Osnove gozdarstva by Grafenauer založba, d.o.o.

Anton Goršin

OSNOVE GOZDARSTVA Učbenik za modul Osnove gozdarstva v programih Gospodar na podeželju in Kmetijsko-podjetniški tehnik ter modul Vzdrževanje gozda v programu Gozdar

Pod brstečimi drevesi mogočnega gozda se z novo življenjsko silo polnijo potoki; in povsod: v krošnjah, deblih in pri tleh se zaporedoma vrstijo številnih živih bitij življenjski cikli prepleteni. Človek v gozd od nekdaj že posega, včasih le s sekiro ročno, v novih časih pa tudi z ogromnimi stroji. In ti, ki v lasti imaš zaplato gozda, se sploh zavedaš, kakšna to je dragocenost?

www.grafenauer.si

OSNOVE GOZDARSTVA

Bodi vesten, bodi skrben, z dobrim znanjem, umnim delom zaklad se tvoj bo dnevno plemenitil. Anton Goršin

26,90 €

Anton Goršin

OSNOVE GOZDARSTVA Učbenik za modul Osnove gozdarstva v programih Gospodar na podeželju in Kmetijsko-podjetniški tehnik ter modul Vzdrževanje gozda v programu Gozdar

Kazalo vsebine 1 Splošno o gozdu in gozdni ekologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.1 Gozd in gozdarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.2 Gozdna ekologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.2.1 Podnebni dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.2.2 Talni (edafski) dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 1.2.3 Pomembnejše vrste gozdnih tal v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.2.4 Biotski dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 1.3 Funkcije gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 2 Naloge gozdarstva in lastnikov gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 2.1 Pomembnejše naloge gozdarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 2.2 Javna gozdarska služba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 2.3 Naloge, pravice, omejitve in vzpodbude za lastnike gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 3 Ekološke in gojitvene posebnosti najpogostejših drevesnih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 3.1 Splošno o drevnini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3.2 Lastnosti lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 3.3 Drevesa slovenskih gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 3.4 Značilnosti golosemenk (iglavcev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.5 Značilnosti kritosemenk (listavcev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 3.6 Pomembnejše grmovne vrste gozda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 4 Gozdno drevesničarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 4.1 Splošno o drevesničarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 4.1.1 Naloge gozdnega drevesničarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 4.1.2 Drevesničarske površine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 4.1.3 Drevesničarska oprema in evidenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 4.2 Generativno razmnoževanje drevnine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 4.2.1 Nekaj o semenu in pridobivanju semena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 4.2.2 Postopek dela s semenom po nabiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 4.3 Vegetativno razmnoževanje drevnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 4.4 Še nekaj o žlahtnjenju drevnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 5 Obnova gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 5.1 Temeljne značilnosti obnove gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 5.1.1 Pričetek pomlajevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 5.1.2 Pomlajevalni cilj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 5.1.3 Prostorski in časovni red pomlajevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 5.1.4 Pomladitveno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 5.2 Naravna obnova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 5.3 Umetna obnova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 6 Gozdni sestoji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 6.1 Definicija gozdnega sestoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 6.2 Vrste gozdnih sestojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 6.3 Oblike sestojev in sklep krošenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 6.4 Razvojne stopnje gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 6.5 Zgradba sestojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 7 Nega gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 7.1 Gozdnogospodarski cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 7.2 Gozdnogojitveni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 7.3 Gozdnogojitveni ukrepi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 7.4 Delovni stroji in pripomočki za nego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 7.5 Nega gozda po razvojnih fazah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 7.5.1 Negovalni ukrepi v mladju in gošči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 7.5.2 Nega letvenjaka, drogovnjaka in debeljaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 7.6 Nega glede na večnamenski pomen gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

