Sejem Dom 2022 / Home Fair 2022
Razblinjeni dvomi pri izbiri sistema za trajnostno ogrevanja stavb Stavbe so pomemben porabnik toplotne in električne energije in s tem tudi pomemben generator toplogrednih plinov v EU in Sloveniji. Lanski začetek nestanovitnosti trga fosilne energije se letos še povečuje zaradi posledic vojaško-političnih dogodkov v Ukrajini in kaže, da je pri zdajšnji stopnji tehnološkega razvoja uporaba obnovljivih virov energije (OVE) edini dolgoročno stabilen in suveren način trajnostne oskrbe stavb z energijo.
Strošek črpanja virov Koncept ekološkega odtisa ocenjuje rabo energije, porabo virov in nastanek odpadkov, potrebnih za proizvodnjo energenta. Enota ekološkega odtisa je globalni hektar (Gha), ki ga je v tržnem gospodarstvu mogoče izraziti tudi z denarjem (EUR), torej s ceno, ki jo plača potrošnik. Ta cena je odvisna predvsem od političnih in gospodarskih dejavnikov in le v manjši meri odraža škodo v naravi, ki jo povzroči človek pri proizvodnji nosilca energije. Ne glede na to lahko aktualni tržni trendi cene energije sorazmerno odražajo škodo zaradi črpanja naravnih virov in so lahko količina za ilustracijo vrednotenja energetskih virov.
Slika 1: Cena enote dovedene energije (EUR/MWh) najpogostejših virov za gretje stavb in sanitarne vode v Sloveniji. Slika 1 prikazuje gibanje cene enote toplote (MWh) za gretje stavbe in sanitarne vode v zadnjih desetih letih. Vidimo, da ima večina OVE dolgoročno bolj stabilno in nižjo ceno, kot fosilni energenti. Upoštevajoč ceno energije in energentov iz marca 2022 v Sloveniji znašajo stroški za ogrevanje s kurilnim oljem 291 % (»skoraj 2-krat več«), z zemeljskim plinom 145 % (»45 % več«) in utekočinjen naftni plin (UNP) 400 % stroškov ogrevanja s toplotno črpalko. Toplotne črpalke so zanesljiv vir trajnostne energije za gretje/ hlajenje stavb in delujejo z visokim deležem OVE. Izkoristek toplotnih črpalk je odvisen od letnega grelnega števila (sCOP) in deleža OVE v javnem elektroenergetskem omrežju. Slednji je leta 2019 v Sloveniji znašal 32,6 %, s čemer je toplotna črpalka s sCOP = 3,5 uporabljala 81 % OVE za svoje delovanje za zgolj tretjino cene v primerjavi s fosilnim kurilnim oljem (%OVE = 0). V povezavi s sončno elektrarno, ki zagotavlja npr. 70 % potreb stavbe po električni energiji, pri enaki toplotni črpalki %OVE naraste na 94 % in je gretje tudi stroškovno najbolj učinkovito, saj stroški za ogrevanje v primerjavi z uporabo kurilnega olja na letnem nivoju znašajo zgolj slabih 10 %. Les, naše naravno bogastvo in obnovljiv vir energije,
12
D O M 2022
je od toplote iz toplotnih črpalk cenejši le v obliki sekancev, medtem ko je pogosto uporabljen v obliki drv dražji za tretjino. Posebno pozornost vzbuja v letu 2021 naraščajoča cena zemeljskega plina in posledično električne energije v Evropi. Cena zemeljskega plina je poskočila za več kot 200 % in je v oktobru 2021 že presegla 100 EUR/MWh (European gas hub, 2021). Razlogov za rast cene je več in se nanašajo predvsem na povečano gospodarsko rast in povpraševanje, omejeno dobavo iz Rusije in Norveške ter nizke zaloge zemeljskega plina v Evropi (caneurope.org, 2021). V strukturi končne cene za uporabnika (gospodinjstvo, porabniška skupina D2) v Sloveniji je v drugem kvartalu 2021 znašal odstotek cene zemeljskega plina 47 % (26,7 EUR/MWh) (SURS, 2021). Ko bodo zakupljene količine pošle, lahko za 12 % rabe zemeljskega plina za gretje v slovenskih gospodinjstvih pričakujemo povišanje računa za zemeljski plin vsaj za 150 %. Cena električne energije je v Sloveniji manj odvisna od nihanja na evropskem trgu, saj v povprečju 63 % končne rabe elektrike proizvedemo sami. Kljub temu bo višanje cene električne energije na evropskem trgu, ki je oktobra 2021 v Italiji in na Madžarskem že presegla 220 EUR/MWh (eex.com, 2021), vplivala na ceno elektrike tudi v Sloveniji. V Sloveniji je l. 2020 odstotek cene električne energije znašal 41 % (64,49 EUR/MWh) v strukturi končne cene za uporabnika (gospodinjstvo, porabniška skupina DC) (SURS, 2021). Ko bodo zakupljene količine električne energije pošle, lahko za gospodinjstva ob trenutnem trendu cene na evropskem trgu pričakujemo vsaj za 45 % višjo ceno električne energije. Ocena podražitve zemeljskega plina in elektrike ne upošteva nepredvidljivega višanja cene energentov zaradi posledic aktualnih dogodkov v Ukrajini.
