Slovenija izpod neba by Mozaik knjiga

»Tak pogled na Slovenijo je veličasten. Spodaj so

Slovenija izpod neba

Vec ˇ kot 300 razkošnih aeroposnetkov enega samega fotografa nas vzdolž glavnih vodnih žil popelje po domovini, kakršne še nismo videli.

reke, modrooka jezerca, neskončna zelena preproga skrivnostnih gozdov, vmes pa škatlice, domovanja prebivalcev, ki jih povezujejo vidne in nevidne črte, valovanja in sevanja. Vso to lepoto objamemo z enim pogledom.« Matevž Lenarčič, ki je za to knjigo • porabil 3 leta

Matevž Lenarcˇicˇ

čudovite gore, smaragdne

Matevž Lenarcˇicˇ

Slovenija izpod neba

• opravil 220 poletov • preletel 100 000 km • posnel 120 000 fotografij

SLOVENIJA IZPOD NEBA oprema.indd 1

2/9/10 9:23 AM

Uvod

Danes je človek bolj kot kadarkoli prej ujetnik objektivne realnosti sveta. Trdo na zemlji, v prostoru petih čutil. Manjšina prebivalstva plava v vesolju veselja, velika večina v vesolju trpljenja. Zgradili smo si meje, ki nas varujejo pred pogledom prek njih. Slovenija je čudovita dežela, ujeta pod vzhodni obok verige Alp, skrita v nedrjih apneniških Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se južni obronki spuščajo v Jadransko morje in sonce vzhaja iznad panonskih ravnic. Slovenija je majhna, prostora je le nekaj tisoč kvadratnih kilometrov. Njene meje skoraj dosežemo, čutimo jih, živimo z njimi, radi jih imamo in bojimo se zanje. Ujetniki smo strmih, včasih tudi prepadnih sten, ozkih in temačnih dolin, kamor sonce sramež ljivo pošilja ozke pramene svetlobe. Meje naše narodne zavednosti so le streljaj daleč. Počutimo se tako velike, a vendar tako krhke in ranljive. Potrebujemo sonce, potrebujemo zrak, neskončen prostor, ki nas navdaja z majhnostjo, zaupanjem, vedrino in razumevanjem. Zato tečemo, plezamo, potujemo, iščemo stik s skrajnostjo, ki nas vedno znova postavi v realni okvir življenja. Pogled z vrha nas krepi, soodvisnost bivanja v dolini postaja planetarna, postajamo občutljivi tudi za ljudi na drugem koncu zemlje, čeprav jih nismo nikoli videli, čutili ali razumeli. Prebivalci Sahela, tibetanskih visokih planot, brazilskih tropskih gozdov ali skrajnega severa postajajo del nas. Iluzijo moči zaradi materialnih dobrin zamenja veselje nad čutenjem preostalega sveta, veselje nad mod rostjo, ki se je prikradla v nas.

1 SLOVENIJA izpod neba uvod.indd 4

2/10/10 7:42 AM

V zrak moramo, da pogledamo na svojo usodo izpod neba, da dokažemo, da današnja realnost ni absolutna, da svet ni le tisto, kar vidimo, temveč predvsem tisto, česar ne vidimo. Tak pogled na Slovenijo je veličasten. Spodaj so čudovite gore, smaragdne reke, modrooka jezerca, neskončna zelena preproga skrivnostnih gozdov, vmes pa škatlice, domovanja prebivalcev, ki jih povezujejo vidne in nevidne črte, valovanja in sevanja. Vso to lepoto objamemo z enim pogledom. Nikjer ni opaziti meja. Védenje se staplja z verjetjem, razum z občutkom. Polje nevidnega in neskončnega nas pomanjša, postanemo še bolj nepomembni, zgolj izgubljeni delci celote. Razumevanje, kako pomemben je sleherni delec, osmišlja tudi naš obstoj. Iz takšne perspektive Slovenija ni več edini biser narave, središče sveta, presežnik presežnikov, temveč nezamenljiv delček čudovite celote neznanega izvora in namena. Meje se raztopijo v mislih in okrog nas. Posameznik postane zgolj iluzija kolektivnih odnosov. Slovenci nismo več majhen narod, ki se skozi celotno zgodovino bori za svoj obstoj med strahom pred asimilacijo in željo postati velik ali vsaj sogovornik velikih. Smo le nezamenljiva skupina ljudi v nenehnem iskanju odgovorov na vprašanja, ki smo si jih sami zastavili. Pogled z neba nam pomaga na dolgi poti do pravih vprašanj.