7.7 Nega panjevskega in srednjega gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 7.8 Nega prebiralnega gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 7.9 Nega gozdnega roba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 8 Gospodarjenje z gozdom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 8.1 Gozdno gospodarjenje – poseben proizvodni proces . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 8.2 Gozdnogojitveni sistemi s prostorskim redom in načelom pomlajevanja . . . . . . . . . . . . . . . . 122 8.2.1 Gospodarjenje s sečnjami na golo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 8.2.2 Zastorni in robni sistemi s prehodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 8.3 Gospodarjenje z drevesnim prebiranjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 8.3.1 Izpopolnjeni sistem zastornega gospodarjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 8.3.2 Prebiralno gospodarjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 8.4 Gospodarjenje po načelu nege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 8.4.1 Prebiralno gospodarjenje po načelu nege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 8.4.2 Skupinsko postopen sistem gospodarjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 8.4.3 Sistem sproščene gojitvene tehnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 8.5 Gospodarjenje v zasebnih gozdovih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 8.5.1 Temeljne posebnosti zasebnih gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 8.5.2 Nujnost izgradnje transportnih poti in ureditev hudourniških vodotokov . . . . . . . . 132 8.5.3 Varno in gospodarno pridobivanje lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 9 Osnove varstva gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 9.1 Vrste varstvenih ukrepov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 9.2 Abiotski vplivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 9.3 Biotski vplivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 9.3.1 Bolezni gozdnega drevja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 9.3.1.1 Zatiranje bolezni gozdnega drevja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 9.3.1.2 Pomembnejše glivične gozdne bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 9.3.2 Parazitske in vzpenjave cvetnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 9.3.3 Drobne živali gozda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 9.3.3.1 Nekaj splošnih značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 9.3.3.2 Bioekološke značilnosti podlubnikov (Scolytidae = Ipidae) . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 9.3.3.3 Preprečevalno-varstveni ukrepi pred podlubniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 9.3.3.4 Nekaj o metuljih in kožekrilcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 9.3.3.5 Koristne žuželke in druge živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 9.3.4 Velike rastlinojede gozdne živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 10 Gozdni proizvodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 10.1 Osnovne značilnosti gozdnih lesnih sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 10.2 Napake sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 10.3 Standardizacija gozdnih lesnih sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 10.4 Vrste gozdnih lesnih sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 10.4.1 Okrogli les . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 10.4.2 Tesani les . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 10.4.3 Izdelava sortimentov (krojenje) pri iglavcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 10.4.4 Izdelava sortimentov (krojenje) listavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 10.5 Lesna biomasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 10.6 Nelesne gozdne dobrine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 11 Varnost pri delu v gozdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 11.1 Nevarnosti pri delu v gozdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 11.2 Osebna varovalna oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 11.3 Temeljna načela varnega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 12 Delovni pripomočki za delo v gozdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 12.1 Orodje za sekanje in cepljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 12.2 Pripomočki za usmerjanje dreves pri podiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 12.3 Orodje in pripomočki za obračanje ter sproščanje obviselih dreves . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 12.4 Drugi delovni pripomočki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 12.5 Oprema za vzdrževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 12.6 Motorna žaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

