutku skoraj pritekel do Ciganke in ji do 12
uπes reæeË se pomolil stodolarski bankovec: ≈Princesa, vzemite ta denar, da boste laæje in bolje prepoznali Petrovo usodo.« Ciganka se je smejoËe in puhteËemu πampanjcu navkljub izrazito vljudno zahvalila z drobnim priklonom, kot se je morda nauËila iz ameriπkih filmov. Zdaj je postal Ilhami govorec v imenu vseh gostov: ≈Naredi to za nas, svoje prijatelje, Peter, vsi bi radi vedeli, kaj bo povedala. Mene πe posebej zanima, kako ti kaæe, saj nisem le tvoj prijatelj, ampak imava skupno tudi podjetje, v katero sem vloæil nemalo denarja in sanj!« Moje srce je bilo v tem trenutku æe dovolj namoËeno v πampanjec in je izlivalo πiroko toplino, zato sem na novo opogumljen od samega sebe povzel: ≈No, prav, naj bo, pa mi prerokuj!« − ≈Bravo, Peter, tako se dela,« je povzel avditorij iz vrtca ter utihnil. Ciganka je zdaj prevzela vajeti ter se ozrla po prisotnih: ≈Lahko me udari strela, Ëe laæem. Jaz vedno povem le resnico!« Ob tem je zgrabila roko njegove ekselence in si jo pritisnila na prsi, da bi svojemu novemu sponzorju dokazala, kako globoko iz nje prihaja resnica. To je pri gledalcih izzvalo salve olajπujoËega smeha. Nato je zaËela arabskemu princu, ki se je najraje odzval na naziv paπa, naπtevati vseh njegovih dvajset preostalih nazivov. Paπa je bil tako πokiran in obenem oËaran, da je glasno zaploskal. Ciganka je nato navedla njegov rojstni datum, s toËno uro in minuto, ko je privekal na 13
svet, ter deæelo in kraj, kjer se je to zgodilo z nemalo pomoËi njegove matere. Cirkusu so se medtem pridruæili πe vsi preostali gost je bara ter okoli mene in Ciganke naredili krog. ≈Veπ morda tudi πtevilko paπevega telefona na njegovi novi jahti?« sem jo izzivalno podægal. Ne da bi me pogledala, je izgovorila πtevilko njegovega telefona, da je paπa le nejeverno prikimal. ≈To je bilo dogovorjeno!« sem rekel, saj Ëlovek ne more vedeti takih podrobnosti, ne da bi se pred tem z njimi seznanil. ≈Traparija, to zame ni noben dokaz,« sem odloËno nadaljeval. A Ciganka je vztrajala: ≈Tvoj prijatelj paπa priËakuje telegram iz Pariza, odgovor na tvoj telegram, Peter, ki si ga vËeraj poslal iz Nice. ≈Dræi, vse dræi,« je medtem zavpil prijatelj Illhami in hlastno zajemal zrak. ≈Kaj torej lahko priËakujeva v odgovoru?« sem se zajedljivo obrnil k Ciganki. ≈Zdaj, zdaj mora priti odgovor glede tvojega novega izuma varnostne kljuËavnice za trezorje, kakrπno si testiral v zaporu Monte Carla in je nato tudi sam nisi mogel odpreti.« Nato je imenovala znano banko, ki sva ji patent dejansko ponudila. ≈Tudi to dræi,« je rekel paπa in se z zmagoslavjem v glasu ozrl naokrog. Udaril sem se po glavi. ≈Seveda, saj je o tem pisalo 14
v Ëasopisih in si le prebrala novice,« sem jo zmagoslavno razkrinkal, zadovoljen, da zmagujem v tej tihi bitki proti vraæeverju, s katerim si v resnici niti pribliæno nisem bil na Ëistem. ≈Dobra novica, Peter, tvojo kljuËavnico bodo kupili, vest o velikem denarju pa bo kmalu tu,« se ni pustila motiti Ciganka. ≈In to naj ti zdaj verjamem?« sem se æe vidno zabaval. ≈Seveda, Peter, moraπ mi verjeti, taka je paË tvoja usoda. Jaz jo le prepoznavam,« je uæaljeno vztrajala. V tem trenutku se je skupini pribliæal tajnik arabskih πejkov, ne da bi ga prej kdo videl prihajati, ter Illhamiju izroËil zaprt telegram: ≈Tole je pravkar prispelo za vas. Izvolite, gospod.« Glave radovedneæev so se zgrnile tesno okoli naju, njihove oËi so tako rekoË raztrgale telegram s pomoËjo Illhamijevih rok. Paπa je glasno in z razburjenim glasom prebral sporoËilo: ≈Spoπtovani, zanimamo se za vaπ patent in priËakujemo, da nas kmalu obiπËete in nam razkrijete pogoje odkupa.« Ne da bi si to æelel priznati, me je dobri novici navkljub obπel mrzel pot. Vesela igra je dobila ton grozljive slutnje, da vse skupaj morda vendarle ni zreæirana predstava in da to lesketajoËe se bitje v resnici vidi v obraz usode. Da bi prehitel svoj zatajevani strah, sem nemudoma spregovoril: ≈Ker ste uganili tudi to dobro novico, vam verjamem, spoπtovana dama. Zato vam ponujam 15
