VELIKA KNJIGA O ZELISCIH-1110-ponatis:Layout 1
23/11/10
13:51
Page 1
Reader’s Digest
V tem navdihujoËem in bogato ilustriranem delu se tradicionalna modrost povezuje z najnovejšimi nasveti strokovnjakov. Knjiga vsebuje: • opis veË kot 100 zelišË, • opis varnih zelišËnih zdravljenj, • okusne recepte za preprosto kuhanje, naravna lepotila, sodobne obrtne projekte in zelišËna Ëistila za gospodinjstvo ter veliko drugih koristnih informacij.
Velika knjiga o
zelišËih
Velika knjiga o
zelišËih
Knjiga poveliËuje lepoto in priporoËa uporabo zelišË v vsakodnevnem življenju. Ugotovite, kako preprosto je in koliko zadovoljstva vam lahko daje gojenje zelišË za kulinariËne, medicinske, kozmetiËne in okrasne namene.
Vrtnarjenje • ZelišËna medicina • Naravna lepotila Doma • Obrt • Kuhanje
001-003_AUHER_prelims_001-003_AUHER_prelims 17.11.09 5:47 Page 1
001-003_AUHER_prelims_001-003_AUHER_prelims 17.11.09 5:47 Page 2
001-003_AUHER_prelims_001-003_AUHER_prelims 17.11.09 5:47 Page 3
004-005_AUHER_prelims_004-005_AUHER_prelims 17.11.09 5:47 Page 4
004-005_AUHER_prelims_004-005_AUHER_prelims 17.11.09 5:47 Page 5
Vsebina Uvod
6
Kazalo zelišč
8
Vodnik po več kot 1200 zeliščih in načinih, kako jih lahko uporabljamo za zdravje in dom
Vrtnarjenje
140
Informacije o uspešnem gojenju zelišč na vrtu ali okenski polici
Zeliščna medicina
176
Zeliščna zdravila, ki krepijo splošno zdravje in dobro počutje ter zdravijo pogosta obolenja
Naravna lepotila
240
Uporaba zelišč in eteričnih olj za nego telesa, skrb za lepoto, čiščenje in razvajanje
Doma
282
Od delovne površine do kopalnice, od oblek do hišnih ljubljenčkov... zeliščne raztopine – vedno učinkovita čistila
Obrt
298
Lepi sodobni in tradicionalni projekti, ki jih lahko uresničimo preprosto
Kuhanje
326
Okusni preprosti recepti, ki prikažejo uporabo zelišč in začimb z vseh koncev sveta
Stvarno kazalo
384
006-007_AUHER_prelims_006-007_AUHER_prelims 17.11.09 5:48 Page 6
Uvod Zelišča že nekaj tisoč let uporabljamo za začinjanje in shranjevanje hrane, zdravljenje obolenj, zaščito pred škodljivci in boleznimi, osveževanje zraka in krašenje ter lepšanje naših življenj. V preteklosti so jih ljudje povezali z očarljivimi miti, legendami in ljudskimi pripovedkami. V splošnem je zelišče rastlina, ki jo cenimo zaradi okusa, vonja ali zdravilnih lastnosti. Različne dele rastline – kot so steblo, cvetovi, sadeži, semena, korenine ali listi – lahko uporabimo različno. Po vsem svetu je dobesedno na tisoče rastlin iz družine zelišč – od majhnih zelišč, ki rastejo ob avtocestah, pa do košatega grmičevja na gorskih območjih in visokih dreves v bujnih tropskih deževnih gozdovih. V Veliki knjigi o zeliščih smo kombinirali tradicionalno znanje in zeliščno modrost z najsodobnejšimi nasveti strokovnjakov za vrtnarjenje, zeliščarjev, naravnih terapevtov, strokovnjakov za čiščenje in obrt ter kuharjev, ki vam pokažejo, kako lahko uspešno gojite zelišča in jih s pridom uporabljate v vsakodnevnem življenju. Obsežne informacije o več kot 100 zeliščih v abecednem kazalu vam bodo skupaj s poglavji o njihovi uporabi pomagale, da si izboljšate zdravje, prihranite denar in v gospodinjstvu uporabljate manj kemikalij. Ta priročni leksikon o zeliščih vsebuje ogromno informacij o vrtnarskem znanju, varnih zeliščnih zdravilih, naravnih lepotilih, domiselnih obrtnih zamislih, zeliščnih čistilih in okusnih receptih. Knjiga je tudi bogato ilustrirana s številnimi lepimi fotografijami. Upamo, da vam bo pravi vir navdihov.
Uredniki OPOZORILO Gojenje zelišč Nekatera zelišča so zelo napadalna in so lahko strupena za živali. To informacijo smo dodali, kjer je bilo to mogoče, vendar se zakonodaja od časa do časa spreminja. Bralcem svetujemo, da se posvetujejo s krajevnimi vrtnarskimi službami, če jih skrbi ta vidik zelišč. Zeliščna medicina Avtorji knjige so se zelo potrudili, da bi bili čim bolj natančni in sodobni, saj se medicinsko in farmacevtsko neprestano spreminja. Bralcem svetujemo, da se glede posameznih podrobnosti posvetujejo tudi z usposobljenimi zdravstvenimi strokovnjaki. Čeprav so zelišča naravna, vsebujejo tudi kemikalije, ki imajo lahko izrazite stranske učinke. Če jih uporabljamo nespametno, so lahko tudi strupena. Pisatelji, raziskovalci, uredniki in izdajatelji te knjige niso odgovorni za napake, opustitve in dejanja, ki bi jih povzročile informacije v tej knjigi.
Zgornja vrsta, levo: sveti lotos (Nelumbo nucifera), desno: sladki majaron (Origanum marjorana). Spodnja vrsta, levo: vrtna materina dušica (Thymus vulgaris ‘Silver Posie’), desno: ehinaceja (Echinacea sp.)
6
VelikA kNjigA o zelišČih
006-007_AUHER_prelims_006-007_AUHER_prelims 17.11.09 5:48 Page 7
008-009_AUHER_openers_008-009_AUHER_openers 17.11.09 5:48 Page 8
008-009_AUHER_openers_008-009_AUHER_openers 17.11.09 5:48 Page 9
Kazalo zelišč Zgodovina zelišč, njihova uporaba in metode gojenja so zanimiva vprašanja, ki prinašajo tudi veliko koristi. Ta praktični priročnik za več kot 100 zelišč, ki jih večino lahko gojite na domačem vrtu, pojasnjuje, kako jih gojite, uporabljate in shranjujete.
010-011_AUHER_A-Z_010-011_AUHER_A-Z 17.11.09 5:49 Page 10
Zgornja vrsta, od leve proti desni: navadna materina dušica (Thymus vulgaris), bolhač (Tanacetum cinerariifolium), tajska bazilika (Ocimum basilicum) in 'Dark Opal' (Ocimum basilicum) Srednja vrsta, od leve proti desni: navadni žajbelj (Salvia officinalis), rožmarin z rožnatimi cvetovi (vrsta navadnega rožmarina (Rosmarinus officinalis)), glog (Crataegus sp.) Spodnja vrsta, od leve proti desni: močvirni slez (Althaea officinalis), vietnamska meta (Persicaria odorata sin. Polygonum odoratum)
10
Velika knjiga o zeliščih
010-011_AUHER_A-Z_010-011_AUHER_A-Z 17.11.09 5:49 Page 11
Kazalo zelišč angelika 13 arnika 16 azijski vodni popnjak 61 Bazilika 18 Beli vratič 51 Boraga 24 Brahmi 26 Brestovolistni oslad 82 Brogovita 130 čajevec 123 čajno drevo ali melalevka 124 česen in čebule 52 črna detelja 97 črni bezeg 45 Dišeča lakota 119 Dišeča vijolica 118 Dišeči kromač 116 Divja vijolica 62 Dvokrpi ginko 59 ehinaceja 44 evkalipt 46 galanga 53 ginseng 60 gozdni repinec 27 hren in vasabi 64 ingver 58 janež 14 janežev ožepek 15 jasmin 68 kadulja 108 kamilica 32 kislica 115 klinček 38 koper 43 kopriva 85 koriander 40 koromač 50 krvomočnica 113 kumina 29 kurkuma 127 laški smilj 41 limonin sporiš 75 limonina trava 74 lipovec 77 lovor 21 luštrek 78 Majaron in dobra misel 80
Mak 93 Mala strašnica 111 Materina dušica 125 Meta 83 Monarda 23 navadna črna meta 132 navadna mačja meta 30 navadna melisa 73 navadna mirta 117 navadna rukvica 98 navadna vodna kreša in velika kapucinka 131 navadni gabez 39 navadni hmelj 63 navadni lan 52 navadni ožepek 66 navadni rman 133 navadni sporiš 129 navadni vratič 120 ognjič 28 Paprika 34 Pasijonka 88 Pehtran 121 Pelin 17 Perila 91 Perunika 67 Peteršilj 86 Potonika 90 Prava aloja 12 Prava krebuljica 33 Preslica 65 Pušpan 25 Regrat 42 Rožmarin 104 Sivka 70 Sladič 76 Slez, slezenovec in rožlin 79 Smetlika 49 Svetlin 48 šentjanževka 107 šetraj 112 Tolščak 96 Trobentica in pomladanski jeglič 95 Trpotec 92 Vrtnica 100 zdravilna špajka 128 zelena 31
kazalo zelišč
11
012-013_AUHER_A-Z_012-013_AUHER_A-Z 17.11.09 5:49 Page 12
Prava aloja Aloe vera sin. A. barbadensis, A. vulgaris Aloeaceae
Stari Egipčani so jo imenovali 'rastlina nesmrtnosti' in Kleopatra je z njenimi sokovi ohranjala svojo lepoto. Prozoren gel iz prerezanih listov ima blažilne in zdravilne lastnosti. Prava aloja je primerna za velike lončke in skalnjake, pa tudi kot sobna rastlina.
Druga pogosta imena: barbadoška aloja, grenka aloja, aloja z otoka Curaçao
Uporabni deli: listi
Vrtnarjenje Prava aloja je sočnica z zelo mesnatimi svetlo zelenimi listi, ki se iz osnove brez stebla razraščajo v pahljačo. V toplih podnebjih požene ozke cevaste rumene cvetove. Vrsta A. ferox je visoka rastlina z enim samim steblom, ki ima dolge, sivkaste in bodičaste sočne liste in visoke lepe koničaste rjavkasto rumeno oranžne cvetove. • Lega Aloja zahteva sončno lego in zemljo, ki dobro odvaja vodo. • Razmnoževanje Pravo alojo lahko vzgojimo iz semena, vendar iz semena le redko požene v podnebju, ki ni toplo.