12.6.1 Sestavni deli motorja motorne žage in vzdrževalni ukrepi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 12.6.2 Veriga za žaganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 12.6.3 Priprava motorne žage za delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 13 Delo z motorno žago . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 13.1 Vžig motorne žage . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 13.2 Splošna pravila pri delu z motorno žago . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 13.3 Sečnja z obdelavo posekanega drevja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 13.3.1 Preučitev tržnih razmer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 13.3.2 Izbira izvajalca del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 13.3.3 Delovne priprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 13.3.4 Podiranje drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 13.3.5 Sproščanje obviselega drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .215 13.3.6 Obdelava posekanega drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 13.3.6.1 Obdelava korenovca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 13.3.6.2 Kleščenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 13.3.7 Krojenje gozdnih sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 13.3.7.1 Metode krojenja sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 13.3.7.2 Prežagovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 13.3.8 Lupljenje sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 13.3.9 Gozdni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 13.3.10 Problemi ob predolgem in napačnem skladiščenju lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224 13.4 Strojna sečnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 14 Spravilo in transport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 14.1 Nevarnosti pri spravilu in transportu lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 14.2 Osnovne značilnosti spravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 14.3 Značilnosti vitlov in žičnih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 14.4 Varno spravilo s prilagojenim kmetijskim traktorjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 14.4.1 Pripravljalna dela za spravilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 14.4.2 Zbiranje lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 14.4.3 Vlačenje lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 14.4.4.Delo na rampnem prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 14.5 Nekaj o transportu lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 14.5.1 Splošno o načinih transporta lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 14.5.2 Varno nakladanje sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 14.5.3 Prevoz lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 15 Merjenje sortimentov in sestojne lesne zaloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 15.1 Osnovne merske enote in napake meritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241 15.2 Orodja in pripomočki za merjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 15.3 Merjenje posekanega lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 15.3.1 Merjenje dolžine in premera sortimentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 15.3.2 Merjenje volumna okroglega lesa (hlodov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 15.3.3 Drugi načini merjenja lesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .246 15.4 Ugotavljanje sestojne lesne zaloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 15.4.1 Prsni premer dreves in drevesna temeljnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 15.4.2 Višina drevesa in sestojna višina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 15.4.3 Oblikovno število in oblikovna višina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250 15.4.4 Ugotavljanje lesne zaloge z deblovnicami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 15.4.5 Volumen stoječega drevesa in lesna zaloga gozdnega sestoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 15.5 Ugotavljanje starosti dreves in gozdnih sestojev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .253 15.6 Ugotavljanje prirastka drevesa in sestoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 15.6.1 Splošno o prirastku in metodah določanja prirastka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 15.6.2 Višinski prirastek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 15.6.3 Debelinski in temeljnični prirastek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 15.6.4 Vrednostni prirastek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 16 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259

prilagoditve

zelene (mediteransko območje), imajo trne (stepsko in puščavsko okolje), ustvarjajo sladkor (hladnejša območja) ipd. Na toplotne razmere v sestoju lahko vplivamo z izbiro drevesnih vrst, predkulturami in negovalnimi ukrepi. Primeri prilagoditve drevnine na toplotne razmere Eutermofiti – vrste zelo toplih rastišč

Rastejo na najtoplejših območjih (palme, evkaliptusi ...).

Poseljujejo zmerno topla območja (topla območja: črni bor, puhasti hrast, črni gaber, mokovec, oljka, črnika; Termofiti – vrste zmerno topla območja: dob, graden, brest, poljski javor, zmerno toplih rastišč ostrolistni jesen, beli gaber, češnja, lipa, lesnika, vrbe, jelše; hladnejša območja: smreka, jelka, bukev, rdeči bor, gorski javor, goli brest, veliki jesen, jerebika, trepetlika, breza ...). Poseljujejo najhladnejša območja (macesen, cemprin, rušje). Frigorifiti – vrste zelo hladnih rastišč

fotosinteza fotomorfogeneza

Svetloba Z biološkega vidika je svetloba tisti del energijskega spektra, ki ga zaznava človeško oko. Je pomemben vir energije za asimilacijo oz. fotosintezo in produkcijo v rastlinah. Pomembna je tudi pri fotomorfogenezi (pri razvoju in diferenciaciji rastlinskih tkiv). Gojitveni vpliv svetlobe se odraža na zgradbi listov, popkov, semenitvi, razvoju pomladka, prirastku, razvoju krošenj, debla, korenin itd. Na bogatih tleh drevesne vrste lahko prenašajo več sence, na revnih tleh pa imajo večje zahteve po svetlobi. Ločimo različne primere prilagoditev drevnine na svetlobne razmere.

Heliofilne (svetloljubne) vrste Hemiskiofilne (polsencozdržne) vrste

Za uspešno rast potrebujejo popolno osvetlitev krošnje. Imajo redke krošnje, zato do tal prepuščajo več svetlobe. Sestoji so redki. Pomladek in manjši osebki v senci kmalu propadejo. Drevo v mladosti hitro raste in se tudi hitro čisti spodnjih vej. Med te vrste sodijo: macesen, rdeči bor, breza, trepetlika, topoli, vrbe, hrast dob ...) Dobro prenašajo neposredno osvetlitev in z rastjo dalj časa vzdržijo tudi v senci. Mednje uvrščamo: smreko, navadni oreh, veliki jesen, črni bor, duglazijo, lipo, goli brest, beli gaber, navadni kostanj, gorski javor, navadno češnjo, hrast graden ...)