svojo roko, da mi prerokujete prihodnost. Upam, da se bo tudi za naprej izkazalo vse tako dobro, kot se je v tem telegramu,« sem duhoviËil ter igral ravnoduπnost in pogum, kot ga zahteva vsak skok v globino. Druæba je dokonËno utihnila. Tako sem lahko nadaljeval: ≈Predvsem pa vas prosim, da mi ne prerokujete smrti, ker to zame ne bi bilo niË novega. Vsak Ëlovek mora vsaj enkrat v æivljenju umreti, in to zares umreti.« Prerokovalka usode je medtem æe nepremiËno zrla v mojo dlan in se ni pustila motiti. Nato pa dvignila pogled k mojim oËem in me dolgo gledala, da je Ëas tekel v neskonËnost. ≈Povedala ti bom dobre stvari, Peter, a tudi æalostne. Kaj hoËeπ sliπati prej?« je konËno spregovorila in si ob tem popravila pramen las s Ëela. ≈Slabe!« sem dahnil in se ozrl Ëez mizo, da πe enkrat preverim svoj pogum. Proti svoji volji sem pod srajco zaËutil mrzel pot strahu. Vse skupaj je samo neumnost, sem se prepriËeval in glasno dejal: ≈No, reci æe!« Hotel sem se ob tem zasmejati, vendar so se mi ustnice zgolj skrËile, tako da je bil moj obraz podoben smejoËi se grπki gledaliπki maski. ≈V stotih dneh boπ umrl, Peter,« je Ciganka slednjiË izmodrovala. Moje srce je zaËelo poskakovati, kot da iπËe izhod, in zazdelo se mi je, da znova vidim poleg sebe tisti zloveπËi obraz koπËene starke, ki je zrl vame takrat med begom na vlaku. 16
≈Tole gre æe predaleË. Rekel sem vam, gospod Flor janiË,« se je na moje olajπanje nenadoma vmeπal sijoËi vratar in zgrabil Ciganko za roko. Z obrazov ljudi je sevalo vame njihovo iskreno pomilovanje, zato sem se ohrabril: ≈Ne, ne, naj ostane, naj pove do konca! Naj pove, kako bom umrl Ëez sto dni, to me res zanima.« ≈V stotih dneh boπ mrtev!« je vztrajala Ciganka. ≈Zakaj ne v devetindevetdesetih dneh, ali πe bolje, v stoenem dnevu, zakaj bom umrl prav stoti dan, Ëe πtejemo od danes dalje?« ≈To je pa Ëisto preprosto, jaz sem dni, ki ti πe ostanejo, samo preπtela,« je vztrajala. Nato sem se skoraj zadrl nanjo: ≈Pa se pri tem nisi morda zmotila? Ali sploh znaπ πteti, ali si sploh kdaj hodila v kakπno πolo, ali sploh veπ, koliko je pet krat dvajset?« ≈Sto dni,« je zamolklo ponovila in se æalostno zazrla vame. Ob tem je bila videti kot grπka boginja usode. Ozrl sem se okoli sebe. V dvorani je vladal mir kot v srediπËu tornada, iz daljave je bilo sliπati le butanje morskih valov v zalivu. Zrak, ki ga je napolnjeval vonj po morju, je trepetal spoπtljivo prijaznost do pokojnika, ki je tu leæal vsem na oËeh na mrtvaπkem odru. Stal sem tam le πe po golem nakljuËju. ≈Pa kako veder, duhovit in zanimiv Ëlovek je bil,« je πepnil veter drugemu vetru. Sedmina, sveËava, solze. Bilo mi je grozljivo 17
pri srcu, in naj sem se πe tako trudil, se drugaËe nisem mogel poËutiti. ≈Ne verjamem ti! Smrt sem do sedaj æe dvakrat prelisiËil in znova jo bom!« sem trmasto vztrajal. ≈Saj si vendar rekel, naj ti prerokujem prihodnost,« se je zaËudila Ciganka. ≈Sicer pa sem πportnik in ne verjamem, da se me lahko bolezen tako naglo poloti in me pokonËa. Tudi paziti znam nase. Ampak povej: Kako bom torej umrl?« sem bil navkljub hladu okoli srca iskreno radoveden. ≈Smrt bo priπla k tebi v tvojo hiπo.« ≈V mojo hiπo?« sem se kislo zasmejal. ≈Morda na kavo? Kaj pa Ëe stotega dne odpotujem, se nekam potuhnem, prespim vse skupaj?« ≈NihËe ne more pobegniti svoji usodi, tudi ti, Peter, ne!« je povzdignila glas lesketajoËa se nimfa. VroËica in mrzlica v mojem telesu sta si podajali roko in kri je plala skozi moje æile, da je bolelo. Naslednje vpraπanje sem skoraj zaπepetal: ≈Zdaj pa mi povej πe kaj dobrega.« Nimfa si je znova vzela precejπen kos Ëasa. ≈Povej æe enkrat,« sem rekel. ≈Imel bom slovesen pogreb in vsi bodo hoteli nositi mojo krsto, mar ne?« Lepa orientalka se je zastrmela vame s svojimi velikimi temnimi oËmi in se zasmejala: ≈Postal boπ nesmrten, Peter.« ≈Umrl bom in postal nesmrten? Kako pa gre ven18