Razmnožujte jo iz zarodnih delov, ki oblikujejo podnožje rastline. Mlade rastlinice pustite, da se 2 dni sušijo, nato pa jih posadite v lončke, napolnjene s peščeno mešanico za lončke, ki dobro odvaja vodo. Ko se dobro zarastejo, jih presadite na stalno lego. • Vzdrževanje Alojo prizadene celo mila zmrzal. Zato jo je na območjih, kjer se zimske temperature spustijo pod 5 °C, najbolje gojiti v lončku in jo prenašati v notranjost, ko je vreme hladno. Če ima dovolj svetlobe, je odlična sobna rastlina. • Škodljivci in bolezni Volnati kaparji lahko povzročajo težave sobni vrsti rastline, le redko pa rastlinam, ki rastejo na vrtu. Poškropite jo z milnico proti žuželkam, ki ni strupena za živali in ne pušča sledov. To storite pozno popoldne, ker lahko snov na soncu ali visoki temperaturi ožge občutljive rastline. • Žetev in shranjevanje Liste nabirajte, ko jih rabite. Uporabite le tolikšen del lista, kot ga rabite. Uporabljeni konec odrežite do nedotaknjenega tkiva, zavijte v plastični ovoj in shranite v hladilniku do nadaljnje uporabe.
Zeliščno zdravilo
Posušene rastlinice posadite v majhne lončke, napolnjene s peščeno mešanico za lončke, ki dobro odvaja vodo.
12
VeLIKA KnjIgA O ZeLIšČIH
Aloe sp., skupaj z Aloe vera sin. A. barbadensis in A. ferox. Uporabni deli: listi. Prozoren lepljiv gel iz sredine listov prave aloje učinkuje proti vnetju in ima zdravilne lastnosti. Morda je najbolj znan po tem, da spodbuja celjenje opeklin. Alojin gel lahko nanašamo tudi na rane, modrice, izpuščaje, psoriazo in čire. Sok iz prerezanega lista prave aloje deluje kot izredno močno odvajalo. Zato ne smemo uživati domačih pripravkov.
Prava aloja (Aloe vera)
Dobijo se komercialni pripravki (brez odvajalnih sestavin) in prve raziskave kažejo, da so lahko koristni za številna stanja, med njimi tudi za sladkorno bolezen tipa I, ki ni odvisna od inzulina, in za visoko raven lipidov v krvi. Za varno in pravilno rabo prave aloje glejte Prvo pomoč, stran 220. Če ste noseči ali dojite, ne uživajte prave aloje. Zunanjo uporabo prave aloje imajo za varno tudi v tem času.
Naravno lepotilo Prava aloja učinkuje zelo blažilno in nahrani tudi najbolj posušeno in dehidrirano kožo. Kožo blago olušči in odstrani mrtve kožne celice, hkrati pa spodbuja obnavljanje celic, kar preprečuje brazgotine in zmanjšuje gubanje. Za posamezna zdravljenja glejte Sončne opekline in poškodbe, stran 255, ter Roke in nohti, stran 258. Če želite zdraviti mačko ali psa, glejte Zeliščna nega hišnih ljubljenčkov, stran 297.
012-013_AUHER_A-Z_012-013_AUHER_A-Z 17.11.09 5:49 Page 13
Angelika Angelica archangelica Apiaceae
Privlačno aromatično zelišče za zdravilsko in kuharsko uporabo. Zelišče je dobilo ime v čast nadangela Rafaela, ki naj bi nekemu menihu razkril, da ta rastlina lahko zdravi tudi kugo.
Druga pogosta imena: angelika arhangelika, vrtna angelika, zdravilni gozdni koren Uporabni deli: listi, stebla, semena, korenine
Vrtnarjenje Angelica archangelica je doma v severni evropi, kjer zraste do višine 1,2 m. Ima rebrasta votla stebla, sestavljene liste in cvetno steblo, ki zraste do višine 1,8 m, čeprav se pogosto ne pojavi vse do tretjega leta. Okrasna angelika (A. pachycarpa) zraste okoli 1 m visoko in ima svetleče temno zelene liste. Večinoma jo gojijo zaradi okrasne vrednosti. Angeliko z vijoličnim steblom (A. atropurpurea) uporabljajo podobno. Zraste okoli 1,8 m visoko in ima vijolična stebla in bledo zelene do bele cvetove. najbolj vpadljiva je A. gigas, ki zraste 1,8 m visoko in ima temno granatne popke, ki se odprejo v velike vinsko rdeče do bogato škrlatne cvetove. • Lega Angelika zahteva senčno lego v vlažni in s kompostom obogateni kisli zemlji, ki dobro odvaja vodo. Med rastlinami naj bo 1 m razmika. • Razmnoževanje Angeliko posadite kmalu po nakupu. Semena zmešajte z vlažnim, vendar ne mokrim vermikulitom in mešanico spravite v tesno zaprto plastično vrečko (glejte tudi stran 44). Preden semena vsadite v pladnje za semena, vrečko za 6 do 8 tednov shranite v hladnem delu hladilnika. Semena narahlo prekrijte s prstjo in skrbite, da bo prst vseskozi vlažna. Sadike presadite, ko so visoke okoli 10 cm ali pa ko jim zrasteta peti in šesti list. • Vzdrževanje Rastline ovenijo, ko dozori seme, vendar to lahko odložite, tako da odstranite cvetno deblo, ko se pojavi. Rastline prvo leto pozimi zamrejo, vendar spomladi ponovno živahno zrastejo. Redno jih zalivajte. • Škodljivci in bolezni Ta rastlina skorajda nima škodljivcev in bolezni.
Cvetovi so privlačni za številne koristne žuželke, med njim tudi za parazitoidne ose in mrežekrilce. • Žetev in shranjevanje Liste in cvetna stebla naberite drugo leto. na koncu drugega leta izkopljite korenine in jih operite ter posušite. Semena zberite, ko so rjava in suha.
Zeliščno zdravilo Angelica archangelica. Uporabni deli: korenine. Angelika je pomemben prebavni napitek v evropski zeliščni medicini. Spodbuja izločanje prebavnih sokov in lahko ublaži simptome slabega teka, prebavnih motenj in slabosti. Angelika lahko ublaži tudi neudobje, ki ga povzročajo vetrovi, želodčni krči in napenjanje. je zelišče, ki pogreje, tako da je primerna za ljudi, ki trpijo zaradi učinkov prehlada. O varni in pravilni uporabi angelike in dung čvaja (glejte spodnji okvir) se posvetujte z zdravstvenimi strokovnjaki. Angelike ne uporabljajte v večjih količinah,
Angelika (Angelica archangelica)
kot je navedeno v kuharskih receptih. Dung čvaja ne uporabljate, če ste noseči ali dojite.
Kuhanje V nekaterih skandinavskih deželah je angelika priljubljena prevreta ali na pari kuhana zelenjavna jed; ima muškaten grenko sladek okus. Posušena semena in stebla se uporabljajo (namočena ali v eteričnih oljih) v vermutu in likerjih, kot sta chartreuse in benediktinec. Kristalizirani listi in mlada stebla so priljubljen okras za kolače in sladice. Blanširani mladi poganjki so primerni za solate. Liste in stebla uporabljajte v marinadah in za tekočine, v katerih na majhnem plamenu kuhate morsko hrano. Liste dodajajte tudi receptom za sadne pite, kot je rabarbarina, saj ublažijo kislost in zaradi svoje sladkosti nadomestijo nekaj sladkorja.
Dung čvaj Angelica polymorpha var. sinensis. Uporabni deli: korenine. Doma je na Kitajskem, kjer jo najdemo na vlažnih travnikih, v vlažnih dolinah in ob rečnih bregovih. Zraste do 1,9 m visoko in ima zelenkasto bele cvetove. Dung čvaj je po vsem svetu najbolj pogosto uporabljano žensko zelišče. V tradicionalni kitajski medicini ga obravnavajo kot dragocen napitek za ženski reproduktivni sistem in ga zato uporabljajo za številne težave pri menstruaciji in v menopavzi.
KAZALO ZeLIšČ
13
014-015_AUHER_A-Z_014-015_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 14
Janež Pimpinella anisum apiaceae
Janež pogosto zagotavlja okus po sladiču v pecivu, likerjih, čajih in žvečilnem gumiju. Kitajski zvezdasti janež in janeževa mirta, ki sicer nista v sorodu z janežem, imata podoben okus.
Druga pogosta imena: bedrenec, bedrinec, navadni janež Uporabni deli: korenine, listi, semena, suhi sadeži (le zvezdasti janež)
Vrtnarjenje janež je dišeča enoletnica s steblastimi nazobčanimi listi, ki so lahko preprosti ali pa krpasti. Vitka cvetna stebla nosijo sestavljene kobule belih cvetov, ki jim sledijo sedlasta siva semena. kitajski zvezdasti janež (Illicium verum, družina illiciaceae), ki je zimzeleno drevo, rodi sadeže, ki se odprejo v osmerokrako
Kulinarična zvezda Zvezdasti janež je bistvena sestavina v številnih azijskih kuhinjah. V vietnamski kuhinji z njim začinjajo pho, juho s testeninami. Skupaj s sečuanskim poprom, klinčki, kitajskim cimetovcem in koromačevimi semeni je sestavina kitajske mešanice petih začimb (sestavine na spodnji sliki) in indijske garam masale. Zvezdasti janež lahko uporabite cel, nalomljen ali zmlet. Dodajajte ga svinjskim, piščančjim ali račjim enolončnicam. Cel zvezdasti janež vtaknite v trebušno votlino piščanca ali race, preden ju spečete.