Skiofilne (sencozdržne) vrste

Pogosto ne vzdržijo neposredne sončne svetlobe in večinoma uspevajo v senci. Imajo goste krošnje, ki do tal prepuščajo le malo svetlobe. Spodnje veje so dolgo časa zelene. Njihov pomladek lahko zelo dolgo čaka v senci. Drevesa v mladosti rastejo počasi. Pomembnejše drevesne vrste s to značilnostjo so: jelka, tisa in bukev.

svetlobna intenzivnost

Manjša svetlobna intenzivnost ima za posledico zmanjšano organsko proizvodnjo in manjšo konkurenčno sposobnost drevesnih osebkov, saj zaradi manjše rasti korenin drevo težje sprejema vodo in hranila. Senčne drevesne vrste pa so občutljive za prevelik dotok svetlobe. Osvetljeno deblo proizvaja več lesa. Negativni vplivi preobilne svetlobe pa so razraščanje talne vegetacije, s čimer je zavrto pomlajevanje, in poganjanje vodenih poganjkov, ki zmanjšujejo kakovost lesa. Zaradi enostranske osvetlitve debla se pojavi ekscentričnost srca in s tem kolesivost lesa. Na optimalnih rastiščih svetloljubne vrste lahko preidejo v sencozdržne vrste. Z usmerjanjem svetlobnega režima oblikujemo krošnje in s tem posredno tudi debla dreves, usmerjamo pa tudi obnovo gozda. Voda Za rast in razvoj rastlin je voda nujna. Z vodo se prenašajo hranilne snovi in asimilati, v celičnih stenah pa voda vzdržuje napetost celične mrenice. Rastline vodo sprejemajo zaradi osmoze. Vodni režim je odvisen od zgradbe gozda, drevesnih vrst, talne podlage, klimatskih razmer ipd. Glavni vir vode v gozdu so padavine, del vode pa »ujamejo« tudi krošnje v megli in nizkih oblakih. Precejšen del padavin, ki prispe do tal, se v gozdnih tleh akumulira, manjši del pa odteče v podtalnico in od tam naprej v vodotoke. Voda je lahko v plinastem stanju, kot so vodni hlapi, tekočem stanju (podtalnica, vodotoki, dež) ali pa so njene molekule kristalizirane (led, sneg, srež, žled, toča). Lahko je higroskopska, kapilarna ali gravitacijska (megla, dež, rosa). Zelo pomembna je razporeditev količine vode v vegetacijski dobi. Močnejša sečnja dviguje nivo podtalnice, goloseki pa tudi poslabšajo kakovost vode. Poruši se grudičasta struktura tal in poveča talna erozija. Paziti moramo zlasti na to, da ne bi povzročili onesnaženja vodotokov ali jih zajezili. Sneg najbolj obremenjuje mlad gozd, žled najbolj prizadene enodobne gozdove.

viri vode V procesu naravnega kroženja voda prehaja skozi različne vegetacijske in zemeljske plasti in se pri tem čisti, hkrati pa rastline in gozdna tla akumulirajo ogromne količine vode, ki bi sicer prosto odtekala po površju in imela razdiralne učinke večjih razsežnosti, kot jih ima zdaj (poplave, usadi).