dar to skupaj?« sem se zaËudil in nagovoril prisotne: ≈Umiram, a ne morem umreti, ker sem nesmrten.« ≈NekoË boπ morda razumel,« me je potolaæila. ≈Vsak dan, ki ti πe preostane, boπ lahko gradil svojo nesmrtnost. VeË ti ne znam in ne morem povedati. Preostale dni lahko dobro izkoristiπ ali pa tudi ne. Vse bo tako, kot ti je namenjeno, to je edina gotovost,« je πe dodala glasnica usode. Nato je prav tako vihravo, kot je vstopila v moje æivljenje, iz njega tudi odπla, ne da bi mi dovolila zadnjo besedo. Bilo je jasno, da je veËera konec. Usedel sem se za mizo, da uredim svoje zmedene misli. ≈To je bila vendar zabava, smejmo se, ne stojte tam kakor lipovi bogovi,« sem nagovoril ljudi. Toda nihËe veË ni prisedel. Le Illhami se mi je opogumljajoËe pribliæal. ≈PlaËal bom zate,« je rekel, ≈vse bom plaËal, tudi tvoj pogreb, Ëe je imela Ciganka prav. A tudi Ëe je imela prav, ti vendar ostaja πe sto dni in vedno bom tvoj prijatelj. Dobro je, da to veπ, Peter.« ≈Hvala, Illhami, veπ, morda pa si kaj izmislim. Ne verjamem, da se lahko vse to neha kar tako. Nekje se je Ciganka morala zmotiti in ugotovil bom, kje. Usoda je gotovo æenska, in Ëe se ji prikupim v dneh, ki mi po Cigankinem prerokovanju πe preostanejo, se lahko z njo gotovo dogovorim za kak dan ali ples veË. A moral se bom potruditi. Zelo potruditi. V to verjamem,« sem πe dodal. 19
VeËer se je tako konËal in tudi sam sem odπel. Po vsem treznih korakov sem se odpravil proti domu, da najdem zasluæeni mir in potonem v odreπujoËi spanec. Zaman. Polna luna mi je tolkla v srce in vsak trenutek je bil oblit z naraπËajoËim strahom, izza katerega mi je naravnost v oËi seval lesketajoËi se Ëudeæ vsega. V poltemi sem poboæal speËo æeno. Nato sem prijel vazo, ki je stala na mizici poleg postelje, in pomislil: Kakπen Ëudeæ, zdaj se lahko dotikam te vaze, Ëutim pod prsti njeno stekleno lesketanje, Ëez sto dni pa tega morda res ne bom veË mogel Ëutiti. Kako neverjetno in nesamoumevno je vendar vse to. Kako mogoËno in pravzaprav Ëudovito! Da, πele smrtni strah me je do zadnjega atoma razprl v dragocenost slehernega trenutka. »e sem do tega veËera ljubil æivljenje, sem bil od zdaj naprej fanatiËno goreËi obËudovalec vsega, Ëlovek, ki mora pred prihodom velike ladje πe toliko urediti in narediti, da je spanje le πe gola potrata Ëasa. Tako sem gradil v svoji glavi naËrt za naËrtom vse do ranega jutra, ko so zakoni fizike vendarle premagali zakone duha in dokazali, da tudi sami nikdar niso bili niË drugega kot duh sam. A tudi duh se ni veË zmogel oddaljiti od njih niti za en sam droben delec. Prebudilo me je vroËe sonce na licih novega dne. Prvega dne mojega zadnjega popotovanja. ZaËel sem preπtevati dneve, ki so mi πe ostali. In to πe vedno poËnem. 20
Drugo poglavje Odriv in drsenje
Moja æivljenjska zgodba je morda res zelo posebna. V æivljenju sem preprosto sledil svoji æelji, da naberem najlepπe cvetje sveta, se gibljem med najlepπimi ljudmi, cvetoËimi paπniki, prelepimi gorami in vodami, da jem izbrane jedi, pijem najboljπa vina sveta in se kopljem v izobilju. Za to sem se kot izumitelj znal vedno tudi izrazito potruditi. A priπla je ta slovesna ura, ko bom potegnil Ërto pod svoje æivljenje, v upanju, da bo to, kar ujame vaπe uho, ne le zanimivo ter tu in tam za bavno, temveË tudi koristno. »e bom pri tem zamolËal temnejπe ure, prikril trpljenje, ki sem ga v svojem Petrocentrizmu nujno povzroËal nekaterim ljudem, to resniËno ne bo namerno. Na tem mestu Ëutim globoko nujo, da se za skrivnosti opraviËim svoji tako zelo ljubi æeni Vereni. Bil sem paË poln samega sebe in hkrati eden od tistih ≈beautifull people«, s katerimi se je svetovna smetana vedno rada posipala kot z zrni Ëokolade, da bi bila sama sebi videti uæitnejπa. Zdaj sem tu in æuborim o svojem æivljenju tako, kot bi rad zgodbo sliπal tudi sam. »e je le mogoËe, bi rad povedal lepo, duhovito in strastne sreËe polno zgodbo, ki zmore zatajiti grenkobo 21
in æalost ter se obenem pribliæati temu, kar se skriva v ozadju moje veselosti in klovnovnostva, ki zabava ljudi. Razlog je preprost. Tako zelo rad se zabavam in tako zelo rad zabavam druge, da brez tega prepro sto ne morem æiveti. Brez vas, dragi moji, bi bilo moje æivljenje æalostno in prazno. To je vsa resnica. Sem sivolas fant z ReËice nad Bledom. »e bi bil v æivljenju pameten ali morda zgolj mladostno razigran, bi gotovo ne poËel tega, kar sem, in tudi ne tako, kakor sem. Tako pa sem poËel natanko to. Zabaval Boga ter bil v zahvalo njegov ljubljenec, njegova zelo dragocena igraËa, s katero je imel prav posebne namene. Vsaj meni se je tako dozdevalo. Ne, ne, v to sem bil celo povsem prepriËan. Tako zelo prepriËan, da sem si drznil ne nehno kukati v sobo Stvarnika, da bi mu bil v ognju rojevanja novega vsaj podoben, Ëe mu æe nisem zmogel biti enak in Ëe ga nisem mogel celo preseËi. Saj sem se vendar vedno smel pogovarjati neposredno z njim. V æivljenju sem s triinπtiridesetimi avtomobili prevozil na milijone kilometrov in πe danes ne znam zamenjati gume. Preprosto se mi tega nikoli ni bilo treba nauËiti, saj nisem doæivel niti ene same predrte gume. Mar ni æe ta drobna pozornost sreËe namig Boga, da me varuje? Danes, ko v svojem blejskem domu Ëakam na za dnji, veËni ples z Matildo, le teæko verjamem, da je skok v smetano pravzaprav trajal vse moje dosedanje æivljenje. Da. Ljubil sem svoje æivljenje. Ljubil sem z 22