2 5 4
zvezdo. Te rastline ne smemo zamenjevati z japonskim zvezdastim janežem (Illicium anisatum) ali neužitnim floridskim janežem (I. floridanum). janeževa mirta (Backhousia anisata, družina Myrtaceae) je lepo majhno drevo iz deževnih gozdov novega južnega Walesa v avstraliji. listi imajo močan vonj po navadnem janežu. • Lega janež ima rad obogateno, lahno in precej nevtralno zemljo, ki dobro odvaja vodo. • Razmnoževanje janeževa semena posejte spomladi. kitajski zvezdasti janež razmnožujte s polzrelimi potaknjenci; rastejo v pretežno vlažni kisli zemlji, ki dobro odvaja vodo in leži v rahli senci. janeževo mirto razmnožujte s poltrdimi potaknjenci. je zelo trpežna in raste na polni sončni svetlobi ter ima rada globoko, bogato, vlažno in kislo zemljo. • Vzdrževanje Pazite, da janeža ne moti plevel. • Škodljivci in bolezni janež odbija listne uši in privlači koristne žuželke, kot so parazitoidne ose. • Žetev in shranjevanje ko se semena popolnoma razvijejo, janež narežite. šopke spravite v papirnate vrečke, ki jih obesite narobe, da se posušijo, nato pa prestrezite semena. liste nabirajte po potrebi, korenine pa izkopljite jeseni. Sadeže zvezdastega janeža oberite, tik preden dozorijo. Trde liste janeževe mirte nabirajte ob katerem koli času.
1 3
1. sečuanski poper 2. kitajski cimetovec 3. klinčki 4. zvezdasti janež 5. koromačeva semena
14
Velika knjiga O zelišČiH
Zeliščno zdravilo Pimpinella anisum, Illicium verum. Uporabni deli: posušeni zreli sadeži. janež in njegov kitajski dvojnik zvezdasti janež se v medicini uporabljata podobno. Čeprav spadata v različni rastlinski družini,
Janež (Pimpinella anisum)
eterična olja, ki jih pridobivajo iz njunih semen, pri obeh vsebujejo visok delež spojine, ki se imenuje anetol in ima okus po sladiču. Obe rastlini imata pomirjujoče lastnosti in učinkujeta proti krčem, tako da sta idealni zdravili proti vetrovom, črevesnim krčem in napenjanju. zvezdastega janeža ne uporabljajte pri dojenčkih in majhnih otrocih, ker ima resne stranske učinke. Backhousia anisata. Uporabni deli: listi. eterično olje iz zvezdaste mirte imajo za podobno janeževemu eteričnemu olju, čeprav je o njegovi medicinski rabi le malo znanega. nekatere študije zatrjujejo, da ima pomembne protimikrobne učinke. za varno in primerno rabo janeža glejte Slaba prebava, stran 204, in Vetrovi, napenjanje in napihovanje, stran 206. O janeževi mirti se posvetujte z zdravstvenimi strokovnjaki. Teh zelišč ne uporabljate v večjih količinah, kot jih navajajo kuharski recepti, če ste noseči ali dojite.
Kuhanje janeževa semena uporabljajo po vsej evropi v pijačah, kot je francoski pastis, grški uzo in turški raki. Semena lahko uporabite cela ali zdrobljena, najboljši okus pa imajo zmleta. zmeljite jih tedaj, ko jih rabite. Uporabljajte jih v pecivu, sladicah, paradižnikovih jedeh, zelenjavnih in ribjih jedeh, karijih, zelenjavi v razsolu, juhah in enolončnicah. zelenim solatam, ribjem jedem, sadnim solatam in kuhani zelenjavi dodajajte nekaj malega mladih listov. listi janeževe mirte so pomembna avstralska domača začimba. S svežo ali posušeno janeževo mirto začinjajte poobedke, marmelade, sladke in krepke omake ter marinade.
014-015_AUHER_A-Z_014-015_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 15
Janežev ožepek Agastache foeniculum sin. A. anethiodora lamiaceae
Mnogo rastlin Agastache ima dišeče liste z vonji, ki segajo od janeža do mete in citrusov. Liste uporabljajo za zeliščne čaje, začinjanje in kot zdravilo. Okrasni koničasti cvetovi, ki privlačijo koristne žuželke, so lepa priloga za solate.
Druga pogosta imena: janeževa meta, veliki modri ožepek, sladičeva meta Uporabni deli: listi, cvetovi
Vrtnarjenje janežev ožepek (A. foeniculum) je trpežna trajnica s sladkim janeževim vonjem. Obstajajo oblike, ki dišijo blagodejno, in oblike, ki dišijo po poprovi in drobni meti. • Različice Dve različici sta 'golden jubilee' z zlatim listjem in 'alabaster' z belimi cvetovi. Med dišečimi različicami in hibridi nastopata 'Heather Queen' in 'just Peachy'. korejska meta (A. rugosa) je podobna janeževemu ožepku. je trajnica, ki ne živi dolgo in je nekoliko bolj občutljiva za zmrzal. ima cvetove od rožnate do vijolične barve. Sladičeva meta (A. rupestris) je trajnica z majhnimi listi, ki dišijo po sladiču, in koničastimi mareličnimi cvetovi, bogatimi z nektarjem. kolibrijeva meta (A. cana) je spektakularna vrsta trajnice, ki zraste 90 cm visoko in ima velike dolge koničaste rožnate cvetove in dišeče listje.
Korejska meta (A. rugosa) s svetlo vijoličasto modrikastimi cvetovi je znana tudi kot veliki nagubani janežev ožepek.
Beseda Agastache izvira iz grških izrazov za 'zelo veliko' in 'žitni klas', ki se nanašata na žitnim klasom podobne koničaste cvetove teh rastlin. • Lega A. foeniculum, A. rugosa in A. urticifolia imajo radi lahno senco in nekoliko kislo do nevtralno zemljo. Večina drugih vrst je iz območij s suhim podnebjem in so varčne z vodo. Rade imajo rahlo zemljo, ki dobro odvaja vodo, in sončno lego. zelo so primerne za gojenje v lončkih. • Razmnoževanje Semena janeževega ožepka posejte spomladi; morate jih le prekriti z zemljo. Po navadi skalijo v 6 do 8 tednih. ko so rastlinice dovolj velike, jih presadite v lončke. Odrasle rastline spomladi naredijo številne osnovne poganjke. Te lahko razmnožite kot mehke potaknjence in jih poleti posadite zunaj. Rastlino lahko razmnožite tudi z deljenjem korenine. • Vzdrževanje janežev ožepek je na splošno trpežna rastlina. na območjih s hladnim podnebjem imejte rastlino v rastlinjaku in jo presadite na vrt šele drugo pomlad; na območjih s toplim podnebjem to lahko naredite že prvo poletje. • Škodljivci in bolezni Manjše težave lahko povzročajo žuželke, ki obžirajo liste. • Žetev in shranjevanje liste in cvetove uporabite še sveže nabrane ali pa jih posušite, tako da jih v majhnih šopkih narobe obesite stran od sončne svetlobe. Tako ohranijo barvo in vonj.
Janežev ožepek (Agastache foeniculum sin. A. anethiodora)
Kuhanje Cvetovi janeževega ožepka vsebujejo veliko količino nektarja, ki je bil v 19. stoletju priljubljen med severnoameriškimi prebivalci za izdelavo medu z rahlim vonjem po janežu. Tudi indijanski domorodci so ga uporabljali kot čaj in sladilo. Posušene liste namočite in pripravite hladno ali toplo pijačo. z njim lahko tudi začinite jagnjetino, piščanca ali lososa. Semena dodajajte kolačem in mafinom. Cvetove ali sveže liste janeževega ožepka ali korejske mete dodajajte solatam. korejska meta ima okus in vonj po poprovi meti ter janežu in je dober nadomestek za meto. kazalO zelišČ
15
016-017_AUHER_A-Z_016-017_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 16
Arnika Arnica montana asteraceae
Obstaja okoli 30 vrst arnike in vse so trajnice, ki se širijo s koreniko. Zaradi veselih zlatih cvetov so arniko dolgo uporabljali za celjenje zvinov in modric, pa tudi za homeopatska zdravljenja.
Druga pogosta imena: gorska svetlica, hribovski primožek, svetlina, volčji zob Uporabni deli: cvetovi
Vrtnarjenje Arnica montana je trpežna dišeča trajnica, ki oblikuje osnovno rozeto listov. Od pozne pomladi do poznega poletja poganja 60 cm visoka cvetna stebla, ki se končujejo z enim samim zlati marjetici podobnim cvetom. • Različice Večina različic je doma v podalpskih predelih. evropska arnika (A. montana) je znana tudi kot gorski tobak in leopardova preobjeda (ki je ne smemo zamenjevati z okrasno trajnico orientalskim divjakovcem, Doronicum orientale, iz družine asteraceae, ki je tudi strupena). Doma je od severnih predelov iberijskega polotoka proti severu do Skandinavije. njeno naravno okolje so ne preveč rodovitni travniki na višinah okoli 3000 m. zaradi prevelikega nabiranja in
Odmerki arnike morajo biti zelo majhni, saj je drugače rastlina strupena. V nekaterih deželah je njena uporaba omejena le na zunanjo rabo.
16
Velika knjiga O zelišČiH
prodiranja kmetijstva postaja Arnica montana vse redkejša, zato njeno divje nabiranje omejujejo. Pri zeliščnem zdravljenju namesto nje včasih uporabljajo ameriško vrsto A. chamissonis. • Lega arnika zahteva hladno podnebje in polno sonce, pa tudi rahlo kislo do nekoliko bazično zemljo, ki dobro odvaja vodo. na območjih z mokrimi zimami jo gojite v dvignjenih gredicah, da preprečite napade glivic. • Razmnoževanje arniko lahko vzgojite iz semen, vendar potrebuje obdobje vlažnega hladu. V podnebjih s hladnimi zimami semena posejte zunaj že jeseni. na območjih z bolj milimi zimami semena zmešajte z nekoliko vlažnega vermikulita ali sterilnega peska. nato jih tesno zaprite v plastično vrečko in jih pred setvijo shranite v hladnem delu hladilnika za okoli 12 tednov (glejte tudi stran 44). zrele rastline razmnožujte s spomladansko delitvijo. • Vzdrževanje arnika raste počasi in nima rada tekmovanja s travniškim plevelom, kot je bela detelja. zato jo dobro zastirajte in redno odstranjujte plevel ali pa rastline gojite na rogoznici proti plevelu. • Škodljivci in bolezni Med mokrimi zimami lahko glivice povzročajo gnilobo. • Žetev in shranjevanje Cvetove naberite, ko so popolnoma odprti, in jih posušite.