1 SLOVENIJA izpod neba uvod.indd 5

2/10/10 7:42 AM

Uvod

Ob smaragdni reki

Julijci Trenta Med Bovcem in Tolminom Idrijsko-Trnovska planota Od Vipavske doline do morja

10 10 12 13 14

S Krasa na morje

Ljubljanica Kras Obala

54 55 56

Zgodba najdaljše slovenske reke

Zgornjesavska dolina Bohinjski kot in blejsko vodno oko Med Kranjem in Ljubljano Zasavje Posavje

90 91 92 93 95

Prek tolmunov in brezovih gajev

144

Koc ˇevsko–goteniška pokrajina Bela krajina Belokranjske reke

144 145 146

1 SLOVENIJA izpod neba uvod.indd 6

2/10/10 7:42 AM

Po dolini gradov

174

Na obrobju Suhe krajine Dolenjska Svet pod Gorjanci

174 175 175

Med Savinjo in Sotlo

210

Zgornja Savinjska dolina Severni obronki Savinjske doline Kozjansko Spodnja Savinjska dolina

210 211 212 213

Po poti pohorskih voda

260

Gorska reka Drava Po KoroĹĄki Med Mariborom in Ptujem Dravinja

260 260 261 263

Pomursko griÄ?evje in ravnice

294

Ob mejni reki Muri Pogled na sever Pogled na jug

294 295 297

Kazalo slik

318

1 SLOVENIJA izpod neba uvod.indd 7

2/10/10 7:42 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 8

2/10/10 7:44 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 9

2/10/10 7:44 AM

◂ ◂ ◂ ◂ ◂ Obsežna soška prodišcˇa med Kobaridom in Tolminom

Julijci Julijske Alpe so le majhen delček tisočdvestokilometrske veri ge Alp, ki se vleče od Ligurskega zaliva vse do reke Donave pri Dunaju. Vendar imajo svoj obraz, svoje prav posebne značil nosti, ki jih ločijo od vseh drugih gorskih masivov. Granitni, z ledom pokriti, ostri robovi Zahodnih Alp spo minjajo na trdo, materialno plat življenja gorjancev, naši Julijci pa vzbudijo v človeku mehkobo in skrivna čustva. Beli, apnen časti vrhovi navdihujejo in spreminjajo obiskovalce v svoje ver nike. Še posebej prijazni so z juga, kjer po dolini Soče že zgodaj spomladi v mrzlo gorsko zimo vdre topel pomladni veter Sre dozemlja z vsemi bogatimi vonjavami. Življenje se prebudi tudi v zatrepu Zadnje Trente, v masivu Travnika in Mojstrovke, kjer pod debelimi plazinami snega oživi kristalno čista voda, ki se kmalu spremeni v smaragdno reko Sočo. Od zgoraj je svet drugačen, drugačni so tudi Julijci. Nobene gneče na cestah, nobenih serpentin, hupanja, nevarnega pre hitevanja, ničesar ni, kar bi zmotilo doživljanje gora v njihovi celoti.

jc a

Idri

Ob smaragdni reki

ča

Motor letala enakomerno brni, krepi zaupanje in zato ne moti. Levo krilo se skoraj dotika Široke peči, vrstijo se pogledi na znane in neznane plezalne smeri v Špiku in Frdamanih policah.

Trenta Prelaz Vršicˇ med Prisojnikom in Mojstrovko omogocˇa najhitrejši prehod iz Savske doline v Posocˇje.

Na Vršiču je gneča, oklepa ga parkirana in počasi premikajoča se pločevina. Senca letala neopazno zdrsne na primorsko stran, kjer se naenkrat odpre trentarska globel. Dih za trenutek zastane, ra hel stisk v želodcu sporoča, da je pod krili kilometer več zra ka. Prisojnik pokaže svojo prijaznejšo, s soncem obsijano stran, Vi p a v a

