Elizabeta Pikovnik in Alojzija Fink
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA V PSIHIATRIJI
»Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.« Theodore Roosevelt
ISBN 978-961-6864-70-1
www.grafenauer.si
9 789616 864701
21,90 €
Zdravstvena nega pacienta v psihiatriji
Učbenik za modul Zdravstvena nega na specialnih področjih v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Izvajanje zdravstvene nege in oskrbe na področju duševnega zdravja
5
Kazalo vsebine
1
Duševno zdravje in duševna motnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
2
Zgodovina psihiatrije in razvoj zdravstvene nege v psihiatriji.13
3
Motnje zaznavanja in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
4
Spremenjeni miselni procesi in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . 21
5
Pomanjkanje volje in hotenja ter zdravstvena nega . . . . . . . . . 25
6
Samomorilna ogroženost in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . 27
7
Nasilno vedenje in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Spoštovanje in uveljavljanje pravic pacienta z duševno motnjo. . . . . . 9 Zdravstvena nega v psihiatriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Terapevtska komunikacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Preventiva na področju duševnega zdravja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Zgodovina in razvoj zdravstvene nege v psihiatriji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Tim zdravstvene nege v psihiatriji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Zdravstvena nega pacienta z motnjo zaznavanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Vsebinske motnje mišljenja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Zdravstvena nega pacienta s spremenjenimi miselnimi procesi . . . . . . . 23
Zdravstvena nega pacienta s pomanjkanjem volje in hotenja. . . . . . . . . 26 Zdravstvena nega pacienta s samomorilno ogroženostjo . . . . . . . . . . . . . 28
Vrste nasilja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Lestvice za oceno nasilnega vedenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Deeskalacijske tehnike komunikacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Neverbalne deeskalacijske tehnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Verbalne deeskalacijske tehnike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Posebni varovalni ukrepi na področju psihiatrije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Posebni varovalni ukrep – omejitev gibanja znotraj enega prostora na področju psihiatrije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Posebni varovalni ukrep – telesno oviranje s pasovi na področju psihiatrije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Zdravstvena nega pacienta z nasilnim vedenjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Kazalo vsebine
6
8
Stresne motnje in zdravstvena nega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
9
Somatoformne motnje in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . 47
10
Anksiozne motnje in zdravstvena nega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
11
Delirij in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
12
Demenca in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Akutna stresna motnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Prolongirana stresna motnja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Zdravljenje stresne motnje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Zdravstvena nega pacienta s stresno motnjo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Zdravljenje somatoformnih motenj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Zdravstvena nega pacienta s somatoformno motnjo. . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Dejavniki za nastanek anksioznih motenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Znaki anksioznih motenj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Zdravljenje anksioznih motenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Zdravstvena nega pacienta z anksiozno motnjo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Zdravljenje delirija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Zdravstvena nega pacienta z delirijem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Dihanje in krvni obtok ter vzdrževanje normalne telesne temperature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Prehranjevanje in pitje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Izločanje in odvajanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Gibanje in ustrezna lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Spanje in počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Oblačenje in slačenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Osebna higiena in urejenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Zagotavljanje varnega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Komunikacija, odnosi z ljudmi in izražanje čustev, občutkov ter duhovne potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Delo in ustvarjalna zaposlitev ter razvedrilo in rekreacija . . . . . . . . . . 60
Znaki demence. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Upadanje višjih kognitivnih možganskih funkcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Vedenjske in psihične spremembe pri demenci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Motnje samooskrbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Zdravljenje pacienta z demenco. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Zdravstvena nega pacienta z demenco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Dihanje in krvni obtok ter vzdrževanje normalne telesne temperature. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Prehranjevanje in pitje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Izločanje in odvajanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Kazalo vsebine
7
Gibanje in ustrezna lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Spanje in počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Oblačenje in slačenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Osebna higiena in urejenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Zagotavljanje varnega okolja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Komunikacija, odnosi z ljudmi ter izražanje čustev, občutkov in potreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Izražanje duhovnih potreb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Delo in ustvarjalna zaposlitev ter razvedrilo in rekreacija. . . . . . . . . . . 80 Učenje in skrb za lastno zdravje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