Arnika (Arnica montana)
Zeliščno zdravilo Arnica montana, A. chamissonis. Uporabni deli: cvetovi. arnikini cvetovi imajo pomembne učinke proti vnetju in rahle analgetske lastnosti. Pri lokalni uporabi jih nanašajo na modrice, zvine in izpahe v obliki olj, mazil in krem, da spodbudijo celjenje in ublažijo neudobje zaradi bolečin in zatekanja. zaradi analgetskih učinkov je arnika primerno lokalno zdravilo za zdravljenje bolečih mišic in težav z revmatičnimi sklepi. Arnica montana je tudi notranje homeopatsko zdravilo, ki se jemlje v obliki zelo razredčenega pripravka. Pomaga pri čustvenih posledicah travme, pa tudi šoka, ki nastane zaradi poškodbe. Pomaga blažiti tudi telesne težave, naštete zgoraj. V nekaterih deželah so se odločili, da arnike ni varno uporabljati. O varni in pravilni uporabi arnike glejte Prva pomoč, stran 220. arnike ne uporabljajte, če ste noseči ali dojite.
Ime 'arnika' verjetno izvira iz grškega izraza 'arnakis', ki pomeni 'jagnječja koža', saj imajo njeni listi mehko površino.
016-017_AUHER_A-Z_016-017_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 17
Pelin Artemisia sp. asteraceae
Latinsko ime izvira iz imena grške boginje Artemide (gr. Artemis). Artemisia je rod, ki vsebuje okoli 300 vrst, čeprav jih le malo gojijo v vrtu. Nekatere živijo na drugih rastlinah, včasih tudi tako, da jih ubijejo.
Druga pogosta imena: Artemisia absinthium: pravi pelin, pelin roža; A. pontica: rimski pelin; A. abrotanum: božje drevce, laški pelin, rovbca; A. afra: afriški pelin Uporabni deli: zračni deli, korenine
Vrtnarjenje Pravi pelin (A. absinthium) je gozdno grmičevje, ki zraste do 80 cm visoko in ima grenko sladek vonj. Sivozeleni listi z globokimi urezi so gosto prekriti s tankimi dlačicami. Drevesni pelin (A. arborescens) je podoben pravemu pelinu, vendar zraste v višino 1,5 do 1,8 m in ima ožje listne odseke; zelo močno diši. Rimski pelin (A. pontica) je rastlina nizke rasti, ki zraste do višine 40 cm. ima lepo izrezane dišeče liste. širi se s koreniko. Beli žajbelj ali domači pelin (A. ludoviciana) ima posrebreno listje. aromatično pokončno grmičevje zraste do 1,2 m in se širi s stoloni. Uporabljajo ga za okras (priljubljena različica je zlasti 'Silver king'). Navadni pelin (A. vulgaris) je trajnica, ki se širi s koreniko. zraste do približno 90 cm in ima liste z globokimi izrezi, ki so zgoraj zeleni, spodaj pa sivkasto beli. Abrašica (A. abrotanum) je pokončno grmičevje, visoko do okoli 90 cm, in ima niti podobne drobno razdeljene liste, ki dišijo po limoni in kafri. Afriški pelin (A. afra) je doma v afriki od rta Western Cape do etiopije. je priljubljena vrtna rastlina, ki raste v grudastih grmih, visokih 0,5 do 2 m. • Različice Med odličnimi okrasnimi oblikami A. absinthium sta tudi 'lambrock Silver' in aromatični hibrid 'Powis castle'. • Lega Večina vrst ima rada sonce, dobro odvajanje vode in skoraj nevtralno zemljo (čeprav navadni pelin prenaša tudi delno senco). ker ima močne insekticidne učinke, ga uporabljajte kot rastlino spremljevalko na vrtnih robovih.
• Razmnoževanje Vse trajnice med pelini razmnožujte s poltrdimi potaknjenci, ki jih naberite od sredine poletja do jeseni ali pa vzgojite iz semen. enoletnico A. annua pa posejte na vrtu spomladi ali pa jo vzgojite iz sadik in presadite po 6 tednih. • Vzdrževanje Trajnice med grmičastimi pelini lahno obrezujte in oblikujte. abrašico spomladi močno obrežite. Pelini dobro prenašajo sušo, ko se dobro ustalijo. Trajnice med pelini dobro prenašajo tudi zmrzal. • Škodljivci in bolezni Pravi pelin zelo redko napadajo škodljivci in bolezni. • Žetev in shranjevanje liste nabirajte po potrebi in jih uporabljajte sveže ali posušene.
Zeliščno zdravilo A. absinthium. Uporabni deli: zračni deli. Pravi pelin se uporablja za zdravljenje
Pravi pelin (Artemisia absinthium)
Drevesni pelin (Artemisia aborescens)
simptomov slabe prebave, tudi vetrov. V številnih kulturah ga imajo za dragoceno zdravilo za okužbe z glistami in druge parazitske okužbe prebavil. Uporablja se tudi kot krepčilo za živce in za zdravljenje vročine in menstrualnih težav. A. vulgaris. Uporabni deli: zračni deli. navadni pelin se uporablja za spodbujanje prebave in kot krepčilo za živce, pa tudi za zdravljenje menstrualnih težav. A. annua. Uporabni deli: zračni deli. V tradicionalni kitajski medicini je kitajski pelin (čing hao) grenko in hladno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje vročine, izpuščajev in krvavitve iz nosu. je predmet številnih znanstvenih raziskav. za več informacij glejte Prihodnost zelišč, stran 186. A. afra. Uporabni deli: listi, stebla, korenine. afriški pelin se uporablja kot tradicionalno zdravilo v številnih afriških kulturah in ga podobno kot pravi in navadni pelin včasih jemljejo kot krepčilo za prebavo. Tradicionalno ga uporabljajo tudi za težave z dihanjem, kot so prehladi, gripe, boleče grlo in zamašen nos, pri katerih ga včasih nanašajo lokalno. O varni in pravilni uporabi teh zelišč se posvetujte z zdravstvenimi strokovnjaki. Teh zelišč ne uporabljajte, če ste noseči ali dojite. kazalO zelišČ
17
018-019_AUHER_A-Z_018-019_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 18
Bazilika Ocimum sp. lamiaceae
Medtem ko je dišeča bazilika zaradi prijetnega vonja po klinčkih eno od bistvenih italijanskih kulinaričnih zelišč, ima bazilika presenetljivo veliko število oblik in vonjev, od limone, citronke, janeža, cimeta, materine dušice in drugih začimb do kadila in sladke kafre.
Uporabni deli: listi, koničasti cvetovi
Vrtnarjenje Bazilika ima 64 vrst, ki so doma v subtropskih in tropskih predelih in so v splošnem enoletnice ali zimzelene trajnice in grmičevje s preprostimi aromatičnimi listi in koničastimi kljunastimi cvetovi, razporejenimi v vretenca. • Različice Vzgojili so veliko različic dišeče bazilike (O. basilicum) , kar velja zlasti za Sredozemlje. jedrnate oblike dišeče bazilike z majhnimi listi so priljubljene v grčiji in za kulturo lončkov in okenskih polic. Takšni sta 'greek Bush' in 'green globe'. Dišeča bazilika z velikim listi ima različice 'lettuce leaf' in 'Mammoth'
Limonina bazilika (Ocimum americanum) ima svež vonj po limoni s podtoni dišeče bazilike.
18
Velika knjiga O zelišČiH
(obe imata liste, ki so dovolj veliki za zavijanje hrane) in zelo okrasno 'Magical Michael' ter 'Medinette', pritlikavko z velikimi listi, ki je primerna za vzgajanje v lončkih. Oblike z barvastimi listi se na široko uporabljajo kot sodobne okrasne rastline, pa tudi za kulinarične namene. Takšni sta 'Red Rubin' in 'Purple Ruffles' z nagubanimi listi. Različica 'ararat' je zelena s temnim vijoličnim nadihom in diši po sladiču ter klinčkih. Med različicami z vonjem po citrusih je limonina bazilika (O. americanum). Med hibridnimi različicami (O. x citriodorum) nastopata 'Sweet Dani' in 'Mrs. Burn's lemon', ki imata bogat vonj po limoni in sta idealni za kulinarično uporabo. Različica 'lesbos' ali 'greek Column' vsebuje omamno začimbo s cvetnim in limoninim nadihom. Podobno različico, znano kot 'greek' ali 'aussie Sweet', so v avstralijo prinesli iz grčije. Različica 'lime' (O. americanum) ima svež vonj po citronki in dišeči baziliki. Med različicami O. basilicum z močnim vonjem po začimbah nastopajo 'Oriental Breeze' ali 'orientalska sapica', oblika z vijoličnimi cvetovi, ki se veliko uporablja za okrasne in kulinarične namene, 'Cinnamon', 'Spice' (pogosto jo napačno prodajajo kot 'Holy Basil') z omamnim skoraj kadilu podobnim vonjem in 'Blue Spice', ki vsebuje dodaten nadih vanilje. Perujska bazilika (O. campechianum sin. O. micranthum) je vrsta, ki diši po začimbah. 'Sacred Basil' ali 'Holy Basil' oziroma sveta bazilika (O. tenuiflorum sin. O. sanctum), ki se dobi z zelenimi, pa tudi vijoličnimi listi, blago diši po začimbah
Dišeča bazilika (Ocimum basilicum)
'Moški, ki od ženske dobi baziliko, jo bo vedno ljubil.' Sir Thomas More, državnik in filozof za časa Tudorjev, 1478–1535
in jo v indiji na široko sadijo okoli templjev in na vrtovih. janeževo baziliko (O. basilicum) prodajajo tudi kot 'sladičevo baziliko'. ima sladek vonj po janežu in liste z vijoličnim nadihom. Tajsko baziliko (O. basilicum) srečamo v tajski in vietnamski kuhinji in ima lahen sladek vonj po janežu, bleščeče zeleno listje in okrasne svetlo vijoličaste cvetove. Pri tej različici nastopata tudi zelo aromatična 'Queenette' in 'Siam Queen', ki ima pikanten vonj po janežu.
