Grosupeljski odmevi

13 aktualnih vprašanj županu Janezu Lesjaku stran

5

Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI / marec - 3 / 2010

O kom/čem pišemo? Četrt stoletja Brendijevega glasbenega ustvarjanja

stran

54 in 55

Podelitev značk Rdečega križa krvodajalcem

stran

71

Novozgrajeni “kontejnerski” vrtec je odprt.

Po vrsti težav in zapletov v Občini Grosuplje v zvezi s pomanjkanjem prostorov za otroško varstvo so otroci le vstopili 9. februarja v novozgrajeni kontejnerski vrtec, naslednji dan popoldne pa so vzgojiteljice pripravile kratek priložnostni program, ki so se ga v glavnem udeležili poleg zaposlenih še občinski svetniki in nekateri zaposleni z Občine Grosuplje.

predaj ob odpiranju tega vrtca. V nagovoru pa se je spomnil vseh, ki so pripomogli, da je vrtec uspešno dograjen in ima tudi potrebno uporabno dovoljenje. Pri tem se je še posebej zahvalil načelnici upravne enote Nevenki Gorec, ki je v »finalnem delu« veliko pripomogla, da so se zadeve premaknile dokaj hitro ter v skladu z zakonodajo.

Ob tej priložnosti je ravnateljica Majda Fajdiga poleg pozdravov spregovorila tudi o navdušenju zaposlenih, ki so s posebnim žarom pripravljale vse potrebno za sprejem malčkov in njihovih staršev. V vrtec je vstopilo skupaj 75 otrok, od tega pa jih je 26 prišlo iz nekdanje enote Mojca (v najemu). Vseh otrok v grosupeljskih vrtcih je trenutno 702 v 38 oddelkih, z njimi pa se ukvarja 120 zaposlenih.

Na Občini pa bodo tudi v bodoče spremljali počutje otrok v tej zgradbi, za katero so veliko prahu dvignili manjkajoči centimetri v višini notranjih prostorov. Dodal pa še, da je Občino vrtec stal nekaj nad 600.000 € in da je v njem 6 oddelkov. Klasična gradnja bi po njegovem izračunu stala vsaj 3x toliko.

Župan Janez Lesjak je pojasnil, da niso želeli pripravljati kakšnih posebnih protokolarnih

4

Jože Miklič Fotoreportažo dogajanja in ambienta ob neformalnem odprtju vrtca si lahko 0gledate na strani .

2

oglasi

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

poslančev pogled

3

Parlamentarna demokracija na preizkušnji

Gospoda Stanislava Megliča sem spoznal, ko sem opravljal funkcijo državnega sekretarja na Ministrtvu za promet, saj je tam zaposlen.

Veliko truda je vložil v tistem času kot strokovnjak, saj je bila pred nami naloga, da prvič v zgodovini samostojne Slovenije v Državnem zboru zagovarjamo predlog nove resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Uspelo nam je. Potem pa je nekega dne zarezala med nas novica, da so ga samo streljaj od stavbe Ministrstva za promet skoraj do smrti pokončali podivjani psi.

Potem pa se je za gospoda Megliča začela sodna kalvarija, kot jo poznamo in občutimo tudi navadni državljani. Sodni in odvetniški mlini so pričeli mleti po svoje. Počasi, zelo počasi. Če ne bi prišlo do zadnjih tragičnih dogodkov, ko so ti isti psi pokončali svojega lastnika, uglednega zdravnika in lastnika zasebne ordinacije, bi najbrž počasnost reševanja primera gospoda Megliča tako ali tako pripisali splošni počasnosti sodstva. Tako pa je t.i. garažna afera odprla vprašanja, na katere moramo dobiti odgovore: - kako to, da navadni državljan, ki išče pravico

pred sodiščem, ko ga krvavo napadejo krvoločni psi, čaka na pravično odškodnino, sodni postopki pa praktično stojijo?

- Kako to, da so bili ti isti psi zelo hitro vrnjeni svojemu lastniku, pomembnemu zdravniku, pa čeprav gre za isti pravosodni sistem?

- Kaj to pomeni, da veljajo v pravni državi dvojna merila, ena za elito in ena za navadne državljane?

Očitno so dvojna merila, dvoličnost ter sprenevedanje postali stalnica aktualne vladajoče koalicije. Pravzaprav je s tem začel kar predsednik vlade Pahor sam, ko je pred volitvami dejal, da ne bo nikakršnih političnih zamenjav javnih uslužbencev, potem pa so se ta zvrstila kar po tekočem traku. Zelo zgovoren je tudi primer Pahorjeve izhodne strategije, kjer vlada predlaga črtanje vseh cestnih razvojnih osi iz resolucije o nacionalnih razvojnih programih, čeprav se vsi poslanci koalicije zavzemajo za njihovo gradnjo.

Kje je tu verodostojnost, kako naj ljudje verjamejo poslancu SD, ki zagovarja cestno os od Ljubljane do Kočevja in obljublja njeno izgradnjo, »njegova vlada« pa predlaga umik teh cestnih povezav iz vladnih dokumentov?

Tudi v naši občini imamo dober primer dvojnih meril in dvoličnosti. V SDS smo se ves čas, tako na državni kot lokalni ravni zavzemali za pravično zakonsko ureditev določitve kriterijev romskega svetnika. Žal so nas z zadnjo zakonsko spremembo v Državnem zboru poslanci koalicije SD, Zares, LDS in Desus zavrnili. Toliko bolj me je zato pozitivno presenetilo, ko smo se v občinskem svetu predstavniki vseh političnih

Ena je mati Na nebu zvezdic milijon, vsa noč je pozlačena, milijon je ptic, milijon cvetic, a mati je le ena.

Utrinjajo se zvezdice, cvetlica bo uvela, obmolkne ptica – nad teboj le mati bo bedela.

(Danilo Gorinšek)

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Grosuplje Taborska cesta 1, Grosuplje www.grosuplje.sds.si grosuplje@sds.si

Drage mamice, mame, babice, stare mame …

S hvaležnostjo, z globokim spoštovanjem in najlepšimi željami ob materinskem dnevu - vašem prazniku.

Vsem občankam in občanom želimo tudi vesele velikonočne praznike.

OO SDS Grosuplje

strank poenotili in bili istega mnenja, kot ga zastopamo v SDS, da mora zakonodajelec določiti kriterije, po katerih bodo občine lahko določile romskega svetnika. Toda kaj nam pomaga, če predstavnica LDS na lokalni ravni pritrjuje SDS, na državni ravni pa potem LDS popolnoma spremeni stališče in glasuje proti našim amandmajem. Spet dvojna merila.

Psi uglednega zdravnika, ki je imel zdravstveno ordinacijo, v kateri so imeli najverjetneje zdravstvene kartoteteke mnogi predstavniki politične, odvetniške in gospodarske elite, so odprli še eno vprašanje: okoli tega zdravnika in ordinacije se je očitno spletla mreža. Možno je, da sta vanjo vpletena tudi oba aktualna ministra Pahorjeve vlade, minister za kmetijstvo Pogačnik in ministrica za notranje zadeve Kresalova. Zato smo se v poslanski skupini SDS odločili za interpelacijo proti obema. Oba imata torej priložnost na demokratičen način, v Državnem zboru odgovoriti na vsa vprašanja, ki ostajajajo nepojasnjena.

V javnosti se skuša velikokrat ustvarjati vtis, kot da so interpelacije proti ministrom aktualne vlade nagajanje opozicije Vladi in vladajoči koaliciji. Podobno se skuša ustvariti tudi vtis v primeru ustavne obtožbe proti predsedniku države, češ, da je s strani opozicije neprimerno obsojati in kritizirati predsednika države kot najvišje avtoritete.

Enako naj bi bilo tudi Ustavno sodišče vrhovna avtoriteta in se njihovih odločitev sploh ne sme kritizirati, ampak jih moramo absolutno spoštovati. Žal tisti, ki tako razmišljajo, razmišljajo v jeziku totalitarizma. Pozabili so, da danes živimo v Sloveniji, ki je zaenkrat še parlamentarna demokracija, z demokratičnimi instrumenti, po katerih je možno v Državnem zboru zoper vsakega ministra vložiti interpelacijo o njegovem delu in odgovornosti in zaradi katerih ni nedotakljiv niti predsednik države niti ustavno sodišče.

Dokler bodo obstajale interpelacije, ustavne obtožbe, poslanska vprašanja, preiskovalne komisije, kritika opozicijskih strank o delu koalicijskih strank, toliko bolj smo normalna demokratična država in toliko dalj od totalitarizma in spletanja elitističnih mrež.

Tudi zato smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili ustavno obtožbo zoper predsednika države ter interpelacijo zoper ministra za kmetijstvo Pogačnika in ministrico za notranje zadeve Kresalovo.

Dr. Peter Verlič, poslanec v Državnem zboru RS in občinski svetnik občine Grosuplje

4

fotoreportaža o vrtcu

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Zastave so veselo poplesavale v rahlem vetru ...

Vrtec sredi gradnje v začetku septembra.

Na hodniku.

Otroški umivalniki so precej nižje montirani od običajnih.

V »Mojčini pesmi« iz filma o Kekcu je mlada citrarka med drugim v blagozvočne tone prelila tudi košček bolečine vseh tistih, ki so se kljub vsemu trudili in gradnjo vrtca zaključili.

Eden od prostorov z igrali.

Svetnica in svetnik pri ogledu prostorov.

Zaposleni so poskrbeli za topel sprejem.

Zbrani so prisluhnili glasbi in nagovoroma ravnateljice in župana.

Pokrite terase.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

pogovor z županom

5

13 aktualnih vprašanj županu Janezu Lesjaku Z županom Janezom Lesjakom sem se pogovarjal Jože Miklič.

Proračun je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta 24. februarja. Najprej se dotakniva strukture dohodkov! Celotni prihodki za leto 2010 so predvideni v višini cca 17 milijonov €. Davčnih prihodkov je za skoraj 72 %, nedavčnih za 17 %, kapitalskih 8 % ter transfernih za 3 %. Tekoči odhodki obsegajo 21 %, tekoči transferji pa 33 %.

Kako bi po domače razložili slednji dve postavki in kako je s predvidenimi prilivi in aktualno finančno krizo, ki ste jo na Občini v zadnjih dveh letih že občutili?

Glavni vir prihodka v občinski proračun je glavarina. Pri tem je predvsem pomembno število prebivalcev. Zaradi tega se v zadnjih letih tudi večkrat krešejo mnenja, ali v občino priseljevati ljudi ali ne. Priseljevanje pa seveda pomeni tudi potrebo po večji gospodarski, predvsem pa po družbeni infrastrukturi. V zadnjih dveh letih že opažamo, da prilivi v občinski proračun stagnirajo. Drugo je to, ali so vsi tukaj živeči prebivalci prijavljeni, kajti od neprijavljenih občina nima ničesar, razen stroškov.

Naslednji večji prihodki so iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča. Tako tudi v tem primeru velja, če ni novih površin za gradnjo, postavka prav tako stagnira.

Drugi prihodki so relativno precej manjši.

Iz komunalnih prispevkov pa je občina dolžna neposredno vlagati v komunalno infrastrukturo.

Na odhodkovni strani je investicijskih odhodkov 36 % in 10 % investicijskih transferjev. V podrobnejši strukturi investicijskih nosilcev pa je 23 % namenjeno uradu za gospodarstvo, 11 % krajevnim skupnostim, 4 % uradu za prostor in 3 % uradu za splošne zadeve.

Kar 59 % v tej strukturi pa je »namenjeno« dejavnostim, s katerimi se ukvarja urad za komunalno infrastrukturo. Kateri so glavni projekti v tem segmentu? Poleg tega dodajmo: Kadar Občini med letom primanjkuje denarja, ga običajno prav na tem področju.