vsem æarom æensko, ker me je Bog pravoËasno sezna nil z boginjo ljubezni. NeskonËno hvaleæen sem za to milost in Ëudovito priloænost. »e mi bo uspelo zabavati vas, bralce, bo to kakor znamenje obiskovalcev ob vznoæju skakalnice, da sem skoËil dobro. Da sem smel in zmogel med skokom ob lizovati prste v smetani sveta, zavedajoË se preproste resnice: smetano je treba nenehno stepati, gnesti, jo pokuπati, oblizovati ter znova … gnesti. Zato ne na staja na povrπju sveta kar tako, brez posebnega napora in poguma. A prav tega poguma ne bom verjetno pri sebi samem nikdar razumel. Poguma, ki zbeæi od tam, kjer je v herojski spopad vpleteno skoraj vse Ëloveπtvo, nato pa se ustopi sam samcat nad globino, pod katero ga Ëakata zmaga ali poraz. Tolaæim se, da tak pogum morda vendar ni strahopetnost, ampak le zelo izbirËen pogum, znaËilen predvsem za ljudi in narode, ki so in smo tako zelo zaljubljeni v simfonijo æivljenja, da smo med vojno in v nasilju raje begunci in dezerterji kakor pa junaki iz herojskih epov. Nenadoma si na smuËeh in drsiπ. Pod nogami Ëutiπ Zemljo, ki izginja. ZaËudeno zreπ predse in se poskuπaπ spomniti Ëesa pametnega, a ti to πe dolgo ne uspe. Zavedaπ se, da se nekaj dogaja, in to prav tebi. Tako se zaËne drsenje, za katero nosiπ v sebi popotnico æelje in poguma.
23
Iz Evrope v Evropo »e sem natanËen, sem bil dvakrat rojen v Evropi. Dru ga Evropa je bila manjπa, veliko manjπa od prve, ki jo vsi poznamo. To je bil hotel Evropa, last moje matere FranËiπke Peternel, ki je po poroki z mojim oËetom mirno dovolila preimenovati se v FranËiπko FlorjanËiË. Hotel Evropa je stal v bliæini æelezniπke postaje na Bledu; ta kraj je bil takrat skupnost veËjega πtevila vasi in oddaljen le slabih deset ur hoda od Ljubljane. A pojdimo po vrsti. ZaËel bom z letom 1909 v Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov ter drugih narodov, ki se niso uspeli uvrstiti v kratico SHS. To je bilo, mimogrede povedano, slavno vinsko leto, ki je povzroËilo nemalo opojnega slavljenja æivljenja tudi v letih, ki so se napovedovala. Komaj desetletje kasneje se je konËno zgodilo. Moji moægani so bili v materinem trebuhu sprva majhni kot oreh, a kdo ve, kaj razmiπlja bodoËi iznajditelj v skoraj temni dvorani maternice, komaj leto dni po koncu prve svetovne vojne, ki je bila vsaj na prvi pogled izzvana v Sarajevu, πtiristo petintrideset kilometrov proË od mojega rojstnega kraja. Bil je marec in snega je bilo resniËno dovolj, saj zime takrat niso bile tako skope s snegom, kot so sedaj, ko se Afrika seli v Evropo. Zato je babica zamudila dogodek in priπla na slovesno odprtje mojega æivljenja ravno πe pravi Ëas, da je lahko 24
z mrzlimi πkarjami prerezala slavnostni trak v obliki πkrlatne popkovine, ali pa je to morda storil moj oËe, ki je pred tem igral babico, kdo ve. Nato sem vdihnil. Sam! Kot bom sam tudi … izdihnil! Moj prihod na svet so zbrani v hotelu Evropa nestrp no Ëakali z nekaj zaboji vrhunskega vina. Steklenice je bilo mogoËe odpreti in pretoËiti njihovo vsebino vase πele ob novici, da mislim s prihodom na svet resno. OËetova æena, torej moja mama, je morala nato dolga leta streËi dvema moπkima. Teto Marijo Kenda, ki je æivela na gradu, je o dogodku obvestil oËe z mahanjem bele rjuhe. Dogovorjeno je bilo, da bo rjuha skozi hotelsko okno petkrat pomahala proti gradu za bitje z drobnim lulkom in dvakrat za drugo moænost. Seveda nisem mogel vedeti, da bom vedno znova tako strahotno æejen. Ta æeja me je zapustila πele pri treh letih, ko so mi po dveh letih prerivanja s slabim letom dni mlajπo sestrico pri materinih dojkah konËno popustili æivci in sem se resniËno razhudil na vsiljivko z imenom Elizabeta ali po domaËe ©pela ter jo primerno premikastil. Takrat sem od matere dobil prvi resnejπi poduk, in sicer, da Ëlovek æanje tisto, kar seje. Vaπka skupnost je izvedela za moje rojstvo tudi po petkratnem meænarjevem trkanju na cerkveni zvon. Lahko reËem, da so bile priprave za moj skok v svet resniËno vzorne. Ko danes, petinosemdeset let kasneje, razmiπljam o tem, vem, da celo komaj rojeni otrok 25