018-019_AUHER_A-Z_018-019_AUHER_A-Z 17.11.09 5:50 Page 19
Nekatere lepe trajnice med bazilikami so rezultat hibridizacije med O. basilicum in O. kilimandscharicum, trajnico, ki diši po kafri. imajo pikanten vonj po klinčkih z nadihom balzama. Takšni sta 'all Year' z belimi cvetovi in 'african Blue' z lepim vijoličnim nadihom. Drevesna ali vzhodnoindijska bazilika (O. gratissimum) je doma v tropski afriki, vendar jo na široko gojijo tudi v indiji in južni ameriki. Rastlina ima prijeten vonj po materini dušici in klinčkih in zraste v precej velik grm, visok do 1,5 m. Drugo različico te vrste prodajajo kot 'Mosquito Plant' ali 'Fever Plant' in ima močan vonj po materini dušici. • Lega Bazilike zahtevajo zaščiteno toplo in sončno mesto z zemljo, ki dobro odvaja vodo. • Razmnoževanje z izjemo zgoraj omenjenih trajnic bazilike obravnavajte kot enoletnice in jih razmnožujte s semeni. Semen ne sadite na vrt, dokler se zemlja ne ogreje. Če želite zgodaj začeti, jih posejte v pladnje, ki jih hranite v toplem in zaščitenem okolju. Sadike manjših različic gojite v lončkih ali pa razmaknjene za okoli 30 cm, večje grmičaste vrste pa okoli 45 cm narazen. Bazilike se rade križajo med vrstami, zato semena, shranjena od mešane posaditve, naslednje leto ne zrastejo v pričakovane
Tajska bazilika, druga različica O. basilicum, ima sladek vonj, ki je kombinacija janeža in sladiča.
Klasični italijanski recept Insalata caprese ali solata v slogu otoka Capri ima barve italijanske državne zastave in je lahna poletna solata, ki jo odlikujeta okus po baziliki in zrelih paradižnikih. Rezine paradižnikov razporedite po krožniku. Mednje razporedite narezane kroglice sveže mlade mocarele. Dodajte kanček olivnega olja in jed potresite s svežimi listi bazilike.
‘Dark Opal’, različica O. basilicum, ima dolge cvetove češnjeve barve in nežen vonj.
vrste, razen če ne preprečite opraševanja čebel med rastlinami. lahko pa jih razmnožujete tudi s potaknjenci, ki jih vzemite s stranskih poganjkov. • Vzdrževanje Redno zalivajte. ker je bazilika tropska rastlina, hitro raste pri temperaturah nad 16 °C in je precej občutljiva za zmrzali. Cvetlične glavice poščipajte, saj to spodbudi grmičasto rast rastline in podaljša njeno produktivno življenje. • Škodljivci in bolezni glivična bolezen Fusarium oxysporum ali panamska bolezen lahko napade rastline in povzroči, da ovenijo. Odstranite in uničite prizadete rastline (ne dajajte jih med kompost) in v okuženo zemljo ne sadite ponovno bazilike. Razmislite o sajenju bazilike med drugimi rastlinami, namesto da bi jo sadili v večje skupine. Rastline so dodatek za okrasni vrt, ki je zelo v modi. • Žetev in shranjevanje zrele liste in konice cvetov nabirajte ob katerem koli času in jih uporabljajte še sveže. liste posušite tako, da grme odrežete pri osnovi in jih obesite na neposredno svetlobo, nato pa shranite v zrakotesno posodo na hladnem.
Aromatično bazilikino olje Baziliko vlagajte na italijanski način. Kozarec napolnite s sloji listov in vsak sloj potresite s soljo. Nato ga do vrha napolnite s kakovostnim olivnim oljem in varno zaprite ter shranite v hladilnik, da se olje v nekaj dneh prepoji z okusom po baziliki. Liste v olju uporabite za pripravo pesta (glejte recept, stran 340). Z oljem škropite pice ali solate. Kanček ga lahko dodate tudi marinadi.
kazalO zelišČ
19
020-021_AUHER_A-Z_020-021_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 20
Bazilika
Nadaljevanje
Zelišče protislovij Baziliko povezujejo s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, med katerimi nastopajo ljubezen in strah, nevarnost in zaščita ter življenje in smrt. Negativne povezave verjetno izvirajo iz latinskega naziva basilicum, ki zelišče povezuje z baziliskom, mitsko kačo s smrtonosnim pogledom. Stari Grki in Rimljani so verjeli, da je mogoče kaljenje bazilike spodbuditi, tako da jo med sejanjem prekolnemo.
Zeliščno zdravilo Ocimum basilicum. Uporabni deli: listi. Dišeča bazilika je bolj znana po prijetnem okusu kot po zdravilnih učinkih. Zaradi blagih pomirjujočih lastnosti so jo zeliščarji tradicionalno priporočali kot čaj za sproščanje živčne razdražljivosti. Ocimum tenuiflorum sin. O. sanctum. Uporabni deli: listi. Sveta bazilika je pomembno zelišče v ajurvedski medicini, ki jo uporablja za veliko različnih težav. Znanstvene raziskave podpirajo njeno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni (zaradi hipoglikemičnega učinka) in kot pomoč med stresnimi obdobji. Izboljša tudi koncentracijo in spomin, zaradi protialergijskih učinkov pa je koristna tudi za zdravljenje senenega nahoda in astme. O varni in pravilni uporabi bazilike se posvetujte s strokovno usposobljenim zeliščnim zdravilcem. Če ste noseči ali dojite, teh zelišč ne uporabljajte v večjih količinah, kot nastopajo v kuharskih receptih.
Doma Bazilika je naravno razkužilo. Eterično olje uporabljajte v kombinaciji z drugimi protivnetnimi zeliščnimi olji v razpršilih za čiščenje kuhinjskih delovnih površin. Baziliko posadite v lonček v bližino zadnjih vrat, da bo odganjala muhe. Ko jeste na prostem, narežite šopek bazilike in ga dajte na sredino mize. Posušene cvetne glavice dišavnici zagotovijo sladek in aromatičen nadih.
Kuhanje Bazilika je eno od najpriljubljenejših zelišč; različne vrste se na široko uporabljajo tako v evropski kot azijski kuhinji. Če v receptu nastopa preprosto bazilika, potem je po navadi mišljena dišeča ali navadna bazilika (Ocimum basilicum). Sveža dišeča bazilika je zelo aromatična in ima izrazit vonj in okus, ki spominja na janež in ki ga imajo ljudje radi ali pa ga sovražijo. Posušena bazilika ima bolj okus po kariju in je slab nadomestek za sveže zelišče, tako da se ji je bolje izogniti. V Grčiji grško baziliko (Ocimum minimum ‘Greek’) postavljajo na mize, da odganja muhe.
Dišeči baziliki včasih pravijo tudi kraljevsko zelišče.
Zaradi srčastih listov imajo baziliko tudi za simbol ljubezni.
Če baziliko režete z nožem, jo lahko poškodujete, zaradi česar listi potemnijo. Zato za solate in testeninske omake, pri katerih je pomembna barva, liste natrgajte s prsti. Mladi listi so najboljši, starejši pa imajo bolj grob in krepkejši okus. V kuhanih jedeh bazilika hitro izgubi aromo in listi radi potemnijo. Zato jo med kuhanjem dodajte, da izboljšate globino okusa, za vonj in videz pa jo nekaj dodajte, tik preden jed postrežete. Paradižnikove, piščančje, jajčne in riževe jedi, omake za špagete, ribe in zelenjava – zlasti fižol, paprika in jajčevci – gredo dobro z baziliko. Glejte recept Vegetarijanski pomladanski zavitki, stran 354. Bazilika je dober dodatek v nadevih. Najbolj znana je njena uporaba za italijanski pesto ali francoski pistou. Različice, ki dišijo po limoni in začimbah, se dobro obnesejo v več azijskih receptih.
020-021_AUHER_A-Z_020-021_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 21
Lovor
Zgodovina in mit
Laurus nobilis lauraceae
Lovor je piramidasto drevo, ki dolgo živi in počasi raste. Ljudsko izročilo pripoveduje, da lovorovo drevo v vrtu ali pri prednjih vratih varuje pred zlom, pa tudi pred gromom in strelami.
Druga pogosta imena: lovorika, lorbar, lorber, prava lavorika Uporabni deli: listi, cvetni popki, lubje, korenine
Vrtnarjenje lovorovo drevo lahko doseže višino 15 m, če raste dovolj dolgo. Zaradi počasne in goste pokončne rasti je idealna rastlina za velik lonec, v katerem lahko raste bodisi na naraven način ali pa kot okrasno obrezano drevo. V tej obliki je za lovor dovolj prostora tudi v majhnem vrtu; njegova rast je v loncu celo še počasnejša. lovor po navadi cveti le v toplem podnebju in majhni ter zelo dišeči cvetni popki se odprejo v majhne kremne cvetove, ki postanejo modro črne jagode. • Različice Obstajata dve vrsti lovora, L. nobilis in L. azorica; zadnjo uporabljajo za okras. Obstaja tudi L. nobilis z zlatimi listi, ki se imenuje 'aurea', pa tudi vrsta 'angustifolia', katere listi so podobni vrbovim.
Lovor (Laurus nobilis)
Tudi več drugih vrst je znanih kot lovor in nekatere prav tako uvrščajo med zelišča ali začimbe: voskovnik (Myrica pensylvanica), vir za sveče, lovorovo rumovo drevo (Pimenta racemosa), ki ga uporabljajo v moških kolonjskih vodicah, in indonezijski lovor (Eugenia polyantha). Vse te vrste uporabljajo tudi za kuho. Okrasni rastlini lovorikovec (Prunus laurocerasus) in gorski lovor (Kalmia latifolia) zlahka zamenjamo za dišeči lovor, ker imata podobno obliko listov. listi teh dveh rastlin pa so zelo strupeni, če jih prebavimo, in celo med, ki ga na teh rastlinah nabirajo čebele, je lahko strupen.
Lovorovo drevo so imeli za sveto drevo boga Apolona, pozneje pa tudi njegovega sina Asklepija, grškega boga medicine. Mit pripoveduje, da se je Apolon zaljubil v lepo nimfo Dafne, ki pa mu ljubezni ni vračala, ampak je bogove prosila, da jo rešijo pred njim. Bogovi so jo spremenili v lovorovo drevo, ki je bilo popolna preobleka. Apolon je drevo proglasil za sveto in nato v Dafnino čast vedno nosil lovorov venec na glavi.
Bogovi so nimfo Dafne spremenili v lovorovo drevo, da bi Apolonu preprečili, da bi jo zasledoval.