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 10

2/10/10 7:44 AM

Razor izgubi ostrino, značilne bele plošče Planje pa se izgub ljajo v množici okoliških vrhov. Na desni se Mala Mojstrovka staplja v Veliki, ki neopazno prehaja v greben Travnika in Šit, za katerim stoji značilna piramida Jalovca. Ugasnem motor, izklopim porabnike elektrike, zaradi zmanjšanega upora postavim propeler na ‚nož‘. V blagem desnem nagibu se v tišini spuščam v Zapoden, kjer se lesketajo tolmuni pod Zapotoškimi slapovi. Bavški Grintavec postaja mogočna gora. Nad planino obrnem proti Srebrnjaku in Trentskemu Pelcu. Oko se spusti v dolino Zadnje Trente. Idilične domačije in sta re planšarije so pravljične podobe preteklosti. Pogled iz zraka ne zazna turističnih sprememb 21. stoletja. Zemeljski del vodnega kroga Soče ostaja takšen, kot je bil nekoč. Bistro vodovje preskakuje balvane v strugi in išče naj lažjo pot v dolino, prav tako kot pred tisoč leti, ko so okoliška pobočja poraščali avtohtoni bukovi gozdovi, ki so jih pozne je neusmiljeno izsekavali za nenasitne talilnice železove rude v bližini današnjega zaselka Na Logu. Ruda k sreči ni bila kako vostna, zato so delavci kmalu zamenjali poklic železarja za na ravi prijaznejši kmetski način življenja. Med sotesko Mlinarice in zaselkom Pri Cerkvi, kjer se str mi grebeni Trentskega Pelca skoraj stikajo z grebenskimi stra žarji Razorja, je botanik Albert Bois de Chesne že leta 1925 ustanovil botanični park Julijana, ki v pomladanskih mesecih še vedno bohotno razkazuje cvetove domačih in ‚naseljenih‘ cvetlic.

Zapoden je ravnica med Zapotoškimi slapovi in izvirom Socˇe, pod mrkimi ostenji Pelcev in Srebrnjaka.

Nad Lepim Špicˇjem se odpre pogled v dolino Triglavskih jezer, Zelnarico in oddaljene Kamniške Alpe.

V teh temačnih soteskah je prostora za letalo zelo malo, zato za nekaj trenutkov pozorno spremljam oddaljenost krila od skalnih čeri in osamljenih dreves.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 11

2/10/10 7:44 AM

ča

V sotočju Soče in Krajcarice, ki priteče iz doline Zadnjice pod Pihavcem in Kanjavcem, se dolina razširi. Na rečni terasi leži vas Na Logu z informacijskim središčem Triglavskega narodne ga parka. Termična jugovzhodna pobočja pomagajo letalu nazaj na višino 2000 metrov. Masiv Velikega Špičja, mogočno zahodno ostenje, se počasi staplja z Dolino triglavskih jezer. Tudi Triglav za hrbtom postaja vse nižji. Spredaj se že odpira pogled v široko Bovško kotlino.

Med Bovcem in Tolminom Vzgorniki tudi ob Svinjaku držijo, zato lahko brez ropota mo torja skočim še v Bavšico, ledeniško dolino med Loško steno in Bavškim Grintavcem, ter Log pod Mangartom, nad katerim še vedno preti nezaceljena rana zemeljskega plazu, ki je pred leti skoraj odplaknil idilično vasico.

jc a

Idri

Pod Svinjakom, na vzhodnem robu Bovške kotline, se združita Socˇa in Koritnica.

V Bovcu bi lahko pristal, vendar je tu zgoraj danes prijetno, vetra skoraj ni, le divja pomladna termika moti mirno letenje. Nizko preletim stezo in Bovec, kjer se poletna turistična sezona šele začenja.

Mogocˇna trdnjava Kluže je bila že v 17. stoletju postavljena na desni rob globokih korit Koritnice ob vhodu v dolino Bavšice.

Zaradi taljenja snega so vode visoke in primerne za spuste v ka jakih in raftih. Tudi slap Boka je vodnat. V takšni podobi je s svojimi 106 metri višine in 18 metri širine najmogočnejši slap v Sloveniji. Dolina je tukaj zelo ozka; šele pri Žagi, kjer se združi s so tesko Učje, se razširi. Z levim krilom ob Polovniku, prepredenim z italijanskimi mulatjerami iz 1. svetovne vojne, zopet Vi p a v a