13
Depresija in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
14
Bipolarna motnja – manična epizoda in zdravstvena nega. . . 96
Vzroki nastanka depresije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Znaki depresije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Stopnje depresije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Zdravljenje pacienta z depresijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Zdravstvena nega pacienta z depresijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Dihanje in krvni obtok ter vzdrževanje normalne telesne temperature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Prehranjevanje in pitje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Izločanje in odvajanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Gibanje in ustrezna lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Spanje in počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Oblačenje in slačenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Osebna higiena in urejenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Zagotavljanje varnega okolja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Komunikacija, odnosi z ljudmi ter izražanje čustev, občutkov in duhovnih potreb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Delo in ustvarjalna zaposlitev ter razvedrilo in rekreacija. . . . . . . . . . . 94 Učenje in skrb za lastno zdravje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Znaki manične epizode. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Zdravljenje bipolarne motnje – manična epizoda. . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Zdravstvena nega pacienta z bipolarno motnjo – manična epizoda. . . 99 Dihanje in krvni obtok. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Vzdrževanje normalne telesne temperature. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Prehranjevanje in pitje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Izločanje in odvajanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Gibanje in ustrezna lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Spanje in počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Oblačenje in slačenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Kazalo vsebine
8
Osebna higiena in urejenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Zagotavljanje varnega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev in občutkov ter duhovne potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Delo in ustvarjalna zaposlitev ter razvedrilo in rekreacija. . . . . . . . . 104 Učenje in skrb za lastno zdravje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
15
Shizofrenija in zdravstvena nega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
16
Osebnostne motnje in zdravstvena nega. . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Znaki shizofrenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Zdravljenje shizofrenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Dihanje in krvni obtok ter vzdrževanje normalne telesne temperature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Prehranjevanje in pitje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Izločanje in odvajanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Gibanje in ustrezna lega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Spanje in počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Oblačenje in slačenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Osebna higiena in urejenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Zagotavljanje varnega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev in občutkov ter duhovne potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Delo in ustvarjalna zaposlitev ter razvedrilo in rekreacija . . . . . . . . 115 Učenje in skrb za lastno zdravje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Zdravljenje osebnostnih motenj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Zdravstvena nega pacienta z osebnostno motnjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Viri in literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
9
1
Duševno zdravje in duševna motnja Spoznali bomo: • K aj je duševno zdravje? • Kako je opredeljena duševna motnja? • Kako je zagotovljeno zdravstveno varstvo pacienta z duševno motnjo? • Kaj je terapevtska komunikacija? • Kaj na področju duševnega zdravja vključuje preventiva?
Psihiatrija (gr. psyché – duša, duh; iatreia – zdraviti) je znanstvena veda in področje medicine, ki se ukvarja z ra ziskovanjem, diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo oseb z duševno motnjo. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja in zadovoljstva, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, uspešno obvladuje stres v vsakdanjem življenju ter izpolni svojo vlo go v zasebnem, poklicnem in družbenem življenju.
POVEŽIMO ZNANJE • Poiščite mednarodno klasifikacijo bolezni in si v MKB 10, poglavje V., preberite opredelitev duševnih in vedenjskih motenj.
Duševna motnja je skupek simptomov in znakov, ki ozna čujejo motnje čustvovanja, zaznavanja, mišljenja in vedenja, ki pomembno ovirajo posameznika v vsakdanjem življenju.
Spoštovanje in uveljavljanje pravic pacienta z duševno motnjo Pacient z duševno motnjo ima pri zdravljenju in izvajanju zdravstvene nege pravico do avtonomije, osebnega dosto janstva, individualne obravnave ter pravico do spoštovanja Duševno zdravje je stanje dobrega počutja in uveljavljanja drugih človekovih pravic in temeljnih svo in zadovoljstva. boščin.
Motnje zaznavanja in zdravstvena nega
20
PRAKTIČNI PRIMER Pacient je star 35 let. Svojci povedo, da že mesec dni odklanja doma pripravljeno hrano, za ka tero pravi, da ima čuden vonj in okus. Trdi, da ga hočejo zastrupiti. Je samo konzervirano hrano, ki jo kupi sam. Zadnje dni ponoči ne spi. • Katere halucinacije so prisotne pri pacientu? • Zakaj pacient odklanja doma pripravljeno hrano? • Katere spremembe v mišljenju in vedenju so izražene pri pacientu zaradi prisotnih halucinacij? • Katere aktivnosti zdravstvene nege boste izvajali pri pacientu z motnjo zaznavanja? • Kako boste komunicirali s pacientom z motnjo zaznavanja? • Katere aktivnosti zdravstvene nege boste izvajali pri pacientu v zvezi s spanjem in počitkom? • Katere aktivnosti zdravstvene nege boste izvajali pri pacientu v zvezi s prehranjevanjem in pitjem?