Lovor so dolgo imeli za zelo močno čarovniško zelišče, ki lahko prikliče naklonjeno usodo in bogastvo in varuje pred zlom. Smrt lovorovega drevesa je zato napovedovala hude čase; ko je Rim v 4. stoletju podlegel invaziji s severa, so baje pomrla vsa lovorova drevesa. Med izbruhom kuge so Rimljani zažigali lovorove liste na javnih trgih. V ta namen so zelišče še vedno uporabljali celo v 16. stoletju. Listi so v večji količini rahlo narkotični; pravijo, da je duhovnica, ki je napovedovala v preročišču v Delfih, žvečila lovorove liste, preden je padla v preroško zamaknjenje. Tempelj v Delfih je bil tudi prekrit z zaščitnimi lovorovimi vejami.
KaZalO ZElIšČ
21
022-023-AUHER_A-Z_022-023_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 22
Lovor
Nadaljevanje
• Lega lovorova drevesa imajo rada globoko zemljo. Če lovor gojite v loncu, uporabite torej dovolj globokega in mešanico prsti, obogatene s kompostom. Postavite ga na polno sončno svetlobo in mesto, kjer je dobro poskrbljeno za prezračevanje. lovor ima rad bogato mesto z dobrim odvajanjem vode, vendar mora biti vlažno. • Razmnoževanje Semena skalijo v 6 mesecih. Potaknjenci, ki jih je najbolje narediti iz polzrelega lesa, naredijo korenine v 3 ali več mesecih in se med tem ne smejo posušiti. • Vzdrževanje na območjih s hladnim vremenom je lovor najbolje gojiti v loncih in ga med zimskimi meseci ali takrat, ko je verjetno, da se bo temperatura spustila pod –15 °C, prinašati v hišo. Redno preverjajte, ali so rastlino napadli enakokrilci (Hemiptera) ali glivice. Če je treba, primerke v loncih presadite v večje lonce z dodatno svežo zemljo; ko jih presajate, pazite, da čim manj zmotite korenine. • Škodljivci in bolezni lovor po navadi nima težav, vendar ga lahko napadajo enakokrilci, ki se naselijo na spodnji strani listov in steblu. za njihovo odstranitev namočite 2 stroka česna v skodelici vode, precedite in dodajte nekaj blage milnice. Raztopino z bombažno paličico namažite na žuželke. lahko pa na isti način uporabite tudi vrtnarsko olje. na rastlinah,
Bouquet garni, šopek klasičnih zelišč, po navadi vsebuje lovor, materino dušico, peteršilj in poprova zrna.
22
Velika knjiga O zelišČiH
Vaniljeva gorčica z lovorom Lovor dopolnjuje ribje, mesne in perutninske jedi, omake, kot je bearneška (glejte recept, stran 339), in presenetljivo tudi sladko gorčico, kot je ta, ki ima rahlo pikanten okus. V kozici zmešajte 150 ml mleka, 150 ml goste smetane, 1 razcepljen vaniljev strok in 1 lovorov list. Zavrite, odstavite s plamena in pustite, da se namaka 15 minut. Odstranite strok in list. V skledi stepite 3 jajčne rumenjake in 1 žlico mehkega rjavega sladkorja. Dodajte namočeno mlečno mešanico in dobro premešajte. Mešanico vrnite v čisto posodo. Kuhajte na majhnem plamenu in mešajte, da se gorčica zgosti, vendar pa je ne pustite zavreti. Postrezite še toplo z vročo sadno pito in na pari kuhanim pudingom.
ki rastejo brez dovolj prezračevanja in svetlobe, se lahko pojavi grda siva plesen, ki jo morate zdraviti z žveplom, ko je rastlina mokra od jutranje rose. • Žetev in shranjevanje zelene liste nabirajte ob katerem koli času. Sušite jih na sončni svetlobi in shranjujte v zrakotesno steklenico. glejte tudi Žetev, vlaganje in shranjevanje, stran 172.
Kuhanje Dišeči lovor je nepogrešljiv v francoski in sredozemski kuhinji. Trpežni listi prenašajo tudi dolgo kuhanje, zato jih lahko uporabljate v juhah in enolončnicah. Razen k mesu in ribam gredo dobro tudi k jedem, ki vsebujejo lečo ali fižol. za porcijo jedi za 6 ljudi zadostujeta že 2 lista. lovor je pomembna sestavina zeliščnega šopka – bouquet garni –, ki je narejen iz svežih ali posušenih zelišč, zavitih v muslin. lovor uporabljajo tudi za začinjanje kislih kumaric in garam masale. Sveži listi so nekoliko grenki, vendar se ta okus izgubi, če jih pustimo veneti nekaj dni. Sveže vejice, ki jim odtrgamo liste, so aromatična nabodala za meso in ribe na žaru. Posušeni listi ohranijo okus eno leto. Posušene liste odstranite iz jedi, preden jo postrežete.
Iz shrambe lahko rilčkarje preženete tako, da v kozarce moke in riža daste lovorove liste.
Slava za kronane glave Lovorovo botanično ime Laurus izvira iz latinske besede laus (hvala), ki se nanaša na lovorove vence, ki so jih stari Rimljani nosili, ko so proslavljali zmago. V vence so bila pogosto vtkana tudi druga zelišča. Rimski cesar Tiberij je vedno nosil lovorov venec, ko so divjale nevihte, ker je verjel, da ga bo zavaroval pred bogovi groma in strel.
022-023-AUHER_A-Z_022-023_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 23
Monarda Monarda sp. laminaceae
Ameriški Indijanci so monardo uporabljali za zdravilne zvarke. Po bostonski čajanki leta 1773, ko so ameriški naseljenci v znak protesta proti Britancem v morje zmetali čaj, ki ga je uvažala Britanska vzhodnoindijska družba, je monardin čaj Indijancev plemena Osvego postal priljubljen nadomestek za pravi čaj.
Druga pogosta imena: indijanska kopriva, rdeča bergamotka, zlata melisa Uporabni deli: listi
Vrtnarjenje Monardi v evropi pravijo tudi bergamot, ker vonj njenih listov spominja na bergamotsko pomarančo (Citrus bergamia sin. C. aurantium var. bergamia), majhno drevo, ki je podobno seviljski pomaranči (C. aurantium). Vonj monardinih listov niha med dobro mislijo in limono. Ta spektakularna rastlina zelo privlači čebele, pa tudi ptice, ki pijejo med. Osveški čaj ali škrlatna monarda (M. didyma) je trajnica, ki zraste do 1,2 m in ima več stebel, ki se končujejo z glavicami, ki jih obdajajo gosta vretenca dolgih cevastih škrlatnih cvetov. listi imajo zelo prijeten vonj po citrusih. Divja monarda (M. fistulosa) raste na pobočjih z dobrim odvajanjem vode in v svetlih gozdovih. Dve botanični različici zrasteta do 1,2 m in imata suličaste liste. M. fistulosa ima po navadi vretenčaste
Divja monarda (Monarda fistulosa)
• Vzdrževanje Pozimi z rastlin odstrasvetlo vijoličaste cvetove (včasih tudi rožnate) in različne vrste imajo liste, ki dišijo po materini dušici ali rožni krvomočnici. na mraz odporna M. menthifolia, ki je znana tudi kot dobra misel z la Sierre, ima pravi vonj in okus po origanu. Spektakularna pikčasta monarda (M. punctata) ima goste vretenčaste glavice kremnih cvetov in razkošne svetlo vijolične ovršne liste s pikicami. limonina monarda (M. citriodora) je visoka enoletnica z velikimi kljunastimi svetlo vijoličnimi cvetovi. • Različice Večina vrtnih monard je hibridov (M. x media), kot sta 'Blue Stocking' in 'Mohawk'. • Lega z izjemo vrste M. fistulosa, ki je odporna proti suši, imajo monarde rade sončno lego in obogateno vlažno zemljo z dobrim odvajanjem vode. • Razmnoževanje Monarde razmnožujte s semeni ali z delitvijo trajnic zgodaj spomladi. Poleti lahko s stebel naberete tudi potaknjence.
nite mrtev material. Rastline vsake 3 leta razdelite. • Škodljivci in bolezni nekatere vrtne vrste so občutljive za pepelasto plesen, ki je sicer grda, vendar pa se zdi, da ne povzroča trajnejše škode. • Žetev in shranjevanje Užitne rastline nabirajte, kot jih potrebujete. liste naberite pozno spomladi in jih posušite.
Zeliščno zdravilo Monarda didyma, M. fistulosa. Uporabni deli: listi. Vrsto M. didyma uporabljajo za lajšanje napenjanja in krčev ter blažitev vročine. Slovi po tem, da vsebuje timol, sestavino eteričnega olja, ki jo vsebujeta tudi materina dušica in majaron, kar pojasnjuje blažilni učinek, ki ga ima rastlina na prebavni sistem. Tega zelišča ne smete zamenjevati z monardinim eteričnim oljem. O varni in pravilni rabi vrste M. didyma se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. Teh zelišč ne uporabljajte, če ste noseči ali dojite.
Vsestranska bergamotska pomaranča
Monarda je sestavina v kolonjski vodi 4711, ki so jo začeli proizvajati in prodajati proti koncu 18. stoletja.
Grozdi močno dišečih voščenih belih cvetov bergamotske pomaranče (Citrus bergamia sin. C. aurantium var. bergamia) se pokažejo spomladi in so vir za eterično olje neroli, ki ga na široko uporablja industrija parfumov, pa tudi pomarančne cvetlične vode. Grenka, vendar zelo aromatična rumena lupina se uporablja za izboljšanje okusa čaja earl grey in za izdelavo bergamotskega eteričnega olja, ki se uporablja pri terapijah z aromami. Koristi pri različnih stanjih kože, med njimi tudi pri mastni koži in mozoljih. Paziti pa morate, ko nanašate kožne kreme ali olja, ki vsebujejo to eterično olje: ena od sestavin, bergapten, je znana po tem, da povzroča občutljivost za svetlobo.
kazalO zelišČ
23
024-025_AUHER_A-Z_024-025_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 24
Boraga Borago officinalis Boraginaceae
Boraga, ki so jo v starih časih imeli za zdravilo proti melanholiji, je trpežna trajnica in odlična tovarišica za druge rastline, saj pomaga odganjati vešče in japonske hrošče ter spodbuja rast jagod.
Druga pogosta imena: boreč, buraza, lisičina, zdravilna boraga Uporabni deli: listi, cvetovi
zlahka skali v 3 do 5 dneh. • Vzdrževanje zemljo ohranjajte vlažno in jo spomladi pognojite. • Škodljivci in bolezni V splošnem nima težav s škodljivci in boleznimi. • Žetev in shranjevanje Borago nabirajte vse leto, ko jo potrebujete. liste posušite v zelo hladni pečici ali pa na dobro prezračenem mestu, ki ni na neposredni sončni svetlobi.