zagotovo obËuti ljubezen, ki mu jo izkazujejo starπi in drugi ljudje, ter tako spodbujen lahko ujame njen polni vzgon. Zato ima sreËen prihod v æivljenje podoben uËinek kot visoka hitrost na zaletiπËu skakalnice. Za dober skok je potrebno tudi dovolj hitro drsenje po zaletiπËu skakalnice. Petega marca tistega davnega leta pa so se poleg mojega prihoda na svet zgodile πe nekatere druge stvari. Jezero je Ëez noË prekril led in gore so vraËale petkratni odmev njegovega pokanja ob strjevanju. »ez noË je tudi zapadlo toliko snega, da ni bilo mogoËe videti niti dva metra daleË in so bila vrata hiπ in hlevov povsem zamedena. Pet let pred mojim prihodom na svet so v glavnem mestu Bosne ustrelili avstrijskega prestolonaslednika, za njim pa v naslednjih letih πe deset milijonov vojakov in civilistov drugod po svetu. Je æe tako, da Ëe se ljudje radi pretepajo po gostilnah, poËnejo to πe toliko raje bolje oboroæeni na frontah. Razlog za tako ravnanje se vedno lahko najde. NiË hudega sluteËi posamezniki, æeljni miru, si æelijo pobegniti takim praviËnim norcem, kot najbolje vedo in zmorejo, a jim to po navadi ne uspe najbolje. Januarja 1919, tri mesece pred mojim rojstvom, je moj stric Janez Kenda kupil slavni blejski grad iz izkupiËka, ki mu je bil ostal po prodaji hotela v Sofiji. Njegova æena Marija, ki je bila hkrati tudi moja teta, je 26
tako postala nova grajska gospa. Poleg gradu sta teta in stric imela v lasti tudi dva velika hotela s casinoji in noËnimi bari; te sem obiskoval æe kot petletnik, zato morda ne Ëudi, da sem imel veselje s podobnimi obiski tudi kasneje, ko sem æe odrastel. Takrat seveda πe nihËe niti slutil ni, kako pomembno vlogo bo bogata in ugledna teta odigrala pri mojem kasnejπem skoku v svet. Takrat je bil Bled poletna rezidenca jugoslovanskih kraljev. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom pri dvanajstih letih prijateljeval s kronskim princem Petrom in ga pol dneva celo nadomeπËal. Moja mama je Ëudovito pela. Pogosto je sanjarila ob oknu in zrla proti jezeru in cerkvici na sredini. Hotel Evropa je imel tedaj petinπtirideset postelj in je bil za tiste Ëase razmeroma moderna pridobitev za Bled. »eprav sem bil nenehno ob materi, je uspel oËe pretihotapiti vanjo πe dva otroka poleg ©pele in mene, ki sem bil prvi med prvimi. To sta bila brat Boris in sestra Marjana. Kako mu je to uspelo, takrat nisem razumel. Tudi v tem pogledu je bil ta marljivi poπtar zelo prizadeven. Grajska teta Marija mi je takoj po rojstvu prerokovala usodo iz kavne usedline na dnu skodelice: ≈Vidim delfina, veliko rib, srce, nos in nogo,« je naglo razbrala. Ko je s slovesnim obrazom vile rojenice o prerokovanju obveπËala mojo mamo, je πe dodala: ≈Fant bo prisiljen oditi v svet in bo odπel iz te male Evrope v veliko.« Bilo je samoumevno, da je morala mama po dveh 27
letih mojega odraπËanja skoraj vsak dan gledati skozi okno proti gradu, da bi videla, ali bo njena sestra pomahala z rjuho; to je namreË pomenilo, da je izgubljeni sin Peter na gradu. Telefon smo doma resda imeli, ker je bil oËe paË glavni poπtar, a je bil povezan le s poπto, zato je bilo mahanje z rjuho najhitrejπa oblika sporoËanja na daljavo. Kolikor poznam sebe zdaj, me je bilo gotovo teæko izslediti. Okolica doma in predvsem grad sta bila tako polna zanimivosti, da se jim ni bilo mogoËe izogniti. Ob sobotah in nedeljah pa je vsa moja druæina tudi uradno obiskovala teto in strica na gradu, saj je æupnik Oblak maπeval v grajski kapeli. »e je teta Marija v svojih prerokbah zaslutila tudi zametek sedanjega vstopanja Slovenije v Evropo, tega gotovo ni zavestno vedela niti sama. A pogosto slut nje daleË prehitevajo svoj Ëas in poπiljajo svoje æarke v prihodnost. Teta prav tako ni vedela, da bom πe vse prekmalu resniËno moral pobegniti v Evropo pred norostjo nove vojne in postati begunec. Vse to je le slutila. Zato kavo zdaj pijem vedno z velikim spoπtovanjem. Nikdar namreË ne veπ, kaj te Ëaka na dnu skodelice.