! 19

Pomanjkanje vode najprej vpliva na drevje, ki raste na plitkih tleh (rendzinah), grebenih ali prisojnih legah. Močne suše posledično vplivajo na zmanjšanje prirastka, hkrati pa se poveča nevarnost razvoja bolezni in napada škodljivcev. Pri veliki količini vlage rastline dobro uspevajo, vendar pa je njihova rodnost in dozorelost lesa slabša, preveč vlage pa vpliva tudi na gnitje korenin. Potrebna količina vode je odvisna od vrste dreves in njihove starosti. Z gozd nogojitvenimi ukrepi lahko uravnavamo dotok in odtok vode v gozdnih ekosistemih. Gozd je hkrati tudi naravni filter in rezervoar vode in, ne nazad nje, dejavnik, ki v veliki meri vpliva na gibanje vodnega odtoka. Drevnina je na vlažnostne razmere prilagojena z načinom svojega življenja.

uravnavanje količine vode

Higrofiti – vrste vlažnih tal Mezofiti – vrste svežih tal Kserofiti – vrste suhih tal

onesnaženost zraka

Ali veste, da gozdno drevje v zrak izloča eterična olja, ki ugodno delujejo na človeška dihala, in različne baktericidne snovi, ki zmanjšujejo število bakterij v zraku?

Potrebujejo obilo talne in zračne vlage. Značilni predstavniki so: črna jelša, vrbe, topoli in hrast dob. Uspevajo ob obilici vode in prenašajo tudi obdobja vodnega pomanjkanja. V to skupino sodijo: lipa, smreka, bukev, jelka ...) Uspevajo na območju suhega zraka in suhih tal. Predstavniki so: mali jesen, črni gaber, črni bor ...)

Zrak S svojim delovanjem gozdno drevje sprejema in v svoja tkiva vgrajuje številne zračne substance: O2, N, NOx, pa tudi industrijsko nesnago. Za fotosintezo je zelo pomembna količina CO2, ki se spreminja s toploto in svetlobo. Odvisna je od rastiščnih združb, mikrobiološke aktivnosti tal in rasti koreninskih laskov. Z onesnaževanjem se v tleh sproščajo velike količine vezanega dušika, zaradi česar trpi gozdno drevje, še najbolj pa drevje, ki asimilacijskega aparata več let ne odvrže (iglavci). Najbolj občutljivi vrsti sta jelka in smreka, srednje občutljivi so rdeči bor, bukev in macesen, manj občutljivi so črni bor, plemeniti listavci in hrasti, najmanj občutljivi pa so mehki listavci. Najnevarnejše strupene snovi so SO2, SO in NOx, ki reagirajo z vodo in prehajajo v različne razjedajoče in zastrupljajoče kisline ter ozon. Posledice škodljivega delovanja se vidijo v osutih, porumenelih ali ožganih krošnjah in končno v odmiranju dreves in celih sestojev. V zdravih gozdovih, kjer je zrak čist, so po deblih močno razraščeni listasti in grmasti lišaji.

Škodljive snovi prehajajo v ozračje in s tem tudi do gozdov pretežno pri izgorevanju trdih in tekočih fosilnih goriv v termoelektrarnah, toplarnah, plavžih, industrijskih in zasebnih kuriščih ter bencinskih in dizelskih motorjih. Naslednji izjemno pomembni lastnosti zraka v gozdnih sestojih sta talna in sestojna zračnost. Ob majhni zračnosti tal (zaradi zbitosti talnih delcev) drevje raste počasneje in je občutljivejše za bolezni in škodljivce. Podobno velja za primerno sestojno zračnost; če je ta majhna, drevje raste utesnjeno brez prave krošnje, kar ima za posledico nekakovosten razvoj gozdnega sestoja. Podoben učinek je tudi ob preveliki sestojni zračnosti, ko po drevju izraščajo vodeni poganjki in je povečana nevarnost katastrof zaradi vetra, snega, žleda ipd.

Fotografija 2: Gozdni sestoj po vetrolomu

Pomemben pojav v gozdu je gibanje zraka – veter, ki ima mehanske in fiziološke učinke na gozdno drevje. Močan veter slabi kakovost drevja (povzroča zavitost, krivost, enosmerno priraščanje, lome ipd.). Zmeren veter pa sestoje prezračuje, s čimer izboljšuje fotosintezo. Je tudi transportno sredstvo za cvetni prah in seme. Z gojitvenimi ukrepi moramo zato primerno oblikovati in vzdrževati gozdni rob in normalne sestojne razmere, v katerih bo zračnost sestojev le še pospeševala proizvodno sposobnost gozdnih sestojev.