Občni pravzaprav nikoli ne zmanjka denarja, le prilivov ni. Zato smo dolžni zaradi likvidnosti ustavljati nekatere projekte in pokrivati redne dejavnosti. Zaradi tega se sprejemajo tudi rebalansi. Ker pa je občina dolžna izvajati nekatere osnovne dejanosti kot so otroško varstvo, osnovno šolstvo, socialo ter zagotavljanje sredstev za kulturo, šport, kmetijstvo, gospodarstvo in še nekatere druge dejavnosti, je res,

da zmanjkuje sredstev za investicije. Pri tem je treba vedeti, da vse investicije v nove zgradbe na področju družbenega in komunalnega standarda povzročijo permanentno in dolgoročno povečanje fiksnih proračunskih postavk. Vsaka taka investicija pa nato vsako leto posredno zmanjšuje sredstva za investicije. Tako na primer ena ulična svetilka ne stane v osnovi prav veliko. Skozi več let pa ta svetilka postane stalni strošek proračuna.

Prav tako je tudi z novimi vrtci. Ni toliko problem zgraditi nov vrtec. Večji strošek se pojavi z delovanjem tega vrtca, saj je treba zagotoviti plače za nove kadre, za delovanje vrtca, vzdrževanje in ne nazadnje tudi za subvencije staršem. Že več let si prizadevamo, da bi več vlagali tudi v komunalno in cestno infrastrukturo. Še posebej je pomemben segment ekologije, za katerega pravzaprav lahko le dobimo nekaj sredstev z državne in evropske ravni.

Postavka zadolževanja na strani prihodkov za to leto znaša 1,7 milijona € ali 10 % celotnega proračuna. Krediti so najeti namensko iz EKO SKLADA za kanalizacije, toplovod, vodovod, šolo, javne poti in ceste.

Skupaj je Občina Grosuplje zadolžena za skoraj 3,5 milijona €. Se pravi: Če se občina ne bi zadolžila, bi komaj kaj lahko izvedla na področju komunalno-cestnih zadev. V letošnjem letu bo Občina plačala 552.200 €. Koliko časa in v kakšni višini bo še odplačevala te kredite? Je naša ugotovitev pravilna?

Ugotovitev je pravilna.

Občina Grosuplje je v slovenskem merilu ena od manj zadolženih občin in smo približno na polovici dopustne zakonske možnosti glede zadolževanja. Bolj zaskrbljujoče pa je, da so normativi družbenega standarda tako visoki, da občine lahko pokrivamo samo še tekoče stroške in dejansko za investicije na področju komunale kot družbenih dejavnosti nato zmanjka sredstev. Zato moramo za to najemati kredite.

Ob sprejemenju proračuna je bilo nekaj debate v zvezi s tem, vendar je občinski svet dal le soglasje za najem kredita. Ni pa še rečeno, da bomo ta kredit tudi najeli, če bodo prilivi in odlivi v proračun med letom to dopuščali. Včasih med letom zaradi objektivnih razlogov izpade kakšna večja postavka in morda zaradi tega ne bo treba najemati kredita.

Decembra je bil na občinskem svetu sprejet tudi krajinski park Radensko polje.

Ali je le-ta že sprejet tudi na državni ravni, saj iz medijev tega nismo zasledili.

Krajinski park je še v medresorskem usklajevanju in na vladi še ni bil potrjen.

Nekaj dodatnih pripomb je bilo pri nas vnešenih in so na državni ravni obljubili, da jih bodo upoštevali.

Naslednji sklop vprašanj se posredno nanaša tudi na Radensko polje.

Najprej: Kako daleč je projekt prenove in dograditve osrednje komunalne čistilne naprave?

Kako je z nadaljevanjem gradnje kanalizacij v neposredni okolici Radenskega polja, odvodno kanalizacijo iz Špaje doline ter v ostalih naseljih v občini?

Pa ne nazadnje: Kako je zdaj v zvezi z regionalnim odlagališčem odpadkov?

Postopek sprejemanja krajinskega parka Radensko polje smo na Občini izpostavili tudi kot izredno pomemben vzvod za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v občini. V projektu Čista reka Krka poteka načrtovanje čistilne naprave. Na predhodni državni projekt smo dali pripombe, saj bi z uporabo objektov na dodsedanji lokaciji ob dograditvi novih postrojenj precej pocenili gradnjo. Pripombe so privzeli, menimo pa tudi, da je to najpomembnejši projekt, da bi se te odplake zadovoljivo ustavile, kar bi posledično izboljšalo sedanje stanje na Radenskem polju.

Ob tem poteka tudi projektiranje in gradnja kanalizacij v okoliških naseljih. Tako se bo v prihodnosti začela gradnja za Veliko Mlačevo. Pripravlja se tudi kanalizacijski sistem za Ponovo vas, za katerega upamo, da bo v letošnjem letu zaživel.

Eden od večjih sistemov bo kanalizacija iz Špaje doline za odvajanje izcednih vod iz deponije, ki bo hkrati vključila tudi bližnje vasi. V igri pa so še druge kanalizacijske povezave kot na primer iz Št. Jurija.

V nekaterih kanalizacijskih sistemih pa se bodo morali predhodno strokovnjaki poenotiti, kaj je bolje - ali graditi več manjših čistilnih naprav, ali odplake odvajati s prečrpavanjem na osrednjo

>

6

pogovor z županom

>

čistilno napravo.

Zapleti na področju regionalnega odlaganja odpadkov so povzročili, da smo na občini prenehali s pogajanji. Zaradi okoljskega soglasja za Špajo dolino, ki ga moramo pridobiti do sredine junija letos, Imamo pa načelno soglasje z občino Ljubljana, da bi lahko tam predelali na njihovem MBO-ju naše odpadke in jih nato odlagali na domači deponiji. Vendar tam ne bomo solastniki tega obrata.

Po letu 2015 je v Sloveniji predvidena tudi gradnja sežigalnic. Takrat pa bo v bistvu za našo občino vključno s predelavo na MBO-ju in sežiganjem ugodneje, če bomo vse imeli rešeno z odvozom in dovozom iz Ljubljane.

Po več kot 6 letih je Občina Grosuplje pristopila k izdelavi novega občinskega prostorskega načrta (OPN). Pripomb in pobud občanov je bilo v tem času izrečenih že več kot 1000. Ko pa so ga svetniki dobili na mizo le kot informacijo, so lahko ugotovili, da je zelo veliko pobud bilo odklonjenih, nekaj površin za pozidavo pa je bilo narisanih kljub temu, da lastniki ne želijo niti zidati niti prodati parcel. Pri tem po mojem poznavanju urbanistične stroke gre za dve zadevi! Če so pozidave potrebne v javnem interesu za gradnjo gospodarske in družbene infrastrukture ter drugih objektov nujnega oskrbnega in zaposlitvenega pomena, ali pa strnjevanja naselij in morebitnih nadomestnih gradenj, je stvar razumljiva. Če pa gre zgolj za komercialno pozidavo, je preprosto nerazumljiva, saj Občina nima programa, ki bi govoril, da je treba občino dodatno poseljevati.

S svojim dejavnim spremljanjem stroke ne samo v občini Grosuplje pa opažam, da se urbanizem v Sloveniji sploh še ni strokovno konsolidiral. Nekoč je zelo utilitarno sledil politiki, danes pa kapitalu.

Zanj pa vemo, kakšen je, saj nam le-ta praktično spodkopava tla pod nogami. Si zato urbanizem le ne privošči preveč tudi to pot v naši občini? Ali pa se spet nekdo drug (najbrž vemo, kdo) skriva za stroko?

Vprašanje je nekoliko težje, vendarle neposredno!

No, morda je potem tudi lažje odgovarjati.

S prehodom v nov družbeni sistem, predvsem pa z vstopom v evropsko skupnost, se je ta zakonodaja predvsem zaostrila. Pri tem so postali ekološki standardi bistveno strožji. Danes moramo ohranjati območja, ki so nekoč veljala za manj vredna kot so na primer močvirja, ki jih imamo v občini Grosuplje kar precej.

Veliko površin v občini imamo zaščitenih že z Naturo 2000. Prav tako na kmetijskih zemljiščih ne smemo graditi zaradi zaščite kmetijske zemlje, saj Slovenija ne izpolnjuje pogojev za zadostitev potrebnih kmetijskih

Grosupeljski odmevi

površin za samopreskrbo.

V naši občini postopek traja že 6 let. Je pa res, da se s tem v občini spreminja tudi način predlaganja pozidav. Nekoč so pozidavo predlagali lastniki in je stroka ugotavljala, ali je možna gradnja ali ne. Zdaj gre za obratno reševanje. Najprej možnosti za pozidavo ugotavljajo urbanisti, kmetijci, ekologi, nato se odločajo šele lastniki.

S tem naj bi se »zlata doba« nebrzdane pozidave končala. Precej zainteresiranih občanov za gradnjo pa še vendo poizkuša tudi z grobimi pritiski spraviti svoj predlog v zazidljivo območje. Stališče Občine Grosuplje je, da naj bi se zmanjševale površine nadaljnje pozidave. Predvsem se ne bo dovolilo več tako velikih pozidav kot so bili Sončni dvori in pa želimo čim bolj omejevati pozidave za trg.

Hkrati pa ugotavljam, da bo med predlaganimi pobudami vključenih cca 500 zazidljivih parcel, vseh zazidljivih parcel pa bo preko 900.

marec - 3 / 2010

območja. Iz počitniških postajajo stanovanjska območja. Nekoč so ti ljudje (ali pa njihovi predhodniki) prihajali čez vikend s kanto vode in vrečko hrane, v katero so nato pospravili (če so jih?) odpadke in jih odnesli s seboj v svoje stalno urbano prebivališče.

Danes jim nedvomno to ne ustreza več. Želijo pluženje snega, vodovod, pa internet in druge infrastrukturne civilizacijske dobrine.

Polica je krajevna skupnost, ki ima največjo možno pozidavo. Stroka je zdaj na stališču, da naj bi se v preteklosti že dodeljene pozidave ne umikale. Z novimi pozidavami pa se izredno malo posega na nova do zdaj nezazidljiva območja. Zaradi tega je tudi kar precej slabe volje, nihče pa se ne zaveda, da je več parcel v homogenem območju naselja nepozidanih že 15 ali 20 let.

V vsakem primeru bo Polica ostala med bolj pozidanimi območji, le v občinski prostorski načrt bo vnešenih nekaj varovalk, kjer na primer ne bo možno graditi dvojčkov ali kakšnih drugih neprimernih gradenj za Načeloma se strinjam, da je razpršeno podeželsko okolje. Pri pozidavi pa bo poleg gradnjo terba omejevati, prav tako tudi šole nedvomno treba razmišljati tudi o na kmetijskih in ekološko »ovrednotenih vrtcu in še kakšni drugi oskrbni dejavnosti. območjih«. Treba je bolj strniti naselja in iskati prazne prostore znotraj naselij.

Sončne dvore smo že nekajkrat omenila!