Sveti Peter, laæi in skoki »as nedolænosti je zame Ëas, ko Ëlovek πe ne æivi kot spolno uresniËeno bitje. Otroπtvo je preËudovit in prav 28
gotovo boæanski Ëas. Vsaj moje otroπtvo je bilo tako in æelim si, da bi vsi otroci sveta lahko imeli podobno otroπtvo. »as otroπtva, v katerem sem bil spolni vajenec, nekakπen pripravnik brez spolnega izpita, bi moral pravzaprav odπteti od sedanjih petinosemdeset let, kolikor jih beleæi marljiva statistika ob zaËetku zapisovanja te knjige. Moj raËun je preprost. Petinosemdeset klasiËno na πtetih let, kolikor jih premorem, zmanjπajmo za πest najst let, saj sem prav pri πestnajstih letih postal tiste vrste bitje, ki zna globoko dihati in razumeti izvor vesolja v ljubezni med moπkim in æensko. Po skrivnem preπtevanju prstov dobim tako pomenljivo πtevilko de vetinπestdeset, ki me udobno pomladi, Ëeprav πe vedno ne toliko, kolikor bi si moje veËno mlado srce v resnici æelelo. A tudi matematiËna spretnost mi ne pomaga veliko, kadar se v svoji tihi zadregi zatekam k æeni po pomoË. Teæko bi namreË v tej svoji matematiki pristal na trditev, ki se me æeli skrivaje okleniti in polastiti, Ëeπ da sem v æivljenju ne le veliko delal, ampak svoji æeni tudi veliko lagal. Mislim, da vsaj ti, Bog, nimaπ zlega oËesa in mi boπ odpustil in me sprejel takega, kakrπen paË sem. Trudil sem se, kakor sem najbolje znal in zmogel, da bi dar æivljenja ujel v polnem letu, da bi me veter dni odnesel daleË, kar najdlje, kot pri mojem najboljπem skoku na skakalnici, in da bi med poletom uporabljal vse, kar sem znal in zmogel, zvest novemu 29
slogu, ki sem se ga oklenil po natanËnem opazovanju letenja v naravi. Za slog ≈roke ob telesu« sem kot reprezentanËni skakalec kraljevske Jugoslavije dobival pri sodnikih slabπe ocene od skakalcev, ki so mahali z rokami kakor ptiËi ali se dræali, kot bi pred seboj potiskali vagone. ©ele kasneje se je Descherjev slog uveljavil tudi pri sodnikih. Da se med mano in smuËarskimi skoki plete nekaj posebnega, sem obËutil æe v zgodnjem otroπtvu. Moral sem imeti nekaj manj kot tri leta, ko sem svoje svetiπËe uzrl tako zelo moËno, da se je samodejno vklopila kamera mojega spomina in lahko sedaj ta prizor opazujem vedno znova. Mama sedi na stolu ob oknu in majica na njenih prsih se rahlo odstira. To je bilo zame znamenje, da se moram takoj odriniti, zato sem se z vso moËjo pognal s stola blizu mame, na katerem sem sedel, in pristal z glavo na tleh. Ne spominjam se, da bi zajokal, in πe preden me je mama lahko pobrala, sem æe zlezel v njeno naroËje in se z usti prisesal na njeno dojko, v kateri me je Ëakala topla in slastna tekoËina æivljenja. To je bilo moje kraljestvo in mama mi je to vedno in nedvoumno dajala vedeti ter Ëutiti. Svojo lakoto po materinem mleku sem si dolgo teπil tudi z lesenim cucljem, vendar ga je kmalu nadomestil malce toplejπi prst. ≈Glej, da ga moËno primeπ, sicer ga boπ pojedel,« mi je veselo svetovala mama. Posluπal sem jo, in Ëe bi me videli spati 30
danes, dolga desetletja kasneje, bi videli, da v spanju s prosto roko πe vedno dræim svoj palec. Podobno odloËno sem skakal tudi v Ëasu in ga prehiteval s patentno prijavo napihljivih varnostnih vreË v avtomobilu, na odbijaËih in celo na strehi, da bi se avto po padcu v vodo ne prevrnil in bi voznik na strehi lahko mirno priËakal reπitelje. Seveda ≈sodniki« pri takratnih avtomobilskih gigantih niso kupili mojega izuma in so se napihljive blazine uveljavile πele desetletja kasneje kot ≈air bag«. Tudi prav, da le reπujejo æivljenja.
Kako Ëlovek postane iznajditelj Beseda izumiti izvira iz besede iznajti, to pomeni, da se moraπ v neugodnih razmerah znajti, kakor veπ in znaπ. Vedno kadar sem kaj izumil in kadar sem kaj naπel ter nato iznaπel, sem uvidel, da lahko iznajdem πe kaj boljπega od æe najdenega. Vse to sem seveda izvlekel iz svojega uma. Moja prva najdba je bila odkritje dveh nadstropij in velike verande s pogledom na modro zeleno jezero v hotelu Evropa. V æivljenju sem se vsekakor trudil posnemati duhovitost Boga, ki je bil prvi izumitelj, saj je ustvaril svet in vse vesolje iz golega niËa ali neËesa podobnega povsem po svoji lastni zamisli in volji. Izumitelji so prav posebna vrsta ljudi. Njihovo poËetje ne le da posnema Boga, 31