V prvem stoletju n. š. je Plinij trdil, da so ljudje zaradi borage veseli in srečni.
Vrtnarjenje Boraga oblikuje rozeto velikih jajčastih listov, nato pa požene votla cvetlična stebla do višine 90 cm. Vsa rastlina diši po kumarah in ima grobe dlake, ki dražijo občutljivo kožo. Cvet ima pet cvetnih listov, v središču pa bel obroč in stožec črnih prašnikov. • Različice Obstajajo tri vrste borage, vendar kot zelišče uporabljajo le vrsto B. officinalis. Raste v treh barvnih različicah. najbolj pogosta je cvetlica z močno modrimi cvetovi, nekatere rastline pa imajo cvetove z rožnatim nadihom. Obstaja tudi redka bela oblika. • Lega Boraga zahteva sončno lego z dobrim odvajanjem vode in ima rada dobro prekopano in kompostirano zemljo. • Razmnoževanje Rastlino spomladi in jeseni posejte neposredno v zemljo. Posejete jo lahko tudi v lončke, vendar jo morate presaditi, ko je še mlada, ker razvije veliko glavno korenino. Boraga 24
Velika knjiga O zelišČiH
Zeliščno zdravilo Borago officinalis. Uporabni deli: olje iz semen. Olje iz semen borage je bogat vir gamalinolenske kisline (glk), maščobne kisline omega 6, ki je tudi v olju dvoletnega svetlina. glk ima protivnetne učinke; nekateri raziskovalci zatrjujejo, da ima morda terapevtske učinke pri zdravljenju stanj, ki povzročajo suho in srbečo kožo, kot so izpuščaji in psoriaza. najnovejši dokazi kažejo, da je boljše terapevtske rezultate mogoče doseči,
Viteška doba Med križarskimi vojnami so borago namakali v poslovilne čaše vina, ki so jih ponudili križarjem, ko so se pripravljali na odhod v Sveto deželo. Gospe so tudi tradicionalno vezle zvezdi podobne cvetlice na šale, ki so jih podarjale svojim izvoljencem, preden so odhajali v borbo.
Boraga (Borago officinalis)
ko glk in druga eterična olja omega 6 jemljemo v kombinaciji z maščobnimi kislinami omega 3, ki se nahajajo na primer v lanenih semenih in ribah. liste uporabljajo za obkladke pri izpahih, modricah in vnetjih ter pri zdravljenju suhe kože s soparo. O varni in pravilni uporabi semen borage se posvetujte z zdravstvenimi strokovnjaki. ne uporabljate jih, če ste noseči ali dojite.
Kuhanje Cvetom odstranite venčne liste in jih dodajajte solatam ali pa kristalizirajte (glejte stran 380) in z njimi krasite torte.
024-025_AUHER_A-Z_024-025_AUHER_A-Z 17.11.09 5:51 Page 25
Pušpan
Živi kipi
Buxus sempervirens Buxaceae
Čeprav obstaja okoli 70 vrst pušpana, v formalnem vrtnarjenju gojijo le navadni pušpan, ki raste počasi in dolgo živi ter ima lepo listje in gost les. Uporablja se tudi v homeopatiji, v sodobni zeliščni medicini pa zaradi strupenosti ne.
Uporabni deli: listi, lubje (Opozorilo: rastlina lahko pri občutljivih ljudeh povzroči alergijsko reakcijo, vsi deli rastline pa so tudi strupeni, če jih prebavimo.)
Vrtnarjenje navadni pušpan je trpežen zimzelen grm ali majhno drevo, ki polno višino doseže šele v daljšem časovnem obdobju. Majhni ovalni bleščeči listi so temno do rumenkasto zeleni. Cvetovi, ki se pokažejo spomladi, imajo veliko nektarja in so bledo zeleni ter imajo zelo pomanjšane cvetne liste, sadeži pa imajo tri rožičke. • Različice nekatere vrtne različice, ki jih gojijo zaradi oblike, so 'elegantissima', zelo jedrnata vrsta z belo obrobljenimi listi, 'aureomarginata', ki je znana tudi kot 'Marginata' in ima zlato obrobljene liste, 'Suffruticosa' s pritlikavo gosto in zelo počasno rastjo, zaradi česar je priljubljena zlasti za robove zeliščnih vrtov in ustvarjanje umetniško obrezanih grmov, in 'kingsville Dwarf', ki ga imajo radi gojitelji bonsajev. • Lega Pušpan ima rad polno sončno svetlobo, vendar prenaša tudi senco. Rad ima nevtralno do bazično zemljo z dobrim odvajanjem vode. • Razmnoževanje Po možnosti jeseni naberite potaknjence s polzrelih vršičkov, ki so pri osnovi nekoliko oleseneli. • Vzdrževanje Pušpan obrežite proti koncu pomladi, da bi spodbudili gosto jedrnato rast. Umetniško obrezane primerke in žive meje lahko lahno oblikujete tudi poleti. • Škodljivci in bolezni Ta rastlina ni občutljiva za veliko škodljivcev in bolezni, čeprav mlade liste lahko poškodujejo žuželke, ki pijejo sokove. na listih se lahko včasih pojavi tudi rja. Pozimi pušpan naravno postane bronast. • Žetev in shranjevanje liste nabirajte in sušite spomladi, preden rastlina zacveti.
Pušpanov les so tradicionalno uporabljali za graviranje, intarzije in orodja.
Umetnost obrezovanja – kiparjenja jedrnatih rastlin z majhnimi listi v različne oblike (glejte tudi Vrtovi z gredicami, stran 144) – sega v rimske čase, ko so vrtove in atrije krasili z grmi, oblikovanimi kot živali in obeliski. Umetniško obrezovanje je doseglo višek v velikih evropskih formalnih vrtovih v 17. in 18. stoletju, nato pa je začelo pojemati, ko je prišla v modo vrnitev k naravnejši pokrajini. Leta 1713 je pesnik Alexander Pope napisal satirični esej za časopis The Guardian, v katerem je opisal nedokončan umetniško obrezan pušpan sv. Jurija, ki ni hotel ubiti zmaja, dokler ni bil končan – kar je trajalo šest mesecev. Danes so umetniško oblikovani grmi in drevesa ponovno značilnost velikih podeželskih domov, zlasti v Združenem kraljestvu in Evropi, priljubljeni pa so tudi v vrtovih z lonci, v katerih zelišča, kot je pušpan, oblikujejo v preproste oblike. Na Japonskem sta tako oblačno obrezovanje – umetnost ustvarjanja oblakom podobnih oblik – kot vzgoja bonsajev obliki umetniškega obrezovanja.
Zaradi majhnih listov in jedrnate rasti je pušpan (Buxus sempervirens) idealen za umetniško obrezovanje.
kazalO zelišČ
25
026-027_AUHER_A-Z_026-027_AUHER_A-Z 17.11.09 5:52 Page 26
Brahmi Bacopa monnieri Scrophulaceae
Temu tropskemu zelišču pripisujejo, da izboljšuje delovanje možganov in spomina. Posušena rastlina nastopa v številnih tradicionalnih ajurvedskih pripravkih. Brahmi je privlačen v visečih košarah. Gojite ga lahko tudi v okrasnih ribnikih.
Drugi pogosti imeni: božja milost z listi materine dušice, vodni ožepek Uporabni deli: vsi nadzemski deli rastline
Vrtnarjenje Svetlo zeleni brahmi je skromna talna trajnica, ki raste v vlažnih okoljih. Listi so preprosti, ovalni in razporejeni v nasprotne pare. Imajo gladke robove in grenak okus. Je nekoliko sočna in rodi majhne cvetove s petimi cvetnimi listi, ki so beli z rahlim modrim nadihom na hrbtni strani in trajajo več mesecev. Sadeži so majhni ploski mešički. • Lega Brahmi zahteva vlažno zemljo in po možnosti lahno senco. Dobro raste tudi v loncu, po možnosti s premerom več kot 30 cm. V senci je privlačna rastlina v visečih košarah. Je občutljiva na zmrzali, zato jo pozimi gojite v zavetju. • Razmnoževanje Brahmi lahko vzgojite iz semen, vendar tvori tudi postranske korenine na plazečih se poganjkih. Odrezana korenina v lončku hitro zraste
Brahmi (Bacopa monnieri)
Ime 'brahmi' izvira iz imena hindujskega boga stvarnika Brahme. v novo rastlino. Kot potaknjenci hitro poženejo tudi izruvani vršički. • Vzdrževanje Ker ima brahmi zelo plitve korenine, ga redno zalivajte, zlasti tedaj, ko je izpostavljen neposrednemu vročemu soncu. Podpirajte hitro rast s tekočim gnojilom iz morskega rastlinja, razredčenim na priporočeno moč. • Škodljivci in bolezni Nima pomembnejših škodljivcev in bolezni. • Žetev in shranjevanje Stebla in liste nabirajte, ko je rastlina stara 5 mesecev, pri čemer pustite 5 cm veliko steblo, da se lahko rastlina do naslednjega nabiranja ponovno opomore. Liste posušite v senci na sobni temperaturi in jih shranite v zrakotesno posodo.
Zeliščno zdravilo
Brahmi je vodna rastlina, idealna za gojenje na vlažnih krajih v vrtu ali celo v ribniku.
26
VeLIKa KNJIga O ZeLIšČIH
Bacopa monnieri. Uporabni deli: vse zelišče. V ajurvedski medicini zeliščarji predpisujejo brahmi za izboljšanje spomina, učenja in koncentracije. Znanstvene raziskave so pokazale spodbudne dokaze za nekatere od teh učinkov, vendar pa iz njih sledi,
Hrana za možgane Zdravi možgani so prav tako pomembni kot dobra telesna pripravljenost. Brahmi v ajurvedski tradiciji medicine že več kot 500 let uporabljajo za krepitev možganov. Raziskovalci domnevajo, da živčnemu sistemu pomaga prenašati sporočila v možgane. Tudi rastlini gotu kola (Centella asiatica sin. Hydrocotyle asiatica) včasih pravijo brahmi, saj prav tako dobro učinkuje na možgane, vendar rastlini zlahka razlikujemo med seboj po različni obliki listov (glejte gotu kola, stran 61).
da izboljšanje nastopi šele po okoli 3 mesecih. Brahmi je znan tudi kot izredno krepčilo za živce. V nekaterih kliničnih študijah so poročali o zmanjševanju ravni tesnobe, kar podpira njegovo uporabo med obdobjem tesnobe in živčne izčrpanosti. Za varno in pravilno uporabo brahmija glejte Spomin in koncentracija, stran 213. Brahmija ne uporabljajte, če ste noseči ali dojite.