Ugotavljam pa, da imamo po novem Bodo kaj kmalu dobili nadvoz? občinskem prostorskem načrtu dve večji Zavedamo se, da je bil rok izgradnje leto urbani območji - Grosuplje in Šmarje - 2009, vendar je nadvoz pogojen tudi s Sap. Že v tej generalni usmeritvi občinske sprejetjem OPN-ja, vključuje pa ga tudi pozidave pa smo našli še tretje večje državni prostorski načrt, ki naj bi bil zazidljivo območje, pri čemer gre po sprejet v letošnjem letu. Na Občini smo mojem prepričanju za hujšo urbanistično že začeli s pridobivanjem zemljišč in jih napako. Gre za pozidave na Poliški imamo večino že odkupljenih. Imeli smo planoti. Treba je vedeti, da je nemogoče in tudi že razgovor na železnicah. Projekt je strokovno nedopustno graditi na območju, občinski, pol sredstev pa naj bi zagotovila ki nima urejene osnovne gospodarske in železnica. Naše službe iščejo tudi možnosti, družbene infrastrukture. Tu mislim na da bi proijekt prijavili za črpanje evropskih občinsko nedorečenost predvsem v zvezi sredstev. z vodovodom in s šolo, pomanjkljiva pa je tudi druga družbena, cestna in komunalna Narediva še primerjavo postavke v infrastruktura. Če bo tak prostorski proračunu za vrtec iz novega proračuna! načrt sprejet, se bo po mojem mnenju Trenutno je v grosupeljske vrtce še nekoliko bolj nehomogeno (ali pa celo vključenih nekaj nad 700 otrok, okoli 150 neobvladljivo) razbohotil (ki ga nalašč pa še v ljubljanske vrtce. Iz preteklega tako imenujem) v sindrom Sončnih dvorov. leta je na čakalni listi še 216 otrok. Že zdaj Tu mislim, da je vsem jasno, za kaj je šlo imajo novih vlog v vrtcu okoli 200. Koliko in kakšne »obresti« za to v zadnjih letih pa jih bo še ob koncu aprila po razpisu, pa plačuje občina. V takih območjih nato bomo objavili verjetno v majski številki lastniki na hitro pozidajo svoja zemljišča, časopisa. Tako na začetku šolskega leta nihče pa ne razmišlja o infrastrukturi. v jeseni »demografski podatki« grozijo, Tako se je na primer dogajalo tudi z da bo pred vrati teoretično ostalo okoli nekdanjimi počitniškimi območji, ki so 400 otrok, praktično pa vsaj 300, če v tem zdaj večinoma prerasla v bivalna naselja, času ne bo zgrajen nov vrtec. Kaj Občina kar se je zgodilo tudi na Polici in v Dolah lahko naredi v teh 5. mesecih, kolikor in še kje drugje. Z vstopom kapitala v tako ji ostane še na voljo in kaj se realno da območje pa se zadeve lahko še nekoliko narediti v tem času? Bo dovolj denarja za bolj zakomplicirajo. gradnjo tako velikega vrtca – za 300 do Ker zadeve na področju urbanizma dokaj 400 otrok, kar je približno polovica vseh dobro poznaš, je tudi odgovor lahko dokaj dosedanjih kapacitet? K temu dodajmo še enostaven. Ravno na Polici (nekaj pa tudi približen izračun, koliko bi taka gradnja med Škocjanom in Velikimi Lipljenami) se stala proračun in koliko nato vsako leto nam pojavljajo spremembe namembnosti delovanje takega vrtca!

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Začel bi odgovarjati pri zadnjem delu vprašanja. Najbolj verjetna številka potreb po kapacitatah vrtca v jeseni bo nekaj nad 300 otrok. Trdim pa, ko bodo vse občine zagotovile 100 % pokritost s potrebami po otroškem varstvu, bodo občinski proračuni v kolapsu. Gre za gromozanske investicijske vložke in delovanje samih vrtcev. Tega se ne zaveda nihče, predvsem pa ne tisti, ki pišejo tako zakonodajo. Naj pa k temu dodam, da »na vrhu« spet razmišljajo o novih povečanih standardih, kar bi v naši situaciji povzročilo še dodatno prostorsko stisko za cca 80 otrok. V vseh teh okoliščinah pa ne bodo pomagali ne pritiski, ne peticije!

Klub temu se bo občina trudila še naprej, da bo zagotavljala maksimalne možne rešitve v zvezi s temi kapacitetami. Zdaj bomo nadaljevali z gradnjo, ki je bila načrtovana že pred 30 leti v sklopu sedanjega vrtca na Mrzlih njivah. V tem prizidku bi pridobili od 9 do 12 oddelkov, s čemer bi zagotovili približno polovico manjkajočih prostorskih potreb otroškega varstva. Gre za podalšek sedanjega vrtca Tinkara v obstoječi šoli.

Vendar naj še povem, da ta investicija ne bo končana v letošnjem letu.

V 2-3 letih bi nato spraznili te prostore za potrebe šole, v kateri prostorska problematika vsakoletno prav tako narašča. En dodatni vrtec bi nato lahko gradili kot kontejnerskega pri sedanjem kontejnerskem vrtcu, še enega pa ob domu starejših občanov.

Dodatne prostorske možnosti bomo poizkušali pridobiti tudi z razpisi, da bi se v to ponudbo vključili občani s svojim privatnim varstvom oziroma dejavnostjo otroškega varstva. Naj pa ponovno poudarim, da sredstev v proračunu za investicije ni več kot toliko na voljo in prav tako tudi ne za subvencije.

Naslednje vprašanje je nekoliko obarvano s politiko. V zadnjih letih opažam precej boljše sodelovanje med občinskimi strankami kot je bilo na primer pred desetletjem - tako na levi kot na desni strani. Je to stanje zgolj navidezno in ali se lahko razplamti v politične prepire v volilnem letu? K temu pa sodi tudi vprašanje: Ali bo župan Janez Lesjak kandidiral za župana tudi v četrtem mandatu?

Kar se tiče političnih strank skozi več mandatov ugotavljam, da so sprva vsi polni raznih idej in obljub, ki bi jih radi čim prej realizirali. Seveda pa pri tem trčijo na konflikte, ki se s časom obrusijo. Nekako na polovici mandata svetniki pridejo do spoznanja, da se vseh idej ne da realizirati.

Večinoma zelo dobro sodelujemo z vsemi svetniki, ki so vključeni v razne občinske odbore. Pa ne nazadnje tudi v situacijah, ko smo vsi skupaj s krizo stisnjeni ob steno in moramo reševati zgolj nejpomembnejše,

pogovor z županom

kar so v našem primeru vrtci, kakšne ceste, šolstvo, ostalo pa je več ali manj jasno.

Poleg tega je treba upoštevati, da se volitve približujejo. In vedno je dobro, če izhajaš iz realnih možnosti in na to gradiš svoje politične načrte. Vsi, ki obljubljajo mimo teh možnosti, slej ali prej spoznajo, da jih tudi ob morebitnem povzpetju na oblast ni mogoče realizirati na zadovoljivi ravni.

K temu se ponavadi pridružijo še sprotne zahteve občanov in kaj kmalu lahko spoznaš, da vsega ni možno realizirati.

Zasluga za relativno dobro sodelovanje v občini gre nedvomno obema stranema, tako na levi kot na desni. Na ta način na primer se proračuni veliko hitreje sprejemajo, ker so zahteve svetnikov bolj realne.

Kot aktualni župan pa si moram pred morebitnim ponovnim kandidiranjem odgovoriti na nekaj svojih eksistenčnih vprašanj, pa ne nazadnje tudi do aktualne politike - take ali drugačne, saj se še iščem, kje v politiki bi se lahko znašel v prihodnje.

Zato sem si pustil še čas in dokončnega odgovora na vprašanje o ponovnem kandidiranju za župana še nimam.

Vsako leto Občina prek javnih razpisov nakaže posameznim društvom in drugim zainteresiranim kar precejšnje zneske za različne dejavnosti: od športa, kulture, turizma, dejavnosti mladih, kmetijstva in podobno. Bi lahko v uredništvo Grosupeljskih odmevov za javno objavo prejeli vse posamezne zneske teh nakazil za preteklo leto?

Ja. To so informacije javnega značaja. So pa nekatere specifične rešitve v športu in kulturi. Tu se prijavita na razpise zvezi, ki nato naprej posredujeta sredstva društvom glede na realizacijo programov. V teh primer so sklenjene tripartitne pogodbe. Vsekakor pa problem dostopa do teh podatkov ne bi smel biti. Če podatkov nimamo na občini, jih imajo pa zveze.

Ob tem naj poudarim še to, da sem ob nastopu osebno želel ponuditi pomoč prek društev, ki jih je v Grosupljem preko 200.

In kljub temu da nekateri še vedno pravijo, da Grosuplje nima duše, se vendarle veliko stvari v zadnjem času spreminja tudi v tem pogledu. Ta denar, ki ga porabimo v ta namen, je vložen v ljudi. Če tega ne bi storil, bi si slej ali prej to tudi očital. Da pa zadeve na teh področjih niso idealne, pa mi je tudi jasno.

Nedvomno tudi vse to drži, le dodal bi, da smo delček tega razpoloženja prispevali tudi Grosupeljski odmevi z brezplačnim promoviranjem različnih dejavnosti v občini. Seveda, pa se to nato nekoliko pozna tudi na debelini časopisa in ne nazadnje na stroških časopisa.

Naj k temu dodam še svojo ugotovitev in vprašanje: Grosupeljski odmevi so prav

7

tako v proračun umeščeni prek občasnih javnih razpisov. Na internetu pa smo zasledili, da z Občine dajete podatke (vsaj tako se sklicujejo tisti, ki so podatke objavili), koliko znašajo posamezne postavke za občinski časopis Grosupeljski odmevi.

Ker se stroški časopisa v celoti krijejo iz integralnega občinskega proračuna, menim, da bi bilo prav, če bi jih najprej posredovali uredništvu, nadzornemu odboru in občinskemu svetu kot ustanovitelju časopisa v pregled. To naj bi veljalo za vse posamezne podatke, iz katerih bi se dalo ugotoviti, kje presegajo in kje ne planirane stroške in dohodke – pa naj bo to o stroških avtorskih honorarjev, trženja oglasov, tiska do distribucije časopisa, čeprav s slednjima dvema stroškoma (tisk in distribucija) urednik in uredništvo nimata ničesar skupnega, saj imata tako tiskarna kot pošta sklenjeni neposredni pogodbi z Občino Grosuplje.

Poročila o stroških časopisa so bila s strani Občine Grosuplje sicer v letu 2000 in 2001 še oddana na uredništvo za pripravo letnega poročila, pozneje pa ne več. Kljub vsemu sem kot urednik še vedno zainteresiran (tako tudi navajam v vsakoletnem poročilu), da se ti podatki objavijo v celoti. Po drugi strani pa menim, da je parcialno posredovanje podatkov le voda na mlin določenim ljudem, ki niti ne želijo celovitega pregleda nad stroški niti časopisa, še manj uredniškega dela, ampak podatke potrebujejo za svoje manipulacije in trenutne politični cilje.

S tem zaključujem 13. vprašanje: Kakšno mnenje ima župan v zvezi s tem?

Na taki funkciji si nedvomno na udaru.

Nekaterim nekateri objavljeni prispevki niso všeč. Sam pa se v uredniško politiko nisem vtikal, kljub temu da me nekateri prispevki iz polpretekle zgodovine pogrejejo. Menim, da to ne sodi v lokalni časopis in naj jih rešujejo tgodovinarji.

Ne gre zgolj za generalne slovenske zgodovinske dogodke, temveč tudi za dogajanje na lokalni ravni, ki ga vzpodbujajo po preživetih vzorcih nekatere skupine v lokalnih društvih in posredno tudi v političnih strankah. Mnogo od teh dogodkov pa je bilo dejansko precej drugačnih kot jih prikazujejo.

Kar pa se tiče uredniške politike, so bili doslej vse argumentirane nasprotne trditve, popravki ali odgovori objavljeni. Drugo pa je, kadar ne gre za obvezne objave ali celo za prispevke, ki so z zakonom prepovedani za javno objavo (žalitve, diskriminacija, dokazljive laži ...).

Za naslednji pogovor (če ne bo kakšnih večjih interventnih zadev vmes) se priporočam pred poletjem.

Hvala za pogovor!

8

mladi upi

Zimovanje vrtca Kekec na Pokljuki V vrtcu Kekec je že navada, da organiziramo zimovanje predšolskih otrok. Že nekaj let zapored je to neokrnjena narava Pokljuke.

Prvi se je podal na pot vrtec Kekec (4.1.8.1.2010), v drugi izmeni vrtec Tinkara in Kosobrin (11.1.-15.1.2010), zadnja pa sta bila vrtca Rožle in Pika (18.01.- 22.1.2010).

Zimovanja se je skupaj udeležilo 90 otrok in 11 vzgojiteljic, ter vaditelj smučanja.