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 12

2/10/10 7:44 AM

nabiram višino, da lahko pogledam prek kobariškega Stola v Breginjski kot, kjer so leta 1976 pustošili potresni sunki. Iznad severnih pobočij Matajurja se odpre pogled na široko ostenje Krnčice, Krna, Batognice. Pred skoraj 100 leti se je ob čudovitem gorskem amfiteatru vle kla 90-kilometrska frontna črta, ob kateri sta se srečala vojaška stroja Italije in Avstro-Ogrske. Več kot dve leti, pozimi in pole ti, so v tem gorskem svetišču garali, životarili in umirali povsem navadni ljudje, ki bi si v normalnem življenju pomagali preži veti v trdem hribovskem okolju. V dvanajstih nesmiselnih soš kih bitkah je izgubilo življenje prek 300 000 ljudi različnih na rodnosti; njihove kosti so pokopali v številnih skupnih grobi ščih na brežinah kristalne reke Soče. Pri Kobaridu se konča ozka soteska, polna korit in brzic. Vode se razlijejo čez prodišča med Kolovratom in krnskim po gorjem, vse do jezera pri Mostu na Soči. Ob sotočju Tolminke in Soče leži Tolmin. Značilno podobo mu daje grič vulkanske podobe, Kozlov rob, na vrhu katerega so ostanki v potresih po rušenega gradu. Na Kobarli, kopastem vrhu nad Poljubinjem, je živahno. Ugodne termične razmere izkoriščajo jadralni padalci, ki za polnijo zrak nad globokimi Tolminskimi koriti, kjer je na do brih 200 metrih najnižja točka Triglavskega narodnega parka.

Dolg in travnat greben kobariškega Stola med Breginjem in Kobaridom deli dolino Nadiže od Soške doline.

Idrijsko-Trnovska planota Most na Soči je pomembno križišče. V Sočo priteče temno zelena Idrijca, ki spremeni barvni odtenek smaragdne vode. Iz Baške grape pripelje železniška proga, ki povezuje Pra go s Trstom. Zahtevna gradnja odseka, s številnimi predo ri med Bohinjsko Bistrico in Novo Gorico, je potekala v letih 1900–1906.

Pod gozdnatim vrhom Mengore med Tolminom, Mostom na Socˇi in Voljcˇami stoji romarska cerkev Device Marije.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 13

2/10/10 7:44 AM

ča

Jezero je nastalo zaradi zajezitve Soče za elektrarno Doblar. Čeprav je bila izguba globokih korit na Soči in Idrijci neizmer na naravna škoda, je danes jezero sestavni del vedute Mosta na Soči. Južna predgorja Julijskih Alp gradijo gozdnati, s pašniki prekinjeni masivi Šentviške in Čepovanske planote vse do Tr novskega gozda, ki se strmo spušča v Vipavsko dolino. Prisoj na pobočja pod grebeni bohinjskih gora, med Voglom in Črno prstjo, so že davno poselili ljudje.

Po tranzitnih dolinah ob Bači, Idrijci in Soči pa prihajajo na obisk tudi obiskovalci iz drugega sveta, z drugačnimi vredno tami in svojskimi cilji. Ljudje, ki potrebujejo izjemnosti, mejna področja, kamor ne more vsak, svetišča, ki jih usmerjajo v živ ljenju in vodijo kot svetla luč v sivem vsakdanjiku. Trnovska planota je podobna preluknjanemu siru. Gost strnjen gozd skriva številne kraške doline, vrtače, brezna, kjer se zbirajo vode izpod neba in se pretakajo v dolino Idrijce in Vipavsko dolino. Vojskarska planota, Gorenja in Dole nja Trebuša ostajajo skriti idrijski biseri, daleč od ponorele ga sveta.

jc a

Idri

Viadukt bohinjske železnice ob sotocˇju Bacˇe in Idrijce pri kraju Bacˇa pri Modreju

S tesnobo v prsih se spustim v Baško grapo, ki daleč naokrog ne ponuja nobenega zasilnega pristanka. Približam se strmim pobočjem Velikega vrha z zaselkoma Rut in Stržišče, kjer so ljudje v trdih razmerah razvili svoj pogled na svet, svoj odnos do življenja, neločljivo povezan z okoliško naravo.

Gocˇe, staro grucˇasto naselje na vinorodnih gricˇih med Štanjelom in Vipavo

Od Vipavske doline do morja V daljavi se že slutijo obrisi flišne Vipavske doline, ki jo na vzhodu straži značilen masiv Nanosa, na jugu pa dvignjena planota matičnega Krasa. Po kmetijsko obdelani dolini leno Vi p a v a