zaradi Ëesar si nemalokrat nakopljejo boæjo jezo ali vsaj oËitajoËe poglede ljudi, ampak je lahko tudi zelo nevarno. Verjetnost za dobitek je pri izumiteljih celo manjπa kot pri gangsterjih. Na eni strani obljublja izumiteljstvo visoke dobitke in ljudje so zaradi bliæine obljubljenega plena preprosto oËarani. Milijoni dolarjev, mark in zdaj æe evrov … ves Ëas letijo po zraku in se, kot je sprva videti, z vso gotovostjo bliæajo denarnici. Vendar pa mi je v æivljenju sËasoma postalo jasno, da bo morala veËina mojih duhovnih otrok na pokopaliπËe, πe preden bi lahko zaæiveli. Ideje, ki bi lahko spremenile svet v veliko igriπËe sreËnih in zadovoljnih ljudi, ne preæivijo niti prvega sreËanja z resniËnostjo. Druge pa, ki niso na videz niË drugega kot le drugaËen naËin menjavanja spodnjega perila, zaæivijo v gradovih in sanjah ljudi ter otovorijo denarnico do vrha in πe Ëez. Od izumljanja sem kmalu postal odvisen kot narkoman od svoje igle, zato nisem mogel drugaËe, kot da sem marsikatero noË prebedel v globokem tuhtanju in bil nad idejo vedno znova navduπen kakor otrok. Z znanostjo sem se zaËel resneje ukvarjati pri dveh letih, ko sem med raziskovanjem vesolja padel po kletnih stopnicah in bi me brez mojega glasnega dretja morda naπli πele arheologi dolga stoletja kasneje. Skrbna analiza lobanjice bi pokazala vzrok smrti Ötzija 2. ≈Osebek umrl zaradi podhladitve v kletnih prostorih zgradbe staroselcev, verjetno zaradi posledic potresa; to 32
je mogoËe domnevati po drobni razpoki na lobanjici.« Vendar so me pravoËasno naπli, tako da sem lahko πe naprej odkrival hotel svoje matere in torej malo Evropo. V kleti sem naπel shrambo z vso kramo, ki so jo tja odlagali dolga leta. Znaπel sem se v zakladnici, kakrπno si danes æeli najti vsak Harry Potter. Do petega leta starosti sem bil tako redno zaposlen kot zakladniËar hotela Evropa. Ko me je oËe nekoË znova naπel na tleh moje zakladnice, mi je glasno in za vselej zabiËal: ≈Preden boπ postal postopaË, te bom s kruhom in vodo zaprl v to klet!« Nato je πe nekaj Ëasa kriËal, da postopaË vsekakor ne bom, zato sem mu pogumno odvrnil, da nisem πe nikogar uæalil in ne udaril, kot je on mene po riti æe zaradi tistega slanine, ki sem si jo rezal in o Ëemer bom πe govoril. Komaj sem se ognil udarcu, a sem oËeta vseeno uspel πe vpraπati, ali morda pomeni biti postopaË kaj drugega kot krasti slanino. ≈PostopaË je potepuh, brezdelneæ, lenuh in vagabund.« Kaj je vagabund, mi prav tako ni bilo jasno, a dragi oËe, kjer koli æe si sedaj, vedi, da brezdelneæ vendar nikoli nisem bil, saj sem garal od jutra do veËera, bila me je polna hiπa in kmalu tudi okolica! Kmalu sem se lahko potepal tudi naokoli in nav duπeno sem raziskoval veËjo Evropo, ki je leæala zunaj naπega hotela in se je zaËenjala z naπo vasjo. Tam sem lahko vedno kaj poËel. Pri dveh ali treh letih sem obiskoval soseda kmeta 33
in se Ëudil dejstvu, da iz ene koruze zraste celo steblo in iz enega krompirjevega gomolja, posejanega v zemljo, deset novih. To je bil Ëudeæ, pravi Ëudeæ! Pri πtirih sem zlezel pod vse krave v hlevu, da bi ugotovil, od kod teËe mleko, ki ga vsako jutro zajtrkujemo. V svinjaku sem gledal, kako lahkotno in hitro na svet prihaja praπiËek, ter se na seniku igral s kokoπmi, ki niso opazile, da sem med igro pridno pobiral jajca. Rad sem se druæil tudi s popadljivimi psi Ëuvaji in nekoË sem prenoËil pri starem nagubanem bernardincu, s katerim sva si najprej bratsko razdelila veËerjo. Æivali se seveda pogovarjajo v svojem jeziku, zato sem se moral nauËiti kikirikati, mukati in lajati. Kmetje namreË niso imeli kdo ve koliko Ëasa, da bi se lahko ukvarjali z malim pobalinom iz hotela, ki je hotel vse vedeti in je na en odgovor postavil sto novih vpraπanj. Tako sem se kmalu preselil h klepetavim in ustreæ ljivim rokodelcem, Ëevljarjem, mizarjem in pleskarjem, ki so mi dovolili, da sem jim pomagal pri delu. Dolge ure sem prisluπkoval veselemu ragljanju statev starega tkalca, v Ëigar tkalnici je vse brenËalo in predlo. Tkalske ladje so na poti skozi valove niti predle tako Ëudovite tkanine, da sem v obËudovanju veËkrat pozabil zapreti usta. Nemudoma in zatrdno sem zaËutil, da je tu moj svet. Zaslutil sem svoj prvi izum, zloæljive statve. Ne, oËe, brezdelneæ res nikoli nisem bil! Vse, kar sem dobil v novi Evropi, ostanke blaga in trakov, stara 34
kladiva, kleπËe in Ëevljarske æeblje, napol prazne posode za barvo, scefrane ËopiËe, deπËice in oblance, vse sem sprejemal z odprtimi oËmi in praznimi rokami. Stvari sem sproti odnaπal v shrambo, ki je zdaj postala tudi moja jetniπnica. Ko se je namreË æe skoraj vsa vas uprla iskanju moje izgubljene duπe in sem pridrsal domov obtolËen in z le nekaj ostanki obleke, me je oËe prijel za desno uho, me zvlekel v klet, tam pustil samega in za seboj zapahnil vrata. Vendar se nisem vdal in sem med prestajanjem kazni izumil Ëesalni in masaæni salon za laËne in zaljubljene angorske zajce, ki mi jih je za peti rojstni dan podaril prijatelj ©avko. Njegov oËe jih je gojil zaradi zdravilne volne, ki da jo je treba le dobro izËesati in æe pomaga pri lajπanju revme. Z denarjem, ki sem ga dobil od gostov, sem si æe nekaj dni po tej zaporniπki izkuπnji kupil zajËjo samico in ustvaril zajËjo druæino. Volne, ki sem jo tako dobil, je bilo dovolj za lep antirevmatski pulover, ki so ga spletle veπËe roke moje stare mame. »esanje æivali pa mi je vzelo toliko Ëasa, da mi ga je primanjkovalo za iskanje hrane, zato je moral vsakdo, kdor je hotel opazovati zajËjo druæino pri pojedinah, ljubezenskih igricah in rojstvih, s seboj prinesti vreËo zelenjave. Obiskovalci so mi smeli tudi pomagati, πe posebno pri umirjanju vsesploπnih spopadov in ravsanja razbrzdanih æivali, ki vsem dresurnim vajam navkljub niso hotele iz svoje koæe. 35