talna in sestojna zračnost

e pozabi

Ekološke in gojitvene posebnosti najpogostejših drevesnih vrst Ali poznate najpomembnejše drevesne in grmovne vrste gozdov v Sloveniji? Ali veste, kakšne so njihove ekološke zahteve za uspešno rast in razvoj? V tem poglavju bomo spoznali nekatere pomembnejše vrste iglavcev in listavcev, pa tudi nekatere vrste grmovnic, ki se pogosteje pojavljajo v slovenskih gozdovih. Seznanili se bomo z njihovimi ekološkimi zahtevami, posebnostmi pri njihovi vzgoji oz. gospodarjenju z njimi, z uporabnostjo lesa ter nevarnejšimi boleznimi in škodljivci.

Fotografija 16: Mešani raznodobni sestoj bukve in smreke

3.1

Splošno o drevnini vrh

V zunanjem okolju se vsakodnevno sreču- poganjki vejice jemo s številnimi rastlinami. Med njimi so tudi takšne, katerih deblo, veje, vejice in živa veja poganjki olesenijo. To so razne vrste grmov, olesenelih plezalk in dreves, ki jim s skupnim izrazom pravimo drevnina. Grmi so olesenele rastline, pri katerih iz tal izrašča več enakovrednih poganjkov, njihova višina pa ne presega 5 m. Plezalke so olesenele rastline, katerih poganjki niso samo- Slika 4: Zgradba drevesa nosni, zaradi česar si s plezanjem po oporah (drevesu, zidu, mreži …) zagotovijo potrebne ekološke razmere za svoj razvoj. Drevesa so olesenele rastline s praviloma enim deblom, ki se razvije iz vodilnega poganjka, in presegajo višino 5 m. Lastnosti drevnine proučuje veda, imenovana dendrologija. Tudi lesnate rastline živijo v določenem okolju, ki mu rečemo rastišče. Določa ga splet številnih ekoloških dejavnikov, ki odločilno vplivajo na uspevanje določene vrste. Vrste pa običajno lahko rastejo tudi v širšem območju, kot je to mogoče opaziti v naravi, zato uporabljamo še en pojem − areal. Areal označuje zemljepisno območje, na katerem neka vrsta lahko uspeva. V enotnem arealu se osebki iste vrste medsebojno lahko razmnožujejo na širšem območju, v deljenem arealu pa je razmnoževanje omejeno le na ožje območje.

krošnja

čisto deblo korenovec koreninski sistem

grm, plezalka, drevo dendrologija

areal

Fotografija 17: Rast dreves na prostem

Vprašanja za utrjevanje učne snovi Razložite pojem drevnina. Primerjajte značilnosti evrihornih in pionirskih drevesnih vrst. Kaj so gospodarske drevesne vrste? Razložite pomen mehanskih lastnosti lesa.

3.3

vegetacijska sestava

Fotografija 19: Gozdni rob je vrstno bogat

Drevesa slovenskih gozdov Slovenija je razpeta med vplive Sredozemskega morja, Alp in Panonske nižine. Zaradi pestrih podnebnih in talnih razmer imamo v naših gozdovih na razmeroma majhnem ozemlju zelo raznoliko vegetacijsko sestavo. V Sloveniji ima areal svoje naravne razširjenosti 71 drevesnih vrst, od tega le deset iglavcev in enainšestdeset listavcev. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih (44 %) in jelovo-bukovih (15 %) ter bukovo-hrastovih rastišč (11 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Glede na lesno proizvodnjo pa revnejša rastišča termofilnih listavcev ter borov zavzemajo okrog 12 % slovenske gozdne površine. Goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in s tem velik delež težko dostopnih gozdov so poglavitni vzroki, da je bil v preteklosti v Sloveniji vpliv človeka na gozd manj usoden kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so tako po pestrosti naravne sestave drevesnih vrst kot tudi po vertikalni in horizontalni strukturiranosti sestojev razmeroma dobro ohranjeni. Bolj spremenjenih (zasmrečenih) gozdov je okrog 15 %. Kljub temu pa dejanska drevesna sestava v precejšnji meri odstopa od potencialne vegetacije. Leta 2000 je bilo dejansko razmerje med iglavci in listavci 48 : 52, razmerje, ki bi ustrezalo našim rastiščnim razmeram, pa je 20 : 80. Delež iglavcev je torej bistveno prevelik. Precejšen razmik med dejanskim in potencialnim deležem smreke je predvsem posledica sajenja smreke v preteklosti, zlasti na Štajerskem in Koroškem. Na močno širitev iglavcev je vplivalo tudi dvestoletno obdobje steljarjenja, ki je v gozdovih ob naseljih močno poslabšalo talne razmere, kar je bil vzrok za uveljavitev manj zahtevnih drevesnih vrst (zlasti smreke in rdečega bora). Po uspešni