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 14

2/10/10 7:44 AM

vijuga Vipava, ki privre na dan v temnih kraških izvirih prav v starem jedru Vipave. Dolina ni znana samo po kakovostnih vinogradih, temveč tudi po siloviti burji, celinskem vetru, ki se spušča z masiva Julijcev, prevrača tovornjake in odkriva strehe. Gregorčičeva hči planin, smaragdno lepa Soča, po sotočju z Idrijco zamenja naravno in kulturno poslanstvo z materialnim pridobivanjem električnih kilovatnih ur. Njen svobodni tok ovirajo številne pregrade in akumulacijska jezera, ki prikličejo podobo obolelega ožilja pri človeku. Med Sveto Goro in Sabotinom se reka dokončno izvije iz industrijskega primeža in se še zadnjič svobodno razlije po pe ščenih prodiščih do izliva v Tržaški zaliv. Zaokrožim nad Goriškimi brdi, zakladnico vinske trte in žlahtnih vin. V daljavi se v meglicah leskeče Jadransko morje, severno kuliso pa sestavljajo prepoznavni vrhovi Kanina, Krna in Triglava. Voda v strugi Soče opravi svojo 137 kilometrov dolgo pot v približno petih dneh, z avtom ji sledimo dve do tri ure, z letalom pa le pol ure z vsemi skoki v stranske doline. Pogled od zgoraj razkrije silno geološko in morfološko mono litnost prostora, ki ga tisočletna kultura naseljencev ni veliko spremenila. Generacije prebivalcev so preživele svoj vek v spo štovanju narave. Pokrajini so vdahnile dušo; začuti jo lahko sle herni obiskovalec. Naloga prihajajočih rodov pa je varovanje zdravega okolja in duhovne dimenzije prostora, ki je nastajal v stoletjih sožitja človeka in narave.

Tik pod robom Trnovske planote stoji na prepadni pecˇini cerkev sv. Marije nad Vitovljami v Vipavski dolini.

Renesancˇna zgradba gradu Kromberk nad istoimenskim naseljem vzhodno od Nove Gorice

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 15

2/10/10 7:44 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 16

2/10/10 7:44 AM

Pozno vecˇerno sonce ožarja vrhove Jalovca, Razorja in Planje; Triglav ostaja v senci oblakov.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 17

2/10/10 7:44 AM

▴ Januarski sneg na Pihavcu nad Kriškimi podi in Cmirom nad dolino Vrat

▸ Zadnja Trenta ali Zapoden objema povirje Socˇe s kuliso Pelcev in Bavškega Grintavca.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 18

2/10/10 7:44 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 19

2/10/10 7:44 AM

Iznad Rombona se odpre velicˇasten pogled na dolini reke Koritnice in Bavšice, ki ju razmejuje Loška stena.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 20

2/10/10 7:45 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 21

2/10/10 7:45 AM

▴ Prek vzhodnih ostenij kaninskega masiva zdrsne pogled v dolino smaragdne reke.

▸ V velicˇastnem slapu Boka se zbirajo vode iz kaninskega pogorja.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 22

2/10/10 7:45 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 23

2/10/10 7:45 AM

ˇ ezsocˇa in Bovcem, nad katerim se dvigujejo gore od Kanina do Rombona. Bovška kotlina z vasjo C

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 24

2/10/10 7:45 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 25

2/10/10 7:45 AM

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 26

2/10/10 7:45 AM

◂ V hladnem letnem cˇasu je v strugi Socˇe le malo vode.

▴ Posoške gore ustavijo meglo in nizko oblacˇnost, ki nastaja nad Padsko nižino.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 27

2/10/10 7:45 AM

▴ Med Bovcem in Trnovim je Socˇa v vrocˇem delu leta polna kajakašev.

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 28

2/10/10 7:45 AM

â&#x2014;&#x201A; Pri cerkvi sv. Antona nad Kobaridom stoji italijanska kostnica, spomin na 7000 vojakov, padlih v 1. svetovni vojni.

â&#x2013;´ Pozno decembrsko sonce na grebenu Polovnika s prepoznavnima piramidama Mangarta in Jalovca v ozadju

2 SLOVENIJA izpod neba SOCA prelom.indd 29

2/10/10 7:45 AM

»Tak pogled na Slovenijo je veličasten. Spodaj so

Slovenija izpod neba

Vec ˇ kot 300 razkošnih aeroposnetkov enega samega fotografa nas vzdolž glavnih vodnih žil popelje po domovini, kakršne še nismo videli.

Matevž Lenarcˇicˇ

čudovite gore, smaragdne

Matevž Lenarcˇicˇ

Slovenija izpod neba

• opravil 220 poletov • preletel 100 000 km • posnel 120 000 fotografij

SLOVENIJA IZPOD NEBA oprema.indd 1

2/9/10 9:23 AM