POVZETEK Zaznavne anomalije
Motnje zaznavanja
Iluzije Depersonalizacije
Poklicne aktivnosti zdravstvene nege
• Pacienta ne prepričujemo o napačnem zaznavanju. V pogovoru s pacientom uporabimo izraze »vaši glasovi« ali »glasovi, ki jih slišite«. • Če pacient sliši glasove, ki mu ukazujejo agresivno vedenje, ravnamo po navodilih za obvladovanje nasilnega vedenja. • Zmanjšamo dražljaje iz okolice (hrup, gnečo ljudi, glasbo).
Vidne
Deralizacije
Slušne
Halucinacije
Telesnih občutkov Vonja Okusa Ravnotežja
21
4
Spremenjeni miselni procesi in zdravstvena nega Spoznali bomo: • K atere vsebinske motnje mišljenja poznamo? • Katere aktivnosti zdravstvene nege izvajamo pri pacientu s spremenjenimi miselnimi procesi?
Mišljenje je kognitivni proces, ki posamezniku omogoča, da pre poznava, presoja, sklepa, izraža želje, udejanja osebne cilje in po slanstvo. Povezano je s čustvi, inteligenco in spominom. Mišljenje izražamo z govorom, pisano besedo, risanjem, vedenjem in dejanji. Motnje mišljenja delimo na formalne in vsebinske.
Vsebinske motnje mišljenja Vsebinske motnje mišljenja ali blodnje so misli, ideje, prepriča nja, ki nastanejo zaradi bolezni. Pacient vanje verjame, se po njih ravna, jih skuša uveljaviti in ga ni mogoče prepričati, da je v zmoti. Po vsebini ločimo: • Veličinske blodnje: pacient je prepričan, da ima izjemne talente, posebno moč in sposobnosti ... • Nanašalne blodnje: pacient je prepričan, da so naključni dogod ki povezani z njim, da o njem govorijo po radiu, pišejo v časopisih ipd. • Ljubosumnostne blodnje: pacient je prepričan, da je partner ne zvest. • Religiozno-mistične blodnje: pacient je prepričan, da ima bo žansko poslanstvo, poveličuje samega sebe.
ZA VEČ ZNANJA Poznamo paralogično, imaginatorno in racionalno mišljenje. Paralogično mišljenje je konkretno in povezano s čustvi. Imaginatorno mišljenje pomaga ustvarjati nove ideje in rešitve. Racionalno mišljenje omogoča reševanje problemov ter presojanje in ocenjevanje stanja.
Spremenjeni miselni procesi in zdravstvena nega
22
Pri preganjalnih blodnjah je pacient prepričan, da mu drugi hočejo škodovati.
• Preganjalne blodnje: pacient je prepričan, da mu drugi želijo škodovati, ga preganjajo, zasledujejo … • Depresivne blodnje, teh je več vrst: • blodnje ekonomskega propada (pacient je prepričan, da ne bo preživel, čeprav ima dovolj denarja), • nihilistične blodnje (pacient je prepričan o telesnem in du ševnem propadu, npr., da nima več srca …), • blodnje o krivdi in lastni nevrednosti. • Hipohondrične blodnje: pacient je prepričan, da je bolan. • Erotične blodnje: pacient je prepričan, da je določena vplivna oseba zaljubljena vanj. Pacient se skuša tej osebi približati in jo nadleguje. Možni vzroki spremenjenih miselnih procesov so duševne mot nje, zloraba psihoaktivnih snovi in drugo.
ZA VEČ ZNANJA Za formalne motnje mišljenja je značilno spremenjeno mišljenje v obliki in formi. Mednje spadajo: • vrvežavost – patološka pospešitev mišljenja in govora (ena misel prehiteva drugo), • inkoherentnost govora – nepovezan, nerazumljiv govor (pacient pove samo posamezne dele povedi), • miselna zavrtost – skrajna upočasnjenost mišljenja, pacient odgovarja počasi, z enozložnicami, • dolgoveznost in bolezenska obširnost – pacient ne razlikuje bistvenih od nebistvenih vsebin.