Moram povedati, da smo letos prvič bivali v prenovljenem Šport hotelu, ki nam je nudil maksimalno udobje, odlično hrano in postrežbo, za ostalo pa smo z dobro voljo in pozitivno energijo prispevali kar sami. Bilo je enkratno. Snega smo imeli dovolj, tako, da so se nekateri naučili prvih korakov na smučeh, drugi paže usvojili nove tehnike smučanja. Ne smemo pozabiti tudi sankanja in užitkov na snegu. Odpravili smo se tudi na pohod po Pokljuki, ponoči pa z baterijami, kjer smo vsi skupaj uživali v tišini in čudoviti naravi, ki nam jo nudi Pokljuka.Otroci so komaj čakali, da bomo iskali skriti zaklad, ki nas je čakal kar zunaj v snegu, kamor so ga skrili škratje iz Pokljuke. Naš urnik je bil maksimalno zapolnjen. Ogledali smo si vojašnico v Bohinjski Beli, kjer so nam vojaki z veseljem pokazali, kako poteka njihov dan. Ogledali in preizkusili smo plezalno steno, prikazali so nam bojno opremo, namazali so nas v bojne barve, postavili šotor, peljali so nas z vojaškim kamionom in na koncu še pogostili s tortico in sokom.

Obiskal nas je tudi Sporty zajček. Preživeli smo športno popoldne z igrami na snegu.

Otroci so uživali v športnem, tekmovalnem duhu. Večere smo si popestrili z modno revijo in plesom v pižamah, ki so ga otroci komaj čakali.Najbolj pa so bili otroci veseli sladkih minutk, ko smo jedli sladkarije, seveda v zmernih količinah, da smo lahko potem pojedli večerjo.

Teden je minil kot bi mignil in na koncu smo si vsi prislužili medaljo in diplomo. Tako otroci, kot vzgojiteljice smo še poglobili prijateljstva in se imeli priložnost spoznati še v drugi luči, saj smo preživeli skupaj kar pet dni in noči. Otroci so prestopili še en korak več k samostojnosti in premagovanju ovir. Bili so enkratni. Pohvalila bi tudi vse vzgojiteljice za ves trud, pozitivno energijo in skrb za naše male korenjake, posebej pa še vaditelja Uroša, ki je pripomogel k še boljšem vzdušju, znanju smučanja in animaciji otrok.Zahvalila bi se tudi našim sponzorjem Odvetniški družbi Čeferin, Novi Ljubljanski banki, Pekarni Grosuplje, Mercator Grosuplje in Tuš Grosuplje.Hvala, da ste nam omogočili še dodatne dejavnosti , kot so skriti zaklad, obisk vojašnice, sladke minute…hvala.Veseli smo, da smo preživeli tri nepozabne tedne, polne veselja in zimskih radosti.

Nasvidenje prihodnje leto na Pokljuki.

Karmen Omahen.

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Učenci OŠ Louisa Adamiča posneli film Med zimskimi počitnicami smo učenci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, natančneje Matic Žmuc, Živa Kukman, Klara Kuret, Miha Srdinšek, Teja Pirnat, Jan Grčar, Martina Trontelj, Katja Grum, Janez Potokar snemali film. Idejo za film smo dobili v knjigi Bela past avtorja Bogdana Novaka. Dobili smo dovoljenje, da napišemo scenarij po vsebini knjige. Matic Žmuc se je kar sam lotil pisanja scenarija. V ponedeljek, 15. februarja, na prvi dan počitnic, smo pričeli s snemanjem. Snemali smo do petka, ves dan, včasih tudi ponoči, na mokrem in suhem, na mrzlem in toplem. Med snemanjem filma smo se zelo zabavali, pa čeprav je bilo včasih tudi naporno. Filma nismo dokončali v zadanem roku, zato smo zaprosili gospo ravnateljico za prost dan.

Sreča je bila na naši strani in zato smo se že v četrtek odpravili do hiše Matičevega dedka, kjer smo snemali ves film. Ta večer smo posvetili snemanju nočnih prizorov, ki jih še nismo uspeli posneti. Snemali smo do poznih ur. Nato smo že zgodaj zjutraj vstali

in posneli še zadnje prizore. Vmes pa smo dobili tudi obisk naše mentorice Sergeje Petročnik, ki je prišla pogledat, ali je vse na svojem mestu. Zadnji prizor pa nam je pomagal posneti Matičev dedek, ki nas je s traktorjem popeljal naokrog. Že ob dvanajsti uri smo zaključili snemanje in utrujeni, a zadovoljni, da smo dobro opravili, odšli domov.

Sedaj nas čaka samo še montaža filma, ki jo bodo naredili fantje: Matic, Miha ter Jan. Montaža pa traja zelo dolgo, saj je pomemben del filma in jo je treba opraviti zelo natančno. Film bo dokončno narejen najkasneje do 19. marca, ker je to rok oddaje filma za Filmski festival osnovnih in srednjih šol. Potekal bo 1. in 2. aprila, na njem pa bodo izbrali najboljše filme iz vse Slovenije. Udeležiti se ga je potrebno z vso igralsko zasedbo. Upamo na čim boljše rezultate, saj verjamemo vase in vemo, da smo se potrudili in se odpovedali ležernim zimskim počitnicam. Živa Kukman, 9. B

Pri kočevskih zverinicah na obisku V soboto, 13. februarja, se je 23-članska četa skavtov stega Grosuplje 1 s svojimi voditelji podala na pot proti osrčju temnih pragozdov, v Kočevski Rog. Naša zgodba se je začela, ko smo prispeli do naše hladne hiše, ki jo je obdajalo 15 km gozda v vse smeri. Po večerji smo še malo poklepetali in odšli spat. Zjutraj smo se prebudili v hladno jutro in še vsi zaspani odšli na telovadbo.

Z dvigom zastave in petjem himne smo uradno začeli naše zimovanje. Voditelji so nas nato poslali na 4-urni potep skozi gozd.

Ko smo se utrujeni vrnili nazaj, smo imeli sv. mašo, ki je jo vodil grosupeljski kaplan.

Po maši je polovica izvidnikov naredila bakle, ki smo jih prižgali na poti na najbližji hrib Veliki Rog. V ponedeljek smo dopoldne naredili velik iglu, se kepali, z gumami spuščali po snegu in uživali ob misli na

bližajoče se kosilo. Naš tehnični voditelj Domen je zunaj zakuril ogenj in lahko smo si spekli hrenovke. Potem smo imeli prosti čas, ki smo ga nadaljevali s prepevanjem in raznimi igrami, v katerih smo med seboj tudi tekmovali. Dan smo zaključili z dobro večerjo. Naslednji dan smo po duhovnem uvodu pisali zlate knjižice (vsakemu izmed nas smo napisali dobro misel ali pa lep utrinek s skupnega bivanja na zimovanju).

Sledilo je pospravljanje, nato kosilo in napočil je čas za odhod v civilizacijo. V Grosupljem se je naša pustolovščina uradno končala. Vendar mi vsi vemo, da je bil to šele začetek. Čaka nas namreč še veliko skupnih trenutkov, še posebej se veselimo hitro bližajočega se tabora.

Martina T., skavtinja stega Grosuplje 1

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Cerkev, Evropa in kultura

2. nadaljevanje V prejšnjem prispevku sem na kratko predstavil odnos med kulturo in človekom. Človek, ki je njen nosilec, je tudi njen namen in predmet. Kulturo sem pojmoval zelo široko, kot tisto, »po čemer človek postane bolj človek«. Predstavil sem nasprotje med t.i. »človekom moči« in religioznim človekom (oziroma med »individuumom« in »osebo«) ter naštel glavne značilnosti časa Evrope 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja. Številna vprašanja, na katera čas ni zmogel najti odgovora, med njimi vprašanje smisla človekovega bivanja in delovanja, so se pojavila tudi v času 90-ih let in na prelomu tisočletja, tj. v dobi postmoderne.

Dva obraza postmoderne Postmoderna je izraz, ki zajema zapleteno in nasprotij polno resničnost. Kaže se kot volja po prelomu z obvladovalno, individualistično in voluntaristično miselnostjo moderne dobe in je vidna pred­vsem na političnem, družbenem in ekonomskem področju. To je njena obetavna plat. Vendar se razkriva tudi kot zbeganost, obup in izguba smisla na področju misli in vred­not. To je njena dekadentna plat.

Po Jean-Françoisu Lyotardu, francoskemu filozofu in literarnemu teoretiku, se postmodernost odraža v zavrača­nju “velikih” zgodb moderne dobe, ki sta izgubili vsakršno verodostojnost, najsi gre za spekulativno zgodbo ali za zgodbo osvobajanja: heglovstva in marksizma. Heglovstvo razlaga razvoj znanosti in človeškega vedenja kot del samorazvitja Ideje in Absolutnega. Marksizem razlaga razvoj tega vedenja in družbenih pro­ izvajalnih sil kot proces osvobajanja človeka in človekovega gospostva nad naravo.

Preseganje teh dveh “velikih pripovedi” predstavlja postmodernost. Kaj torej ostaja?

Ostajajo majhne zgodbe, miti, številni mi­ ti. To je igra številnih pojmovanj življenja in sveta, saj je bilo vsako (raz)isk(ov)anje resnice in nravnosti že opuščeno. Slovenski filozof Brane Senegačnik k temu dodaja, da naj bi v postmoderni popustila tudi zahteva po iskanju novega, izguba trdnih predstav in vere v resnico naj človeka ne bi več pretresala, obzorja utopičnih pričakovanj naj bi ugasnila in človek naj bi se – govorjeno zelo splošno – sprijaznil s svojo majhno zgodbo.

Občutju temeljne človekove nemoči, da bi usmerjal svojo pot in “gradil svojo pot”, pa se pridružuje še intenzivno prepričanje o človekovi podvrženosti usodi, a tudi to ne učinkuje več katastrofično; Ijudje te nemoči ne doživljajo več kot nekaj tragičnega, kot znamenje absurda, temveč preprosto kot dejstvo, ki ga morajo upoštevati. Posledično je po avtorjevem mnenju za to dobo značilen

ogromen razmah vraževerja in iskanja najrazličnejših amuletov: načinov ali sredstev, s katerimi bi mogli obvladati usodo oziroma kozmične sile. Področje tega iskanja se razteza od starodavnih postop­kov vračev do oblik esteske fascinacije. Razum, na drugi strani, pa se - kljub izrazitemu razmahu znanosti in tehnike - zdi izčrpan in priznava svojo nemoč.

Nemoč razuma in kultura minljivega Dr. Franc Rode, sedaj kardinal, nekdaj pa tajnik Papeškega sveta za kulturo, podobno meni, da pomeni postmoderna slovo od ideoloških varnosti, opusti­tev vsakršnega razumskega temelja, da bi lah­ko šli naproti neznanemu, ki je oropano smi­sla, ali, bolje, končno prosto smisla. Izguba smisla postaja vedno bolj tudi izguba čuta za postavljanje vprašanj o smislu. To, kar se spod­bija, ni toliko odgovor kot upravičenost spraševanja in bolečina, ki jo to spraševanje pora­ja. Mar ni tudi bolečina ne-smisel? Zakaj bi želeli stopiti iz nje? Brezbrižnost, pomanjkanje zanimanja za vprašanje smisla, to je “bolezen za smrt” (Rode povzame Kierkegaardov izraz), ki prešinja evropske družbe na prelomu tisočletja. “Kar torej ostaja, je strt, razdrobljen, ciničen človeški subjekt, nezmožen biti človek, sumničav do vsakega projekta, ki se predstav­lja kot odgovor na celotno bivanje.”

Za tega človeka je po mnenju dr. Rodeta sreča v takojšnji zadovoljitvi fizioloških in psiholoških potreb, kar najde predvsem v drobnih vidikih življenja: v lepih oblačilih, potovanjih, družbenih odnosih, dobri hrani.

To, kar bi moralo biti eden od stranskih vidikov življe­nja - gledališke predstave, šport, glasba, skrb za telo - postane njegovo središče.

Rode našteto označi z izrazom kultu­ra minljivega. Senegačnik podobno pravi, da se je evropskega človeka polastila hedonistična vročica, “vznemirjujoča značilnost naše civili­zacije”, katere izvor je v življenju brez smisla in ki vodi človeka k temu, da z nezasit­ nim iskanjem materialnih dobrin kot edino veljavno srečo išče kar največ užitkov in kar najmanj bolečine, njegov nepriznani cilj pa je odpraviti poslednja vprašanja. Ta človek si po Senegačnikovem mnenju ne želi nobene povezave med različnimi trenutki življenja, saj bi to vključevalo vrnitev k resničnosti in prevzemanje odgovornosti do nje.