ogozditvi Krasa v drugi polovici 19. stoletja pa se je močno povečal tudi delež črnega bora.

Značilnosti golosemenk (iglavcev)

3.4

V bližini našega doma se zagotovo nahaja tudi kakšno iglasto drevo oz. drevo z igličastimi listi. Zaradi značilnosti razvitih plodov so te igličastoliste vrste uvrščene med golosemenke. Mednje pa so uvrščene tudi nekatere luskolistne vrste. Posebna izjema je ginko (Ginkgo biloba), reliktna vrsta iz Kitajske, ki ima asimilacijski aparat v obliki nepravih listov. Golosemenke so večinoma vrste hladnejših območij. Praviloma so drevesa z enim deblom (izjeme so tisa in brini), ki iz panjev ne izraščajo. Prevodne cevi so traheide, ki so v ranem lesu večje, vzdolžnega parenhima Slika 5: Zgradba lesa golosemenk nimajo ali pa ga imajo zelo malo. Skoraj vse vrste tvorijo smolo, izjema je jelka. V komles presijskem lesu imajo manj celuloze in več lignina. Suhe veje dlje golosemenk časa ostanejo na drevesu in štrclji ne gnijejo. Na mestih odmrlih vej tako nastanejo nezrasle grče. Les večine vrst je mehak in brez izrazite barve (izjema je tisa). Določene glivične bolezni lahko v lesu Kompresijski les nastane povzročijo nastanek neprave črnjave. Večje poškodbe vrhov so za na deblu kot reakcija osebke lahko usodne. Les je uporaben v gradbeni industriji in nekouravnavanja pokončne rasti liko manj v pohištveni. Vrste razvijejo enospolne cvetove in so vedrevesa. Tvori se na strani, kamor drevo visi. trocvetke. Iz ženskih cvetov se pri večini vrst razvijejo olesenela soplodja oz. storži (izjema so tisa, ginko in brini). Večina vrst izloča dišeča eterična olja.

Čisti sestoji (monokulture) iglavcev so na večini rastišč v Sloveniji neprimerni, saj poslabšujejo tla in povečajo nevarnost za razvoj bolezni in škodljivcev (smrekovi, jelovi sestoji), v nekaterih primerih pa je povečana tudi požarna ogroženost gozda (borovi sestoji). Proizvodno tveganje je v teh sestojih neprimerno večje.

! 45

Anton Goršin

OSNOVE GOZDARSTVA Učbenik za modul Osnove gozdarstva v programih Gospodar na podeželju in Kmetijsko-podjetniški tehnik ter modul Vzdrževanje gozda v programu Gozdar

Pod brstečimi drevesi mogočnega gozda se z novo življenjsko silo polnijo potoki; in povsod: v krošnjah, deblih in pri tleh se zaporedoma vrstijo številnih živih bitij življenjski cikli prepleteni. Človek v gozd od nekdaj že posega, včasih le s sekiro ročno, v novih časih pa tudi z mogočnimi stroji. In ti, ki v lasti imaš zaplato gozda, se sploh zavedaš, kakšna to je dragocenost?

www.grafenauer.si

OSNOVE GOZDARSTVA

Bodi vesten, bodi skrben, z dobrim znanjem, umnim delom zaklad se tvoj bo dnevno plemenitil. Anton Goršin

26,90 €