PRAKTIČNI PRIMER Pacient je star 22 let. Njegovi starši navajajo, da neneh no opazuje avtomobile, za katere je prepričan, da pri padajo vohunom. Sin jih tudi prepričuje, da v časopisu pišejo o njem, saj ima nadnaravne sposobnosti in čudo vit načrt za rešitev sveta pred vojno, zato ga vohunske službe nadzorujejo. Iz stanovanja gre samo ponoči, ker se podnevi ne počuti varnega. Tudi starše sprašuje, ali jih kdo nadzira in zasleduje. V navedeni situaciji pacient izraža nanašalne blodnje (prepričan je, da v časopisu pišejo o njem), veličinske blodnje (meni, da ima nadnaravne sposobnosti in na črt za rešitev sveta) in preganjalne blodnje (pacient meni, da ga nadzorujejo vohunske službe).
Spremenjeni miselni procesi in zdravstvena nega
23
ZA VEČ ZNANJA Obsesija ali vsiljive misli so motnje mišljenja, za katere je značilno, da se mimo pacientove volje in ob kritičnem razmišljanju vsiljujejo slike, misli, impulzi, ki so neprijetni, nadležni in nesmiselni. Pogosto se jim pridružijo vsiljiva dejanja oz. kompulzije, s katerimi pacient blaži napetost, ki se nabira pri njem zaradi obsesij (npr. pacient ima vsiljivo misel, da ima umazane roke, posledična kompulzija je umivanje rok). Prevalentne misli oz. nerazumne ideje so motnja mišljenja, za katere je značilno, da so resnične, vendar jih pacient preceni prek meje razuma. Na misli vplivajo močna čustva, afekti, kar vpliva na neprimerno vedenje in dejanja (npr. tožbe zaradi nepomembnih stvari). Znaki spremenjenih miselnih procesov so: • strah, tesnoba, ogroženost, • avto- in heteroagresivnost, • spremenjeni socialni odnosi in spremenjen način reševanja težav (agresivnost, posesivnost, neuvidevnost, nepredvid ljivost, nekritičnost), • nezainteresiranost, brezvoljnost, • pomanjkljiva samooskrba pacienta pri življenjskih aktiv nostih in na socialnem področju, • zmotna interpretacija dogajanj v okolju in drugo.
Zdravstvena nega pacienta s spremenjenimi miselnimi procesi Pri izvajanju zdravstvene nege pacienta s spremenjenimi miselnimi procesi upoštevamo celostni pristop, ki vključuje zadovoljevanje njegovih telesnih, čustvenih, psihičnih, soci alnih in duhovnih potreb.
Zaradi spremenjenih miselnih procesov so prisotni strah, tesnoba, ogroženost in zmotna interpretacija dogajanj v okolju.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE • Razložite, kaj je značilno za intimni, osebni, socialni in javni pas.
• Pacienta opazujemo in prepoznavamo spremembe v miš ljenju (v doživljanju, občutkih, idejah, stališčih). • Pacienta poslušamo. Govorimo jasno in razumljivo, ohra njamo spoštljivo razdaljo in profesionalen odnos. Njego vemu načinu razmišljanja ne nasprotujemo, prav tako ga ne popravljamo z dejstvi. Postopoma in z občutkom ga usmerjamo v realnost. • Pacienta se ne dotikamo, saj si lahko dotik napačno raz laga (npr. kot agresijo ali spolnost). Pacient potrebuje več Pri pogovoru s pacientom s spremenjenimi osebnega prostora. miselnimi procesi upoštevamo, da potrebuje več osebnega prostora.
50
10
Anksiozne motnje in zdravstvena nega Spoznali bomo: • K ateri dejavniki vplivajo na nastanek anksioznih motenj? • Kateri so znaki anksioznih motenj? • Katere aktivnosti zdravstvene nege izvajamo pri pacientu z anksiozno motnjo?
Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, ki pa ima tudi varoval no vlogo, saj človeka opozori na nevarne dogod ke ter aktivira telo za boj in beg. Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih sta glavna simptoma povečan občutek tesnobe in pretiran, neustrezen odziv na dogaja nje. To vpliva na vsakodnevno delovanje pacienta in slabša kakovost njegovega življenja. Pri socialni anksioznosti oz. fobiji se oseba boji, da se bo pri vsakdanjih socialnih stikih osmešila, osramotila.