Dr. Rode se nadalje vpraša: je ta človek srečen? Malo verjetno, pravi. Najbolj jasno znamenje njegove nesreče so njegova nes­ posobnost, da bi naprej predajal življenje, sa­momor, ki je pogost med mladimi, nasilje in mamila. Vse to je po mnenju dr. Rodeta znamenje človekovega globo­kega sovraštva do samega sebe in do življenja. “Paradoksno

razmišljanja

9

pa tudi znamenje njegove neuničljive težnje po presežnosti.” Kako torej pomagati človeku, da bi stopil iz te­ga vesolja ne-smisla, čigar ujetnik je, in mu omogočiti, da bo odkril osvobojevalno moč krščanskega sporočila?

Dr. Rode meni, da je potrebno izhajati iz njegovih tragičnih izkušenj vsakodnevnega življenja: iz iz­kušnje svobode, ki hoče veljati za absolutno, in izkušnje nasilja in smrti kot najbolj grenke­ga sadu te svobode.

Teža neomejene svobode

Izkušnja svobode, kakršno živi človek mo­ derne dobe, je nekaj, kar je bilo doslej v zgodovini človeštva popolnoma neznano. To je pojav takšnih razsežnosti in tako zelo nov, da bi mu v civilizacijah preteklosti zaman is­ kali vzporednice. Ta izkušnja izvira iz družbe­ nih sprememb, ki so pretresle staro družbo redov in razredov in uveljavile našo, bistve­no na enakosti temelječo družbo. Prav tako se naslanja na prakso sodobnega političnega življenja, v katerem pripada svobodi posamez­ nikove izbire temeljna vloga celotne družbe.

Od tod izhaja popolnoma nova izkušnja svo­ bode, ki človeka najpogosteje vrže v zbega­ nost in zmedenost. Na eni strani naletimo na vedno bolj skrajno uveljavljanje posamez­ nikovih svoboščin, ki jih ščitijo zakoni, na drugi strani pa na velikansko težo te svobo­ de, ki je posameznik ne uspe sprejeti z odgovornostjo, saj ne najde nič boljšega - in to je najlažje - kot da se prepusti neobrzdanemu hedonizmu. Končna svoboda, odgovorna svo­ boda se spremeni v absolutno svobodo izbi­re brez nravnega predznaka.

Nevaren značaj končne svobode, ki se je spremenila v asbolutno svobodo, se po Rodetovo posebej razkrije v dveh pojavih, ki sta značilna za so­dobno družbo: v pojavu nasilja in smrti. Končno svobodo, ki hoče veljati za abso­lutno, giblje neizprosna logika, v skladu s katero ta svoboda ne najde drugega sredstva, da bi izkazala svojo absolutnost, kot da se poisto­veti z voljo po smrti. “To je zaključek, do kate­rega pride Kirilov, tesnobna osebnost Besov Dostojevskega, ki v poslednjem dejanju izzi­vanja Boga naredi samomor,” sklene Rode in povzame: “Najvišja preizkuš­ nja samomora je brezno nesmisla, v katerem logično potone končna svoboda v svojih zah­ tevah, da bi postala absolutna.”

Kje najti rešitev za takšno situacijo? Ena izmed rešitev, ki jo teologi navajajo, je ponovna vključi-tev pojmov svetega in Boga v medčloveške odnose.

Andrej Štrus

Konec prihodnjič

Uporabljena literatura: RODE, F.: Postmoderna: dekadenca ali obljuba prihodnosti?, v: Tretji dan, 1997, let. 26, št. 7, str. 2-9.

SENEGAČNIK, B.: Dve gibali postmoderne kulture, v: Sestavljanje raztreščenosti, Društvo SKAM, Ljubljana 1995, str. 177-183.

10

komentiramo, obvestila

Grosupeljski odmevi

Ponovno zadolževanje občine Grosuplje, toda čemu?

Občinski svet Občine Grosuplje je na svoji 32. redni seji obravnaval Predlog rebalansa Občine Grosuplje I za leto 2010. Občinska uprava na čelu z županom Janezom Lesjakom tudi za tekoče leto ni uspela pripraviti proračuna brez ponovnega obsežnega zadolževanja občine. Za kritje stroškov ter odplačilo dolgov namerava občina najeti kredit v višini kar 1.200.000 EUR. Dolg občine pa je na dan 30. 6. 2009 znašal že 3.371.084 EUR (glavnica), višina sredstev za odplačevanje dolga pa v proračunu za leto 2010 znaša že kar 552.200 EUR. To pa je znesek, s katerim bi lahko letos postavili še en modularni vrtec. Vse to niti ne bi bilo tako dramatično, če bi občina v tem letu planirala dokončati obsežno investicijo ali pa bi bila kakšna večja investicija v polnem teku. Kredit se najema za kritje zakonskih obveznosti ter nekaterih manjših investicij. Iz tega se samo ponuja mnenje, da je proračun Občine Grosuplje prišel do točke, ko je postal izrazito prerazkošen, drobnjakarski, sredstva so razpršena po najrazličnejših potrebnih in manj potrebnih postavkah, ki so se v proračun prikradle tekom let. Zadolževanje je očitno res postalo slovenska stvarnost, vendar se moramo nujno vprašati, kaj to pomeni za bližnjo prihodnost, ko nas v zelo kratkem času čakajo še velike investicije v otroško varstvo, osnovne šole, kanalizacijske sisteme, čistilne naprave, ceste itd.

Za zgled Občini Grosuplje dajem sosednjo Občino Ivančna Gorica, ki se spopada z enakimi, če ne celo večjimi razvojnimi pomanjkljivostmi, pa vendar se ne poslužuje zadolževanja in ni zadolžena oziroma bolj zadolžena občina, čeprav župan Janez Lesjak trdi nasprotno.

Kljub vsemu so v zadnjih petnajstih letih brez zadolževanja uspeli zgraditi več osnovnih šol, nov centralni vrtec v Ivančni Gorici, kanalizacijo in centralno čistilno napravo v Šentvidu pri Stični, krožišče v naselju Ivančna Gorica itd. Letos pa začenjajo z dograditvijo in prenovo objekta za osnovno šolo na Krki. Občina Ivančna Gorica mora kljub nasprotnemu mnenju župana Janeza Lesjaka za sofinanciranje vseh naštetih investicij ravno tako kot Občina Grosuplje kandidirati na državnih javnih razpisih s projekti, ki upoštevajo zakonske normative in standarde. Kar se pa tiče finančne izravnave, ki jo naj bi po mnenju župana Janeza Lesjaka dobila sosednja Občina Ivančna Gorica, pa naj omenim, da le-ta za leti 2010 in 2011 ne pripada nobeni občini v Sloveniji, ker se primerna poraba vseh občin v celoti pokrije s prihodki iz dohodnine in davčnimi prihodki.

Toliko o primerljivosti ali neprimerljivosti obeh občin.

Mojca Globokar Anžlovar

Tabela: Podatki o stanju in spremembah zadolžitve občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin (na dan 30. 6. 2009) Vir: Spletna stran Ministrstva za finance - Izsek iz tabele prikazuje sosednje občine ter nekaj bližnjih ali primerljivih občin.

Naziv občine

Stanje občine

Stanje pravnih oseb

Skupaj

(v EUR)

( v EUR)

94.927.508

87.490.043

182.417.551

3.371.084

84.144

3.455.228

Občina Velike Lašče

908.203

0

908.203

Občina Šmartno pri Litiji

580.000

0

580.000

Občina Ig

560.000

0

560.000

Občina Žužemberk

405.535

0

405.535

Občina Domžale

291.248

111.871

403.119

Občina Trebnje

218.701

433.125

651.826

11.742

41.821

53.563

Občina Škofljica

0

357.252

357.252

Občina Brezovica

0

51.949

51.949

Občina Dobrepolje

0

39.451

39.451

Mestna Občina Ljubljana Občina Grosuplje

Občina Ivančna Gorica

marec - 3 / 2010

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

k ureditvi GERK-ov in vpisu namestnika nosilca

Najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge morate imeti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) urejene podatke o: - GERK-ih, - namestniku nosilca pri kmetijah - ter trajnih nasadih.

Z neurejenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ni mogoč.

Podatke o GERK-ih morate urediti: - če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v naravi, - če ste kupili ali najeli novo zemljišče ali če ste prenehali uporabljati določeno zemljišče (prodaja, sprememba v nekmetijsko rabo), - če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd.

Podatke o namestniku nosilca morate urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še drugi člani kmetije in vpisa namestnika še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je na voljo tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe.

Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto.

Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na javnem pregledovalniku na spletni strani ttp://rkg.gov.si/GERK/autoLogin.jsp z navedbo KMG-MID številke (neusklajeni podatki so navedeni pod seznamom GERKov). Informacijo o neusklajenih podatkih o trajnih nasadih in drugih neusklajenih podatkih v RKG ste prejeli tudi na izpisu iz RKG ob posodobitvi GERK-ov konec januarja 2010.

Nosilce kmetijskih gospodarstev prosimo, da si GERK-e najprej dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto odpravite le, če morate GERK-e ali druge podatke v RKG še urediti.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Naša družina najlepše cveti, ko smo vsi skupaj Vljudno vabljeni v Mestno knjižnico Grosuplje na ogled likovne razstave na temo DRUŽINA. Pripravili so jo učenci in učiteljice 1. triletja OŠ Brinje Grosuplje in Podružnične šole Polica.

Razstava je na ogled cel mesec marec.

Likovna razstava temelji na razmišljanju učencev in njihovih mentoric, kako pomembna je družina kot osnovna celica človekovega življenja.

Družina, pa naj bo kakršnakoli že, nas spremlja skozi celo življenje. Učenci so od starih staršev izvedeli, kakšne so bile družine nekoč in kakšno je bilo življenje takrat. Primerjali so jih z današnjimi družinami in njihovimi navadami.

Ugotovili so, da se med seboj zelo razlikujejo. Likovno so izrazili, kaj danes dela njihova družina skupaj - doma ali na počitnicah. Nastali so različni družinski albumi in grbi.

Zašli pa smo tudi v svet domišljije. Otroci so se z družino preselili, kamor so si zaželeli, tudi v džunglo. Pogovarjali smo se, kako bi bilo, če bi vse družine učencev iz enega razreda živele v skupnem bloku.

Nenazadnje pa so učenci drugega razreda ugotovili, da so tudi oni prav posebna družina, saj preživijo skupaj zelo veliko časa, med njimi pa se razvijajo prav posebni odnosi.

Helena Tavčar

oglasi

11

12

stran za politiko, pisma bralcev

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Novo vodstvo v Območni organizaciji socialnih demokratov Grosuplje V Območni organizaciji SD Grosuplje se je v zadnjih mesecih zgodilo kar nekaj sprememb. Najprej je Miloš Jovanović mesto predsednika Območne organizacije prepustil dosedanji članici predsedstva Nevenki Zaviršek iz Šmarja - Sapa, katere se volilci verjetno še spomnite z zadnjih državnozborskih volitev.