026-027_AUHER_A-Z_026-027_AUHER_A-Z 17.11.09 5:52 Page 27
Gozdni repinec Arctium lappa asteraceae
Gozdni repinec ponovno postaja priljubljen kot zelenjava, pa tudi kot tradicionalna zdravilna rastlina. Na severni polobli ga imajo za plevel, ki dobro raste na grobih tleh in sončnih legah.
Druga pogosta imena: kencelj, klošč, navadni repinec, prpetek Uporabni deli: listi, korenine, semena
Vrtnarjenje gozdni repinec je dvoletnica, ki dobro raste. Precej grenko nežno listje spomladanske rasti uporabljajo kot zeleno zelenjavo. Listi so veliki in ovalni; številni vijolični osatu podobni cvetovi so precej vpadljivi zaradi popolne simetrije. Repinec lahko zraste do 2,4 m visoko. • Različice Nekatere različice s posebnimi imeni gojijo kot zelenjavo zaradi vitke, hrustljave in žilnate glavne korenine, ki lahko zraste v dolžino tudi do 1,3 m. Med temi nastopata dve japonski različici – 'Takinogawa Long' in 'Watanabe early'. Obe imata okus med pastinakom in jeruzalemsko artičoko. Mali repinec (Arctium minus) je zelo grenka plevelasta vrsta, ki jo je mogoče najti po vsej Severni ameriki. • Lega gozdni repinec zahteva vlažno prst z veliko humusa in polno sonce, čeprav prenaša tudi nekaj sence. Je popolnoma odporen za mraz, vendar pozimi umre.
Lepljive bodice Enakomerno porazdeljeni kaveljci na bodičastih kroglicah gozdnega repinca, zaradi katerih se te kroglice na sprehodih po deželi rade prijemajo na oblačila, so navdihnili Georga de Mestrala, da je leta 1945 iznašel ježke (angl. velcro). Angleško ime izvira iz francoskih besed velour, ki pomeni žamet, in crochet, ki pomeni kaveljc. Iznajdbo so uporabili za veliko namenov, od ježkov za pritrjevanja oblačil, torbic in čevljev do ježkov s kaveljci in zankami iz nerjavečega jekla za pritrjevanje avtomobilskih delov.
• Razmnoževanje Razmnožujte ga s semeni spomladi ali pozno jeseni. Čeprav seme po navadi zlahka kali, ga čez noč namočite v toplo vodo, preden ga posejete. Nato ga potisnite v zemljo in ga lahno prekrijte z njo. Tanke sadike sadite okoli 15 cm narazen. Če želite visokokakovostne dolge korenine, zemljo prekopljite do globine 60 cm in ji – preden posejete semena – primešajte nekaj dobro zgnitega komposta. • Vzdrževanje Zemljo morate ohranjati vlažno in jo redno pleti, zlasti tedaj, ko so rastline mlade. Odstranjujte cvetove in bodice, da spodbudite rast. • Škodljivci in bolezni Repinec le redko ogrožajo škodljivci in bolezni. • Žetev in shranjevanje Za kuho spomladi zbirajte mlade poganjke in liste. Korenine izkopljite jeseni, kakšnih 100 dni po posaditvi, ko so vsaj 30 cm dolge. Za zdravilne namene posušite sivkasto rjave korenine, ki so v notranjosti bele.
Gozdni repinec (Arctium lappa)
Zeliščno zdravilo Arctium lappa. Uporabni deli: korenine. V zahodni zeliščni medicini korenine repinca uporabljajo kot zdravilo za prebavne motnje in čiščenje krvi. Ima namreč blag razstrupljevalni učinek na telo in spodbuja kanale, ki odvajajo odvečne snovi, kot so limfni, prebavni in sečni sistemi. Pogosto ga predpisujejo pri kroničnih vnetjih kože in bolečih stanjih sklepov, za katere tradicionalni zeliščarji mislijo, da jih povzroča nabiranje nezaželenih strupov v telesu. Ko korenine gozdnega repinca uporabljamo dalj časa, so zelo učinkovite pri zdravljenju težav s suho luskasto kožo, kot so izpuščaji in psoriaza, pa tudi revmatičnih stanj v sklepih. O varni in pravilni rabi gozdnega repinca se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. Zelišča ne uporabljajte, če ste noseči ali dojite.
Kuhanje gozdni repinec ni pomembna užitna rastlina, čeprav kultivirano japonsko obliko, gobo, uporabljajo kot zelenjavo in tudi za vlaganje v kis ter pripravo začimb na osnovi misa. Tudi v Koreji ga uživajo kot zelenjavo. Ostrgajte stebla mladih listov in jih skuhajte, kot bi skuhali zeleno. Korenino lahko uporabite surovo za zelenjavno solato ali pa jo popražite podobno kot korenje.
KaZaLO ZeLIšČ
27
028-029_AUHER_A-Z_028-029_AUHER_A-Z 17.11.09 5:52 Page 28
Ognjič Calendula officinalis asteraceae
Ognjič ima velike marjeticam podobne cvetove zlato rumene ali oranžne barve. V starem Rimu so z zeliščem pripravljali juho, ki naj bi izboljšala razpoloženje. V Indiji so z bleščečimi cvetovi krasili oltarje hindujskih svetišč.
Druga pogosta imena: babji prstanec, meseček, ogenjc, riglec Uporabni deli: cvetni listi
Vrtnarjenje Ognjič je doma v Sredozemlju in oblikuje goste kepe preprostih suličastih aromatičnih listov. Cvetovi so podobni velikim marjeticam. • Različice Prvotno je bil ognjič v zeliščnem vrtu ena sama vrsta; v 20. stoletju pa so vzgojili tudi oblike z dvojnimi cvetovi, ki zagotovijo obilnejšo žetev cvetnih listov. Takšni vrsti sta zlasti 'Pacific Beauty' in pritlikava 'Fiesta gitana'. Vrsto 'erfurter Orangefarbigen' iz nemčije v evropi uporabljajo za komercialno predelavo zdravilnih cvetlic. še vedno gojijo tudi eno samo različico vrste C. officinalis 'Prolifera', ki so jo zelo cenili v elizabetinskih časih. To je privlačna 'Hen and Chickens', ki ima osrednji cvet obkrožen z večjim številom miniaturnih cvetov. • Lega Rastlina potrebuje polno sonce, vendar prenaša tudi delno lahno senco. Rada ima zmerno plodno zemljo, ki dobro odvaja vodo. • Razmnoževanje Ognjič je enoletnica, ki jo je lahko vzgojiti iz semena.
Potepanje po svetu Vrtnega ognjiča ne smemo zamenjevati z mehiškim rodom žametnic (Tagetes), v katerem se nahajata tako imenovani afriški in francoski ognjič (desno), pa tudi andsko zelišče hvakataj, ki ima okus po koriandru, ali s perujsko črno meto (Tagetes terniflora) in njeno tesno sorodnico drobnocvetno ali divjo žametnico (T. minuta).
28
Velika knjiga O zelišČiH
Ognjič (Calendula officinalis)
V srednjem veku so veliko rastlin v čast Device Marije preimenovali v Marijine zlatice (angl. Mary’s-gold). • Vzdrževanje Med vročimi poletji ognjič po navadi preneha cveteti. Redno ščipanje cvetnih glavic podaljša cvetenje. • Škodljivci in bolezni Rastline so jeseni občutljive za plesen. Različica 'Orange king' je precej odporna. Sredi poletja lahko povzročajo težave pršice prelke, čeprav ublažitev stresa zaradi vode zmanjša resnost napada. • Žetev in shranjevanje Cvetne liste nabirajte, potem ko se rosa posuši, in jih na tanko razprostrite na papir na dobro prezračenih policah, na katere ne sije sonce. ko so suhi, jih spravite v zrakotesno posodo.
Zeliščno zdravilo Calendula officinalis. Uporabni deli: cvetovi. Bleščeče barve ognjičevih cvetov imajo značilne učinke na celjenje ran in protivnetne lastnosti. za celjenje ran, urezov in opeklin jih nanesite lokalno v obliki mazila, kreme ali olja, v katerem se je namakala rastlina. Ognjič rahlo zapira rane, tako da pomaga zaustavljati krvavenje, medtem ko njegovi protimikrobni učinki preprečujejo, da bi se okužilo mesto poškodbe. Ognjičevo tinkturo uporabljajte kot učinkovito ustno vodico, ki preprečuje okužbe dlesni in ustne čire. kot površinsko učinkovino proti glivicam ga lahko uporabite tudi pri nekaterih kožnih stanjih. notranja uporaba cvetov ognjiča je tradicionalna pri okužbah in vnetjih prebavil, pri čirih na želodcu in dvanajsterniku, pa tudi kot limfatično zdravilo za zdravljenje zatečenih bezgavk. navodila za varno in pravilno zunanjo rabo ognjiča najdete v Prva pomoč, stran 220. O notranji uporabi se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. Ognjiča ne uživajte, če ste noseči ali dojite. Površinsko nanašanje ognjiča pa imajo za varno tudi v tem primeru.
VELIKA KNJIGA O ZELISCIH-1110-ponatis:Layout 1
23/11/10
13:51
Page 1
Reader’s Digest
V tem navdihujoËem in bogato ilustriranem delu se tradicionalna modrost povezuje z najnovejšimi nasveti strokovnjakov. Knjiga vsebuje: • opis veË kot 100 zelišË, • opis varnih zelišËnih zdravljenj, • okusne recepte za preprosto kuhanje, naravna lepotila, sodobne obrtne projekte in zelišËna Ëistila za gospodinjstvo ter veliko drugih koristnih informacij.
Velika knjiga o
zelišËih
Velika knjiga o
zelišËih
Knjiga poveliËuje lepoto in priporoËa uporabo zelišË v vsakodnevnem življenju. Ugotovite, kako preprosto je in koliko zadovoljstva vam lahko daje gojenje zelišË za kulinariËne, medicinske, kozmetiËne in okrasne namene.
Vrtnarjenje • ZelišËna medicina • Naravna lepotila Doma • Obrt • Kuhanje