ZA VEČ ZNANJA Nekatere oblike anksioznih motenj: • Generalizirana anksiozna motnja: zaznamujejo jo močni in dolgotrajni občutki tesnobe, stra hu in skrbi, ki jih pacient ne more nadzorovati. Pacient je nenehno v pričakovanju negativnega ali tragičnega dogodka (npr. v družini). • Panična motnja: je zelo intenziven napad panike, tesnobe, ki se pojavi nenadoma. Tesnoba se stopnjuje do pacientovega občutka, da bo umrl (pacient ima občutek, da se duši). • Socialna anksioznost ali fobija: pacient se boji, da se bo pri vsakdanjih socialnih stikih osmešil, osramotil, deloval neprimerno, neustrezno.
Anksiozne motnje in zdravstvena nega
51
• Agorafobija: je strah pred zapuščanjem doma, vstopanjem v trgovine, pred množico, pred po tovanjem z javnimi prevoznimi sredstvi ... Kljub zavedanju o nesmiselnosti strahu se pacient tega ne more znebiti. • Fobična anksiozna motnja: tesnobo izzovejo določene okoliščine, ki niso nevarne (npr. strah pred pajki, nastopanjem v javnosti).
Dejavniki za nastanek anksioznih motenj Dejavniki za nastanek anksioznih motenj so genetski, osebnostni in okoljski. Genetski dejavniki: • prisotnost aksioznih motenj v družini • genetske predispozicije
Osebnostni dejavniki: • čustvena nestabilnost • zadržanost, umik pred neznanim • perfekcionizem • povečana potreba po varnosti • želja po nadzoru • nizko samospoštovanje
Okoljski dejavniki: • travmatska stresna izkušnja (psihična ali fizična zloraba, smrt, ločitev) • ponavljajoč stres • pretirano zaščitniški vzgojni stil ali zavrnitev s strani staršev
Znaki anksioznih motenj Znaki anksioznih motenj so: • tahikardija, • občutek »razbijanja« srca, • tahipneja, • zmanjšano izločanje sline (suha usta), • bledica ali pordelost obraza, • hladne, potne, odrevenele dlani (in stopala), • napetost v mišicah, • občutek slabosti, vrtoglavica, • motnje spanja, • izogibanje določenim krajem, situacijam, objektom, ki vzbujajo strah in nelagodje, • težave s koncentracijo, • težave pri oblikovanju misli in vodenju pogovora, npr. Znak anksiozne motnje je občutek »razbijanja« srca. »Tega ne morem obvladati, osramotil se bom.«,
Demenca in zdravstvena nega
76
Pacient časovno orientacijo vzdržuje z označenim datumom na koledarju.
Pacient z demenco lahko nekritično in negospodarno ravna z denarjem in premoženjem.
• Pri prostorski in krajevni motnji orientacije pacienta nadziramo, vodimo, učimo ga orientacije v okolju (prostor opremimo z vidnimi, razumljivimi oznakami, slikami, napi si). Kadar pacient tava, izvajamo nadzor nad njegovim od hajanjem iz prostora. • Pacienta lahko spremlja motorični nemir, npr. pacient iz vaja ponavljajoče se gibe, prenaša predmete, se obuva, slači. Da zagotovimo varnost, poskrbimo za primerno zaposlitev pacienta, preusmerjamo njegovo pozornost in uredimo varno okolje. • Pri pacientu z nasilnim vedenjem izvajamo tehnike za zmanjševanje stop nje napet osti (deeskalacijske tehnike komunikacije). Po naročilu zdravnika izvajamo diskretni ali stalni nadzor pacienta pri gibanju ali posebne varovalne ukrepe. Zdravstveni delavci, svojci in pomembni drugi mo rajo pacientu nuditi psihično varnost, saj ta ohranja njego vo dostojanstvo, spoštovanje, zaupanje in pripadnost. • V primeru samomorilne ogroženosti izvajamo ustrezne ak tivnosti zdravstvene nege. • Pozorni smo na socialno varnost pacienta. Pacient lahko ne kritično in negospodarno ravna s premoženjem, denarjem, odklanja sprejem v zdravstveni ali socialnovarstveni zavod. Ko pacient z demenco ne more več zastopati svojih koristi in pravic, se mu določi skrbnik za poseben primer. Namen skrbnika je zagotavljanje pacientovih pravic in koristi. Center za socialno delo ali sodišče z odločbo imenuje skrbnika za posebni primer ter določi obseg njegovih obveznosti in pra vic (npr. namestitev pacienta v dom upokojencev).