Sedaj pa se je v podobnem stanju znašla tudi Občinska organizacija socialnih demokratov Grosuplje. Tudi njen dosedanji predsednik Franc Dobnikar je izrazil željo, da se ga razreši te obveznosti, kar je predsedstvo sprejelo in na seji dne 23. februarja 2010 soglasno izvolilo novega predsednika. To nalogo bo od sedaj naprej opravljal tudi dosedanj član predsedstva Franc Nose iz Št. Jurija. Predsedstvo je izvolilo tudi novo članico. Nova članica predsedstva Občinske organizacije SD

Grosuplje je postala Jasmina Zupančič Socialni demokrati smo prepričani, da se iz Grosupljega, ki je sprejela tudi naloge mora Slovenija po blaginji, gospodarski namestnice predsednika. prodornosti in inovativnosti, po kakovosti življenja in stopnji socialne varnosti ljudi Naloge novega vodstva SD Grosuplje bodo uvrstiti med najrazvitejše družbe sveta. V usmerjene prednostno v izvedbo lokalnih naši viziji je Slovenija v vrhu sveta. volitev 2010, saj bo županom ter občinskim svetnikom in krajevnim svetom v krajevnih Gospodarska in finančna kriza je skuskupnostih potekel štiriletni mandat. paj s podnebnimi spremembami pred nas postavila jasne izzive. Njihova Socialni demokrati smo dobili vlogo uresničitev je ključnega pomena, da kreiranja politike naše družbe v tem spremenimo našo socialno, ekonomsko mandatu. Imamo samozavesten pogled in okoljsko realnost. Vidimo jo v v prihodnost. Socialno demokracijo prodornih, poštenih in ustvarjalnih želimo uveljaviti kot vodilno politično ljudeh, v konkurenčnem in inovativnem silo v Sloveniji, da bo stranka sposobna gospodarstvu, v urejeni, pravni in v partnerskem odnosu s političnimi socialno pravični državi, v odprti in zavezniki, civilno družbo in javnostjo strpni skupnosti. Trudili se bomo za ter na temelju doslednega spoštovanja pravično, inovativno in zeleno Slovenijo. socialnega dialoga v Sloveniji udejanjiti rešitve, ki bodo Slovenijo popeljale naprej. Nevenka Zaviršek

Ob nesreči na nivojskem prehodu za Sončne dvore pred železniško postajo Grosuplje V četrtek, 4. 2. 2010, je vlak na tehnično nezavarovanem prehodu zadel osebni avtomobil. Na srečo brez človeških žrtev.

Gotovo je bilo v zvezi s tem cestnim prehodom že marsikaj rečenega, v teku pa je tudi izgradnja nadvoza preko železniške proge, vendar se mi zdi, da je nujno treba osvetliti nekatera dejstva, ki so za razumevanje problematike izredno pomembna.

Prometni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varnostjo na železnici, so si enotni, da predstavlja vsakršno križanje ceste in železnice najšibkejšo točko v sistemu cestnega oz. železniškega prometa. Prehod tik pred železniško postajo v Grosupljem je verjetno po varnosti eden od najslabših, kar jih je na omrežju Slovenskih železnic.

Kljub temu, da je hitrost vlakov omejena na 20 km/h, je nevarnost za vse udeležence še vedno velika. Pot zaustavitve vlaka je tudi pri tako nizki hitrosti tako dolga, da vlak kljub najhitrejši reakciji strojevodje pri začetku zaviranja potrebuje vsaj 10 metrov, preden se popolnoma ustavi. Če gre za težji tovorni vlak, je pot zaustavitve še daljša, ker mora zračni val, ki se aktivira pri zaviranju vlaka, potovati do zadnjega vagona, da vlak zavira v celoti in se šele takrat lahko najhitreje ustavi.

V primeru grosupeljskega nivojskega pre-

hoda, ki ni tehnično varovan (z zapornicami), nastaja z vsakim prevozom vlaka nesmiselna situacija. Vsaka vožnja kakršnega koli vlaka po nekem postajnem območju in med dvema postajama na odprti progi je uravnavana s prometnim pravilnikom in z zelo izpopolnjenimi varnostnimi napravami, ki preverjajo prostost proge in tirov na neki postaji. Vlak se torej giblje po točno določeni in karseda varovani vozni poti.

Vsako tovrstno varovanje pa postane nično na prehodih, kjer ni zapornic, ki so praviloma sestavni del železniških varnostnih naprav in predstavljajo element odvisnosti, povezan s signali, kretnicami in drugimi elementi, ki omogočajo varno vožnjo vlaka. In seveda tudi varno vožnjo udeležencev cestnega prometa.

Varnost v tem primeru postaja odvisna od zavesti vsakršnega posameznika, ki se tako ali drugače znajde na tako kočljivi prometni točki.

Kot ljubitelj železnice, potnik in voznik, sem bil priča mnogim nevarnim situacijam. Vsak uvoz in izvoz vlaka je dobesedno loterija in borba strojevodij, da bi si izborili prosto pot in vlak varno pripeljali preko prehoda. Vsak voznik avtomobila reagira po svoje in le malokdo se zaveda, da je s svojim vozilom v tistem trenutku na vozni poti vlaka, da se

na nek način dobesedno nastavlja težkemu železniškemu vozilu. Posebno tisti, ki niso domačini. Prav tako vozniki tovornih vozil. In, naj poudarim, tudi pešci, matere z otroškimi vozički!!! Bil sem priča, kako je šel vrtec na sprehod in je na kolono otrok pripeljal vlak.

Ne bom opisoval tega dogodka in kako se je razpletel, je pa to eden izmed vzrokov, da pišem o tem in da ne morem biti tiho.

Kadar se zgodi nesreča, je vedno prisotnih več vzrokov, ki se med seboj sestavijo v najslabšo kombinacijo. Lahko se zgodi, da vlak naleti na kamion, naložen z vnetljivimi snovmi... V takem primeru ne bo pomagala strojevodjeva uporaba zvočnih signalov, niti 20 km/h... Ko vlakovna dizelmotorna garnitura zagori, se ogenj širi hitro...

V prvi vrsti je potrebno ta prehod dodatno označiti s prometnimi znaki. Tu mislim na velik znak »stop« v kombinaciji z obstoječim andrejevim križem in z dodatno utripajočo rumeno lučjo, tako da bodo oznake za železniški prehod izstopale od drugih cestnih znakov. Dolgoročna rešitev tega problema je seveda vsem znana, do takrat pa je vsak ukrep, pa naj bo še tako neznaten, izredno pomemben in dobrodošel ..., nevarnost namreč vsakodnevno visi v zraku!

Marko Gašperšič

marec - 3 / 2010

stran za politiko

Grosupeljski odmevi

13

Zbor za vrednote – zbor za upanje Nova Slovenija - krščansko ljudska stranka je izpolnila obljubo in v četrtek, 11. marca 2010, pripravila prvo javno razpravo Zbora za vrednote, katerega cilji so, da se prične širša razprava o tem, kakšno Slovenijo si želimo in v kateri želimo živeti. V nabito polni dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani so priznani in uveljavljeni govorniki analizirali preziranje temeljnih vrednot in hkratno potrebo po njihovi oživitvi. Polna dvorana je spominjala na čase pred 20 leti, ko so se ravno tako pred polnimi dvoranami ustanavljali slovenski krščanski demokrati. Številni udeleženci smo podpisovali izjavo za Slovenijo vrednot, v kateri pričakujemo uveljavitev vrednot, ki so nujne za izhod iz krize, ki ni samo ekonomska, pač pa tudi kriza vrednot. Uvodoma je predsednica Nove Slovenija ga. Ljudmila Novak opozorila na številne afere v družbi in politiki, pri čemer je po njenem ključno vprašanje, »če sta nas javnost in politika napravili brezbrižne in otopele za vse, kar se dogaja okoli nas«. Protiutež tej otopelosti je po njenih besedah prav pričujoči zbor in udeleženci, ki smo mnenja, da je ponovno potrebno javno in glasno povedati: »Dovolj je razvrednotenja družine, temelja slovenske družbe, ki je garancija, da bo slovenski narod obstal v družbi ostalih evropskih narodov.« Prav tako premalo spoštujemo človeško dostojanstvo in se s tem krhajo medčloveški odnosi in tudi človekove pravice se obravnavajo neenakovredno, kljub pristojni instituciji.

Uvodoma so zbor pozdravili starosta slovenske pomladi g. Ivan Oman, ki je izpostavil predvsem pomen odklanjanja vrednot, kot je družina, in pisno tudi predsednik Zbora za republiko g. Gregor Virant ter predsednik SAZU g. Jože Trontelj.

Pomen družine je močno izpostavil tudi predsednik civilne iniciative Za družino g. Aleš Primc, ki ima na področju boja za vrednote slovenske družbe že veliko izkušenj.

Evropski poslanec g. Lojze Peterle je izpostavil afero z bulmastifi in domnevno korupcijo v političnem vrhu, ki je po njegovem zgolj izraz stanja duha. Menil je, da bi se morali vprašati, zakaj nam vrh države in glavnega mesta ne ponujata le Titove ceste, ampak kar »Titovo pot«.

Ob tem je g. Peterle izrazil presenečenje, saj ni pričakoval, da bi se lahko temelji nastanka slovenske države v 20 letih tako zameglili.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo ga. Andreja Valič je udeležencem posredovala sporočilo, da je Slovenija zamudila priložnost obeležitve spomina na zločine totalitarizmov in 20. obletnice padca komunizma. Prav zato Valičeva meni, da se je potrebno »upreti kulturi pozabljanja«.

Priznani slovenski pravnik g. Rajko Pirnat je kot liberalec (njegova samoopredelitev) dejal, da je ta beseda danes zlorabljena ter poudaril, da ima vsaka družba svojo omejitev in vse vendarle ni dovoljeno.

Svetniške pisarne SDS Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za dober obisk svetniških pisarn v mesecu februarju in marcu. V mesecu februarju sta na svetniški pisarni dr. Peter Verlič in Janez Mervič govorila o aktualnih političnih razmerah in zdravstvu v občini Grosuplje.

Dušan Hočevar in mag. Božo Predalič sta na svetniški pisarni pojasnjevala stanje v občini Grosuplje na področju komunalne infrastrukture, prostora in aktualne zadeve v zvezi z Občinskim prostorskim načrtom.

V mesecu marcu sta Lojze Verbajs in Urša Leah Predalič imela svetniško pisarno na temo gospodarstva v občini Grosuplje. Petra Zakrajšek in Urša Leah Predalič pa sta v nadaljevanju na svetniški pisarni zastopali

barve mladih in vodili razpravo o mladih v občinskem svetu in ostalih aktivnostih v občini Grosuplje.

Občanke in občane obveščamo, da bomo s svetniškimi pisarnami nadaljevali in bo svetniška pisarna Kluba svetnikov OO SDS Grosuplje odprta v naslednjih terminih:

V razpravi sta sodelovala tudi teolog g. Ivan Štuhec in nekdanji direktor Mladinske knjige g. Milan Matos.

Prisotni so podpisali tudi izjavo Za Slovenijo vrednot, v kateri ugotavljajo, da se slovenska družba nahaja v globoki finančni, gospodarski in politični krizi, ki so nastale kot posledica krize vrednot. Poleg tega se je po njihovem porušilo zaupanje v delovanje pravne države, država pa postaja »talec interesov političnih in gospodarskih elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov in izrabljajo svoj položaj za lastne koristi«, poleg tega pa zaznavajo pomanjkanje jasne vizije glede prihodnosti slovenskega naroda, države in gospodarstva. Številni podpisniki izjave zato pričakujejo, da bodo odgovorne institucije z doslednim izvajanjem zakonodaje ter nujnimi zakonskimi spremembami »nemudoma začele odpravljati nepravilnosti«. Poleg tega bi morali državljani pogumno priznati temelje slovenske državnosti, družina, šola, delovno mesto in država pa naj bodo prostor, kjer bodo državljani lahko živeli po vrednotah, ki jih zagovarjajo.

Nenazadnje se podpisniki izjave zavzemajo za uveljavitev resnicoljubja, poštenosti, solidarnosti, enakosti vseh in spoštovanja dela, saj so te vrednote po njihovem nujne za izhod iz sedanje krize.

Zbora za vrednote smo se udeležili tudi člani občinskega odbora Nove Slovenije Grosuplje.

Matjaž Trontelj Z vašimi vprašanji, pobudami, mnenji in predlogi, ki bi jih želeli nasloviti na svetnike Slovenske demokratske stranke, vas pričakujemo v prostorih naše pisarne na naslovu Taborska cesta 1 (v stavbi Upravne enote) v navedenih terminih od 18. do 19. ure.

Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov grosuplje@sds.si.

Vljudno vabljeni! dr. Peter Verlič, vodja Kluba svetnikov OO SDS Grosuplje

Datum

Nosilca svetniške pisarne

Tema

6. 4. 2010

Janez Pintar Mojca Globokar Anžlovar

Šolstvo, vrtci, kultura v občini Grosuplje

20. 4. 2010

Lojze Verbajs Mihael Hočevar

Šport v občini Grosuplje

14

podjetništvo

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

20 let podjetja GO-ST, d.o.o.