Kazalo
Prvo poglavje: Priprave na skok Boginja smrti Drugo poglavje: Odriv in drsenje Iz Evrope v Evropo Sveti Peter, laæi in skoki Moj prvi skok Kako Ëlovek postane iznajditelj ©Ëuka a la carte in zmage neumnosti Mama in dom Zdravilni stik z zemljo Harmonikaπ poljubi kraljico Kako ukrasti slanino, ne da bi to kdo opazil Sveti Peter Asiπki Tarzan je bil Blejec How do you do? Svetovni arhitekt Nogometni izum Sveti FranËiπek in leni Peter Skoraj punca Tretje poglavje: Pospeπevanje Najboljπi Ëaj na svetu Izum, ki mi je reπil noge Moja prva Darja 565
Klub blejskih ljubimcev RomantiËni oËe ©al vseh πalov Sam svoj junak Brki me pokopljejo Kako sem doæivel zaËetek druge svetovne vojne Iz sladkosti otroπtva naravnost v vojno Rommel proti gestapu Strastna zimska pravljica Mister Sepp Neki drugi Peter s fronte Himmler napade blejski led »etrto poglavje: Odriv Beg v raj Sepp, edini Bog Denar tudi greje Atleta v puloverjih Zaklad mora v sneg Kadilak za begunca TaboriπËe v Bernu Ura Longines Eleganca in prepriËljivost Peto poglavje: Polet nad globino Punca v Bernu Pijanost in poπtenje V Zürichu pri Boralu LeteËi izumitelj 566
Slikar najde svojo bodoËo æeno Metoda Ferdo DavËna Emilova nogometna skrivnost Odhod v Davos SlaπËiËarna in ©portni klub Davos Moj prvi bogataπki avto Struænica v postelji Pes Teli, zvezda Davosa Mladostna objestnost Napad metuljev ljubezni Dvesto svilenih nogavic Najboljπi prijatelj Dober dan, Montreux TisoË stopnic nad Montreuxem Chaplin in drugi Ilegalni prebeg v Francijo Jutra v piæamah ©esto poglavje: Doskok v smetano HËerka izbere bogataπa Jacques-Yves Cousteau Peter Foksterijer Kratki stik S Colette ob bazenu Smisel za posel Predsednik Drnovπek in stric Kenda CvetoËi Bled 567
Egiptovski kralj skrbi za svoje zdravje SlaËenje, ki to ni Nerodni plesalec Ura za Meko Roka za kralja Faruka Visoka erotika Druæabne zadrege Advokat Branko Toæilec in morilec Nenadni filatelist Stradivarka Hvaleæni πofer Bogati boter Elitni ≈kupleraj« MaËek NinuËu Najlepπi naslov in slavne osebe Iranski kaviar Kokoπ sproæi nestrpnost Francoska kuhinja Veselje do pletenja Cigal PlaËaj, Ëe moreπ Svinjska kri Predolga æena Grof Dick in lovci Churchill, Onassis in jaz Jahto kupim! 568
Kraja za Lancastra Najboljπa sluæba Petnajst milijonov πvicarskih frankov UËna ura v Milanu Ameriπki predsednik pomaga New York in πtiri magiËne besede Slikar znova napade MogoËni Belaus Tretji Ëlovek Orsona Wellesa Tudi milijonar lahko dela Prijatelj Errol Flynn Sto tisoË dolarjev Admirali iz kafre Deset likalnikov za maharani Zadnji ugriz Nesporazumi in πe marsikaj drugega Joki in dragocena opica Avstrijski potni list Bogati Armenec Slovo od Monte Carla in dom v daljnogledu Dræavna nagrada Giza in Guido Plemeniti poslovneæ Lorli, Lorli, ah, Lorli Gosta megla Najboljπa pogodba na svetu Gospod Mundt 569
Slavna trobenta Playbojev fotograf General æenskih petk Kdo je ubil Janeza Sekskocka Ta prekleti zdravniπki test PolitiËno prepriËanje Stojalo za smuËi Toni Stender Slani πampanjec za jelene Dirka za zakladom Norec pred vrati Milijon za Rina Rino in znanstvenik Edi ©ejk iz Riada Conte della Rocca Sedmo poglavje: Trd pristanek TisoË ton na glavo Osmo poglavje: PROTI IZTEKU Æivljenje po smrti Firence malce drugaËe Æivljenje pred smrtjo Mulatka in njen izum SrËni izum Prostaπki nasvet mojega deda ErotiËni vlak Stokanje v hotelu Izumitelj je vedno na preæi 570
Eugenio C Pravljica o denarju Vzemi denar in pojdi Ko πe ni bilo smeti Znajdi se Stoti dan Povedati ali ne? Utripanje v temi SreËa Najboljπi zakon Zdravilni duh vile Avala Svetovni rekord za darilo
571
Spomini in izpovedi Urednica Nela MaleËkar Edo MarinËek Peter FlorjanËiË − SKOK V SMETANO Prva izdaja Oblikoval Saπo Urukalo TehniËno uredila Mirjam Pezdirc Mladinska knjiga Zaloæba, d. d., Ljubljana Glavni direktor Milan Matos Izvrπni direktor Programov Bojan Kuhar Natisnila Tiskarna Hren, Ljubljana 2007 Naklada © Mladinska knjiga Zaloæba, d. d., Ljubljana 572