Komunikacija, odnosi z ljudmi ter izražanje čustev, občutkov in potreb Pacient z demenco težje izraža svoja čustva, občutja in potre be, zato je njegova komunikacija otežena. Okolica ga pogo sto ne razume, ne sprejema njegovega vedenja, kar vpliva na medosebne odnose.
Komunikacija z osebo z demenco zahteva potrpežljivega, zavzetega in pozornega poslušalca in opazovalca.
Pacient ima težave z oblikovanjem misli, ne zna poimenovati posameznih predmetov in pojmov, zato umolkne ali uporabi opise ali napačne besede. Nenehno ponavlja ista vprašanja ali posamezen delček informacije, lahko izgovarja le posamezne zloge besed. V pogovoru je vznemirjen, izgubi rdečo nit, spre minja temo pogovora. Pozablja imena bližnjih oseb. Lahko se pritožuje nad svojci, je sumničav, obtožuje druge osebe, da mu kradejo, in podobno.
Demenca in zdravstvena nega
77
Komunikacijo ovirajo tudi naglušnost in slabovidnost pacienta ter motnje zavesti. Pa cient je v pogovoru zmeden ter prostorsko, krajevno in časovno neorientiran. Pri pacientu z demenco moramo biti pozorni na prisotnost bolečine, ki je pogosto spregledana, saj je sam ne zna izraziti in opisati. Bolečino prepoznamo z opazovanjem pacienta. Pacient bolečino izraža s stokanjem, pačenjem (dela grimase), gubanjem čela na »V«, z nemirom ter z odklanjanjem hrane in osebne higiene. Pri pacientu, ki ne more z besedami povedati, da ga boli, za oceno bolečine uporabimo lestvico PAINAID. Lestvica za oceno bolečine PAINAID Od vokalizacije neodvisno dihanje
normalno
0
občasno težavno dihanje, kratke dobe hiperventilacije
1
zelo glasno dihanje, dolge dobe hiperventilacije
2
Negativna vokalizacija
brez
0
občasno stokanje in ječanje, tišje govorjenje z negativnim prizvo kom ali z nestrinjanjem
1
ponavljajoči se klici na pomoč, glasno stokanje in ječanje, jok
2
Obrazni izraz
smehljaj ali brezizraznost
0
žalost, prestrašenost, zgubano čelo
1
pačenje obraza
2
Govorica telesa
sproščen
0
napetost, izraz stiske, nemir
1
otrplost, stisnjene pesti, dvignjena kolena, pritegovanje k sebi ali porivanje stran, udarjanje
2
Utolažljivost
ni potrebe za tolažbo
0
preusmeritev pozornosti ali pomirjenje z glasom/ dotikom
1
neutolažljivost, preusmeritev pozornosti ni možna, ni pomiritve
2
Ocena stopnje bolečine po lestvici PAINAID: 0
Bolečina ni prisotna
1–3
Blaga bolečina
4–6
Srednje močna bolečina
7–9
Zelo močna bolečina
10
Najhujša bolečina
Pri oceni stopnje bolečine nad 4 točke, je obvezna aplikacija vnaprej predpisanega zdravila za lajšanje prebijajoče bolečine.
102
Pacient lahko pred spanjem izvaja aromaterapijo ali sprostitvene in relaksacijske tehnike.
Bipolarna motnja – manična epizoda in zdravstvena nega
Aktivnosti zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti spanje in počitek pri pacientu z bipolarno motnjo – manična epizoda so: • Pri pacientu opazujemo obdobja spanja in počitka ter motnje spanja. • Pacienta v manični epizodi z motnjami spanja namestimo v enoposteljno sobo, da ne moti drugih pacientov. Poskrbimo za ustrezno okolje za spanje in počitek (čist, urejen, prijeten, miren prostor). • Načrtujemo ustrezne dnevne fizične in duševne aktivnosti gle de na pacientovo sposobnost sodelovanja. Pacientu večkrat dnevno ponudimo možnost počitka. • Pred spanjem lahko pacient izvaja aromaterapijo ali sprostitve ne in relaksacijske tehnike. • Pacientu dajemo zdravila po zdravnikovem naročilu. Uspaval ne dajemo pred 22. uro in ne po 2. uri zjutraj.