Zgodovina podjetja Podjetje Go-st, d.o.o., ima bogato zgodovino delovnih izkušenj na področju servisiranja in prodaje gostinske opreme. Po večletnem delu v podjetju Kovinastroj in pridobljenem statusu samostojnega podjetnika 1. 4. 1990 se je oče Janez Križman podal na samostojno pot serviserja gostinske opreme – takrat kot KRIŽMAN JANEZ S.P. – SERVIS IN PRODAJA GOSTINSKE OPREME. Delovne prostore si je uredil kar v lastni stanovanjski hiši v Šmarju - Sapu. Delo se je odvijalo predvsem na terenu, ko pa se je obseg dela kljub močni konkurenci

povečal, je oče kot serviserja najprej zaposlil sina Sebastjana, za vodenje pisarniškega dela pa mamo Slavico.

Leta 1994 se jim je ponudila prilika za nakup zemljišča v neposredni bližini Kovinastroja (danes Gasilska cesta 35, Grosuplje). V sklopu še štirih napredno mislečih mladih obrtnikov je uspel zgraditi obrtniške prostore, primerne tudi za širitev dejavnosti. V tistem času še niso potrebovali tako velikega prostora za lastno dejavnost in so ga nekaj časa oddajali v najem. Najemniki so v njem odprli fitnes center, žal se to ni izkazalo za najboljšo odločitev, predvsem pa se najemnik ni držal pogodbenih obveznosti.

Ko so se najemniki izselili, so se sami odločili, da prevzamejo fitnes in so dobili zanj vso potrebno dokumentacijo

za to dejavnost. Fitnes je bil takrat edini v Grosupljem. Zato so kar naenkrat opravljali dve dejavnosti hkrati. Delavniki se največkrat niso končali v osmih urah.

Obseg dela se je povečeval tako v fitnesu kot na servisu. Zato so zaposlili še brata Janeza. Podjetje pa je bilo ravno med odločitvijo, ali širiti fitnes dejavnost z nakupom nove opreme ali prestrukturirati dejavnost servisiranja gostinske opreme.

Prav takrat pa so dobili povabilo za sodelovanje z avstrijskim podjetjem MAY GmbH, enim večjih evropskih prodajalcev gostinske opreme. Po temeljitem razmisleku ter razgovorih med seboj so se odločili za slednje.

Takrat so večino poslovanja prenesli iz S.P. na D.O.O. Aprila 2004 so s podjetjem MAY GmbH podpisali franšizno pogodbo za dobo petih let. Oktobra 2004 so imeli otvoritev novega salona gostinske opreme v poslovnih prostorih na Gasilski cesti 35 v Grosupljem ter pričeli s prodajo gostinske opreme. Celotno sodelovanje s tujimi partnerji in sodoben način komuniciranja so prenesli na mlajšo generacijo. Direktor podjetja je postal Sebastjan, brat Janez pa je vodja celotne servisne dejavnosti. Odločila sta se, da bosta s poslovnimi partnerji gradila dolgoročen partnerski odnos, ki temelji na obojestranskem lojalnem sodelovanju in spoštovanju dobrih poslovnih običajev.

Oče in mati sta se leta 2006 upokojila, namesto mame se je v podjetju zaposlila Sebastjanova žena Brigita, tako da ima vsak član družine vodilno funkcijo v podjetju, kar je osnovni pogoj za zdrav in uspešen razvoj družinskega podjetja.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Podjetje GO-ST danes Danes je GO – ST, d.o.o., družinsko podjetje, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja, prodaja, montaža in servis profesionalne gostinske opreme. Na osnovi dobrih temeljev in vrednot, katere je gradil oče, sta brata uspešno prestala vse izzive ter razširila podjetje. Opažajo, da se promet iz leta v leto povečuje. Tudi prepoznavnost podjetja v Sloveniji je čedalje večja. V podjetju imajo poleg treh domačih zaposlenih še devet delavcev.

Zastopajo in imajo franšizo gostinske opreme uveljavljene blagovne znamke MAYWAY podjetja MAY GmbH iz Gradca v Avstriji, so pa tudi pooblaščeni serviserji pomivalne tehnike podjetja Winterhalter. Celotni prodajni program z več kot 50.000 artikli kupcem nudi celovit izbor gostinske opreme in podobnih izdelkov ter pripomočkov. Da bi izdelke približali končnemu kupcu, imajo v Grosupljem postavljen prodajni salon, v katerem je predstavljena celotna paleta izdelkov.

V letu 2007 so vzpostavili proizvodni obrat, nakupili novo tehnološko opremo ter pričeli tudi z lastnim projektiranjem in proizvodnjo gostinske opreme, zato lahko do potankosti prilagodijo želje vsakega posameznega kupca in zanj izdelajo celoten objekt ali le posamičen proizvod.

Za vse njihove izdelke in proizvode vseh drugih proizvajalcev gostinske opreme nudijo kakovosten servis, ki ga izvajajo po vsej Sloveniji. Poleg gostinske opreme servisirajo tudi celoten asortiment slovenskih in tujih proizvajalcev hladilne opreme.

V podjetju GO – ST, d.o.o., skušajo zadovoljiti vse želje posameznega kupca od začetne ideje do izdelave, montaže in servisa končnega proizvoda. Ker pa si s svojimi strankami želijo dolgoročnega sodelovanja, vsem strankam omogočajo brezplačno svetovanje na sedežu podjetja in pri stranki.

podjetništvo

15

16

javni razpisi in pozivi

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti ( Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07)

JAVNI POZIV

za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev in zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2010

Grosupeljski odmevi

Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo praviloma kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine. O izjemah v skladu z določili pravilnika in na predlog strokovne komisije odloči župan.

Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino.

Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.

1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina 4. Merila za ocenjevanje predlogov so: 1. ustrezen obseg kakovostnega Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. programa (število izvedenih projektov v 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje preteklih dveh letih), oz. financiranje:

2. pomen dejavnosti izvajalca za - osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, Občino Grosuplje, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, 3. neprofitnost dejavnosti izvajalca, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 4. uravnotežena in realna shema (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, odhodkov in prihodkov. komunalnih storitev, stroški dela ipd.), - projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, pomembni projekti društev). ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj merilom tega poziva. dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov.

5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: 3.Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost v večji meri izvaja v občini Grosuplje:

- društva,

- zveze

- druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene.

Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2010 (Ur. list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti,

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje delovanja in programov izvajalcev na področju turizma ter urejanje turističnih točk v letu 2010 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja in programov oz. projektov izvajalcev na področju turizma v letu 2010 ter urejanje naslednjih turističnih točk: Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap, Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolica Boštanja, vključno z ostanki gradu in Grosupeljska pešpot.

- 1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 10.800,00 EUR - 2. razpisno področje: projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje 14.900,00 EUR.

marec - 3 / 2010

6. Dodeljena sredstva porabljena v letu 2010.

morajo

biti

7. Razpisni rok: javni poziv se prične v ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi v petek, 16. 4. 2010, oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.

8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka 16. 4. 2010, do 9. ure oz do porabe sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj Mojca) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ – VLOGA« oz. z oznako »POZIV- PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ – VLOGA«.

9.

Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.

10. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.

11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Št.: 430-0004/10 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak

V okviru delovanja oz. redne dejavnosti se izvajalcem na področju turizma sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, telekomunikacije, komunalnih storitev, stroški materiala in dela po pogodbah, stroški za aktivnosti, ki jih društva izvajajo v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti in ne spadajo v posamezne projekte društva, idr.

Grosupeljski pešpoti ter - izvedbe drugih projektov v okviru razvoja in promocije turizma.

V okviru urejanja turističnih točk, navedenih v prvem odstavku te točke, se sofinancira: • odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, parkiriščih in v okolici objektov, • košnja trave (po potrebi) in čiščenje odpadnega listja (1x letno), • redno pobiranje odpadkov v okolici V okviru programov (projektov) izvajalcev na turističnih točk, področju turizma pa se sofinancirajo: • označevanje sprehajalnih poti po potrebi, - organizacije različnih prireditev, srečanj, • nameščanje košev za odpadke in redno razstav idr., odnašanje oz. praznjenje košev, - promocija turistične ponudbe (prospekti, • po potrebi nameščanje in zamenjava klopi letaki, oglaševanja…), idr..

- akcije urejanja okolja (urejanje nasadov in košnja, čiščenje odpadkov, redna 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo vzdrževalna dela na objektih in napravah, turistična zveza in turistična oz. druga namenjenih turistični dejavnosti, idr.) društva, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih na področju občine Grosuplje in skrbijo turističnih točk: Pot kulturne dediščine za urejenost katere od turističnih točk, Šmarje - Sap, Magdalenska gora, Tabor navedenih v 2. točki tega razpisa. Društva Cerovo, Županova jama, območje Kopanja morajo imeti sedež v občini Grosuplje in v s studenčkom, okolice Boštanja vključno skladu z odločbo o vpisu v register društev z ostanki gradu in vzdrževalna dela na pri Upravni enoti Grosuplje izvajati programe

>

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07)

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2010 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje: - programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge, pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov in socialni razvoj občine, - programov na področju dela z mladimi (preventivni programi za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij, orga-niziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.).

javni razpisi in pozivi

17

izobraževanja, skrb za tradicijo).

na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo dejavnosti 30.750 EUR organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v - 2. razpisno področje: interesne dejavnosti občini Grosuplje: mladih: - društva,

programi na področju preventivne - zveze, dejavnosti za mlade 4.000 EUR - druge organizacije, ki so v skladu s programi na področju rekreativne pravilnikom o vrednotenju neprofitnih dejavnosti za mlade 11.200 EUR programov do tega upravičene.

7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih v letu 2010. obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.

8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka, 16. 4.

5. Merila za ocenjevanje predlogov prog- 2010, do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, ramov so: Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, 1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur LETU 2010: (do 60 točk) dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca - jasnost postavljenih ciljev in Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na skladnost s predmetom razpisa vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v od 0 do 50 točk zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in - nedvoumna opredelitev z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ciljne skupine uporabnikov ZVEZ »NE ODPIRAJ – VLOGA« oz. z oznako

od 0 do 5 točk »RAZPISINTERESNE DEJAVNOSTI - sodelovanje članov in prostovoljcev MLADIH – NE ODPIRAJ- VLOGA«. pri izvedbi programa od 0 do 5 točk 9. Odpiranje vlog bo v torek, 20. 4. 2010, ob 9.

2. LETA DELOVANJA uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska

od 0 do 10 točk cesta 2, 1290 Grosuplje.

3. ŠTEVILO ČLANOV

od 0 do 20 točk 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave 4. REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA od 0 do 10 točk vlog.

3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: Skupaj možnih: 100 točk - socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - skrbi za dejavnosti upokojencev, - preventivni dejavnosti za mlade, dejavnosti na drugih področjih - 1. razpisno področje : programi društev, (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in zvez in drugih organizacij, ki delujejo

11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo.

Št.: 430-0003/10 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak

na področju razvoja turizma, dejavnost izvajalcev pa mora biti nepridobitnega značaja.

Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja, morajo kandidirati tudi za dodelitev sredstev za izvajanje programov oz. projektov na področju turizma v letu 2010.

kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle. Razpisne obrazce zainteresirani lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu http:// www.grosuplje.si/. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ – delovanje in projekti na področju turizma v letu 2010«.

>

4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje.

Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja prosilca je poraba sredstev za namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi in priložijo natančno specifikacijo stroškov za preteklo leto.

Merila za ocenjevanje predlogov programov so opredeljena v razpisni dokumentaciji.

V okviru urejanja turističnih točk se kot

merilo za dodelitev sredstev upoštevajo obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da je točka primerna za turistične oglede, kadrovske zmožnosti in oprema za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z občino v preteklih letih. Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled turističnih točk.