Oblačenje in slačenje Pacient v manični epizodi se pogosto oblači nenavadno in letne mu času neprimerno. Izbira oblačila intenzivnih barv, pretirava pri uporabi nakita in drugih dodatkov. Nepremišljeno nakupuje oblačila, ki jih ne potrebuje. Aktivnosti zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti oblačenje in slačenje pri pacientu z bipolarno motnjo – manična epizoda so: • Spoštujemo pacientov slog oblačenja. • V bolnišnici spodbujamo pacienta k oblačenju in čistoči njego vih oblačil. • Pohvalimo ga, ko je urejen.
Osebna higiena in urejenost Spoštujemo pacientov slog oblačenja in ga pohvalimo, ko je urejen.
Pacienta z manično epizodo usmerjamo k izvajanju osebne higiene.
Pri izvajanju osebne higiene je pacient nenatančen in ne dokon ča začetega opravila. Pri izvajanju osebne higiene lahko pretirava (npr. pogosto se prha, si umiva lase) in porabi velike količine ne govalnih sredstev (šampona, mila, ličil). Pri uporabi dezodoranta ali parfuma uporablja močne vonje. Aktivnosti zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti osebna hi giena in urejenost pri pacientu z bipolarno motnjo – manična epizoda so: • Upoštevamo pacientove navade. Smiselno in spoštljivo ga usmerjamo pri izvajanju osebne higiene. • Opazujemo stanje kože, las, nohtov, spremembe na vidnih slu znicah, stanje ustne votline.
Bipolarna motnja – manična epizoda in zdravstvena nega
103
Zagotavljanje varnega okolja Pri pacientu v manični epizodi je zmanjšana presoja o možnih nevarnostih zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti, poveča ne fizične aktivnosti, pretiranih idej in načrtov ter evforičnega in privzdignjenega razpoloženja. Pacient je lahko samomorilno ogrožen. Kadar so pacientove želje neupoštevane, lahko njego vo vedenje postane nasilno (agresivno). Zaradi izgube nadzora nad finančnimi sredstvi lahko postane tudi socialno ogrožen. Na delovnem mestu in v družbenem okolju je lahko prezahteven in presega svoje kompetence. Aktivnosti zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti zagota vljanje varnega okolja pri pacientu z bipolarno motnjo – manič na epizoda so: • Pacienta opazujemo, izvajamo ukrepe za zagotavljanje varno sti in preprečevanje okužb. • Preprečujemo nasilno vedenje pacienta, izvajamo deeskalacij ske tehnike komunikacije in terapevtsko komunikacijo. • Izvajamo ukrepe za preprečevanje samomorilne ogroženosti.
Socialno varnost pacienta lahko ogroža močna želja po potovanjih, ki je glede na njegove finančne zmožnosti pogosto precenjena.
Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev in občutkov ter duhovne potrebe Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev in občutkov ter duhovne potrebe so pri pacientu v manični epizodi spremenjene. Povečana je občutljivost (hipersenzibil nost) čutil − vida, sluha, okusa, dotika in voha. Čustvovanje je zelo intenzivno in ev forično. Spominske funkcije so ohranjene, vendar pacient ne zmore daljše pozornosti. Pacient govori hitro, nepovezano, izgubi nit pogovora in prehaja z ene teme na drugo. Slabo prenaša nestrinjanje, kar privede do konfliktov in nasilnega vedenja. Nepremišljeno vzpostavlja stike z ljudmi in neznanci, zato lahko postane žrtev različnih zlorab. Lahko ima močneje izraženo potrebo po duhovnosti. Aktivnosti zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti komuni kacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev in občutkov ter duhovne potrebe pri pacientu z bipolarno motnjo – manična epizoda so: • Spoštujemo pacientovo pravico do izbire, odločanja, dosto janstva in zasebnosti. • Izvajamo terapevtsko komunikacijo in v primeru nasilnega ve denja deeskalacijske tehnike komunikacije. Pri nasilnem vedenju pacienta izvajamo • Na željo pacienta mu omogočimo obisk verskih obredov. deeskalacijske tehnike komunikacije.
Elizabeta Pikovnik in Alojzija Fink
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA V PSIHIATRIJI
»Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.« Theodore Roosevelt
ISBN 978-961-6864-70-1
www.grafenauer.si
9 789616 864701
21,90 €
Zdravstvena nega pacienta v psihiatriji
Učbenik za modul Zdravstvena nega na specialnih področjih v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Izvajanje zdravstvene nege in oskrbe na področju duševnega zdravja