5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za delovanje in programe je do 19.000,00 EUR, 8. Odpiranje vlog bo v torek, 20. 4. 2010. za urejanje turističnih točk pa do 5.000,00 ob 8.30. uri v sobi št. 31 Občine Grosuplje, EUR. Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

6. Dodeljena sredstva mora upravičenec 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa porabiti do konca leta 2010. obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja vlog.

7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 16. 4. 2010, do 9. ure ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje,

10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izvajalci na področju turizma bodo urejena s pogodbo. Šifra zadeve: 430-5/2010 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak

18

javni razpisi in pozivi

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05)

JAVNI POZIV

za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju varstva kulturne dediščine ter nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grosuplje v letu 2010 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

Grosupeljski odmevi

- drugo razpisno področje: kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v občini Grosuplje (oz. pretežno izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje).

JAVNI RAZPIS

za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2010

s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji.

6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - investicijsko vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih 4. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj projekta, - in sakralnih objektov v občini 6.000,00 EUR - oprema za potrebe Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4.500,00 EUR. projektov: - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo v letu 2010. na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljena denarna sredstva 8. Razpisni rok: javni poziv se prične v v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s realizacije projekta, petkom, 16. 4. 2010 oz. s porabo sredstev.

- da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna času prispetja.

Občine Grosuplje, - da so registrirani za izvajanje kulturnih 9. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. popolne in dostavljene najkasneje do petka izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje 16. 4. 2010, do 9. ure (oz. do porabe sredstev) (velja za drugo razpisno področje). na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko obrazcih in priložiti: zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in - prvo razpisno področje: dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge dokazilo o lastništvu objekta – emljiškoknjižni morajo biti dostavljene v zaprti kuverti izpisek, ki ni starejši od treh mesecev, oz. z navedbo naslova prosilca in z oznako overovljeno kupoprodajno pogodbo, če »VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NE lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je ODPIRAJ – VLOGA«, oz. z oznako »OPREMA prijavitelj upravljavec objekta, mora predložiti ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ – uradno dokazilo o upravljanju, kulturno VLOGA«. varstvene pogoje oz. soglasje Zavoda za 10. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih varstvo kulturne dediščine Slovenije k vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju prijavljenim konservatorsko-restavratorskim kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem posegom oz. izvedbi gradbeno obrtniških del, redu prispetja predlogov do porabe sredstev.

2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje projektov na naslednjih področjih: 1. Investicijsko vzdrževanja zgodo-vinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini, 2. nakup in vzdrževanje opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.

Sofinancira se izvedba konservatorskorestavratorskih posegov in izvedba gradbeno obrtniških del na objektih, ki se nahajajo v občini Grosuplje, se pretežno uporabljajo za kulturne namene oz. so vpisani v register nepremične kulturne dediščine. Vsi posegi in dela morajo ustrezati kulturno varstvenim pogojem.

Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno - drugo razpisno področje: potrebna za delovanje predlagatelja oz. za dokazilo o registraciji dejavnosti. kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in - prvo razpisno področje: (razen neposrednih merilom tega poziva. proračunskih uporabnikov) lastniki oz. upravljavci objektov, ki so predmet sofinanciranja, 5. Merila za vrednotenje projektov: v skladu Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05)

marec - 3 / 2010

1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

2. Predmet javnega razpisa je: sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov na naslednjih področjih:

- gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju.

3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in

11. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.

12. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 430-1/10 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost pretežno izvaja v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z neprofitnim programom oz. projektom, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid

>

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

javni razpisi in pozivi

zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost pretežno izvaja v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi ,in so neprofitni, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi, in so za zbiranje predlogov za zagotavljanje neprofitni, skupnih pogojev dela in koordiniranega delovanja izvajalcev na področju kulture - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih v Občini Grosuplje za obdobje 2010 -2012 dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij Uporabnik proračunskih sredstev: Občina ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo.

Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov, Splošni razpisni pogoji: ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano - nepridobiten značaj programov oz. projektov, delovanje posameznih izvajalcev na kulturnem - delna ponudba ni možna, ponudba mora področju in zagotavljajo uresničevanje javnega biti skupna za vsa vsebinska področja. interesa na področju kulturne dejavnosti Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji v Občini Grosuplje, in sicer na naslednjih programov oz. projektov: - da so registrirani za izvajanje kulturnih področjih: - organizacija administrativnega, finančnega dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. in računovodskega servisa skupnih nalog izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco društev, o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo - koordinacija kino dejavnosti, - organizacija poklicnih gostovanj v občini na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljene strokovne kadrovske Grosuplje, - organizacija revij in srečanj izvajalcev in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega poziva, kulturnih programov in projektov, - organizacija in koordinacija skupnih - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, občino - prireditve ob ključnih praznikih, - izobraževanje izvajalcev kulturnih programov - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje. in projektov, Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih - izobraževanje starejših.

Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni uresničevanju javnega interesa za kulturo ustvarjalci na področju kulture).

(Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo 4/10) do tega upravičeni; to so pravne osebe, za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in v kulturi, so splošno koristne ter niso javni merilom tega poziva.

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ( Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05)

JAVNI POZIV

>

19

Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in so navedena v razpisni dokumentaciji.

Vrednost razpisanih sredstev za leto 2010 znaša: do 213.636 EUR, razpisno področje je enotno.

Vrednost razpoložljivih razpisanih sredstev za leti 2011 in 2012 bo določena, ob upoštevanju zakonsko določenih obveznostih občine, v letnih proračunih Občine Grosuplje za leti 2011 in 2012.

Dodeljena proračunska sredstva za leto 2010 morajo biti porabljena v letu 2010.

Dodeljena proračunska sredstva za leti 2011 in 2012 morajo biti porabljena do konca posameznega tekočega leta. Izbrani izvajalec programa bo pozvan k predložitvi programa za vsako leto posebej. Na podlagi ovrednotenja programa bo s pogodbeno stranko sklenjen dodatek k pogodbi za leto 2011 in leto 2012.

Razpisni rok: Javni poziv se prične v ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s petkom, 16. 4. 2010 oz. s porabo sredstev.

Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.

Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 16. 4. 2010, do 9. ure (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURE, NE ODPIRAJ – VLOGA«.

Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.

Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.

Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo in dodatki k pogodbi. Št.: 430-0001/10 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak

posameznih razpisnih področjih: o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene 1. razpisno področje: obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna programi kulturnih društev: 75.000 EUR, Občine Grosuplje, 2. razpisno področje: - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti kulturni projekti: 20.000 EUR. stalno prebivališče v občini Grosuplje.

4. Splošni razpisni pogoji: Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena - nepridobiten značaj programa oz. projekta in obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji v letu 2010.

- dostopnost programa oz. projekta občinstvu. dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture).

8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov: 5. Merila za vrednotenje programov in popolne in dostavljene do petka, 16. 4. 2010, - da so registrirani za izvajanje kulturnih projektov: v skladu s pravilnikom in navedena do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. v razpisni dokumentaciji.

Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo.

Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze.

>

20

javni razpisi in pozivi

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2010 (Uradni list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10), 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 – odl. US), 8. člena Pravilnika o sofinanciranje letnega programa športa v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št.

61), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti:

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov na področju športa v občini Grosuplje za leto 2010 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov v okvirni višini: 18.125 EUR a) Interesna športna vzgoja

- nadzor šolskih športnih objektov,

39.500 EUR 7.500 EUR

- tekoče vzdrževanje in obratovanje

32.000 EUR

f) Priznanje športnikom in športnim delavcem,

5.500 EUR

g) Programi športa z enotno vrednostjo točke, - interesna športna vzgoja predšolskih otrok programi športnih društev in drugih izvajalcev,

225.000 EUR

- interesna športna vzgoja mladine - programi športnih društev in drugih izvajalcev, - mladinske športne šole,

1.000 EUR

b) Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadra v športu

- športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,

1.785 EUR

- vrhunski šport,

c) Delovanje društev in zvez

6.500 EUR

d) Športne prireditve,

4.650 EUR

- množične športnorekreativne prireditve,

2.000 EUR

- delovanje društev članstvo v društvih, - delovanje društev piramida v tekmovalnem športu.

- tekmovanja odraslih,

2.650 EUR

SKUPAJ

5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.

8. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem športnega programa se bodo uredile s pisno pogodbo.

9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb.

- športna rekreacija odraslih,

dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ – VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ – VLOGA«.

programa športa v občini Grosuplje, - številko transakcijskega računa. Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje morajo kandidirati za sredstva preko te zveze.

7. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 19. 4. 2010, ob 13. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb.

- otroške športne šole, - športniki mladinskega razreda,

marec - 3 / 2010

6. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 16. 4. 2010, do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo pri g. Urošu Permetu.

Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA »NE ODPIRAJ – VLOGA«.

- interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok programi športnih društev in drugih izvajalcev,

17.125 EUR

- naučimo se plavati, - občinska, medobčinska in področna šolska tekmovanja,

>

e) Športni objekti,

Grosupeljski odmevi

Št.: 410/023/2010 Datum: 11. 3. 2010 Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak

301.060 EUR

3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2010.

4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske 9. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so in projektov bo v ponedeljek, 19. 4. 2010, ob na podlagi zakonskih predpisov registrirane 8. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. cesta 2, 1290 Grosuplje.

10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa ob- Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: - dokazilo o registraciji dejavnosti, veščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.

- izjavo o zagotovljenih materialnih, pros11. Medsebojna razmerja med Občino Gro- torskih in organizacijskih pogojih za izvajanje suplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila programa, - izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj s pisno pogodbo.

36 tednov v letu, - predstavitev vsebine programa v skladu Št.: 430-0001/10 Datum: 11. 3. 2010 OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak s Pravilnikom o sofinanciranju letnega

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2010 (Uradni list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10), 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 – odl. US), 8. člena Pravilnika o sofinanciranje letnega programa športa v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti:

JAVNI RAZPIS

za zbiranje predlogov za zagotavljanje skupnih pogojev dela in koordiniranega delovanja izvajalcev na področju športa v občini Grosuplje za obdobje 2010 - 2012 Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.

- Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov, ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano delovanje posameznih izvajalcev na področju športa in zagotavljajo uresničevanje javnega interesa na področju športne dejavnosti v občini Grosuplje, in sicer na naslednjih področjih:organizacija administrativnega, finančnega in računovodskega servisa skupnih nalog društev, - skrb za nemoteno uporabo prostorov in naprav na način, ki omogoča najboljšo izrabo vsakemu uporabniku, - organizacija in koordinacija tekočega vzdrževanja javnih športnih objektov razen ŠD Brinje, - organizacija in koordinacija delovanja društev, ki izvajajo letni program športa, - izdelava in priprava predloga izbora programov, ki so kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje programov na področju športa v občini Grosuplje v tekočem letu, - organizacija in koordinacija sofinanciranja dejavnosti izvajalcev letnih programov športa v občini Grosuplje, - izvajanje nadzora dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v občini Grosuplje, - organizacija in koordinacija občinskih in medobčinskih tekmovanj odraslih, - organizacija in koordinacija programov interesne vzgoje šoloobveznih otrok na podlagi letnega programa športa, - organizacija in koordinacija skupnih prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za občino, - priprava poročila o izvajanju programov izbranih izvajalcev letnega programa športa.

javni razpisi in pozivi

21

o športu (Ur. list RS, št. 22/1998) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi programi ne financirajo kot javni programi in imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost pretežno izvaja v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - športna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano športno dejavnost, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu in so neprofitni, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so neprofitne, - samostojni športni delavci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za šport.

predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.

Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj programov oz. projektov, - delna ponudba ni možna, ponudba mora biti skupna za vsa vsebinska področja.

Razpisni rok: javni poziv se prične v ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s petkom, 16. 4. 2010. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov: - da so registrirani za izvajanje športnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. izvajajo športno dejavnost v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljene strokovne kadrovske in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega poziva, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - samostojni športni delavci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje.

Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: - dokazilo o registraciji dejavnosti, - izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih, organizacijskih in kadrovskih pogojih za izvajanje programa, - predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje, - številko transakcijskega računa.

Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje in navedena v razpisni dokumentaciji.

Vrednost razpisanih sredstev za leto 2010 znaša: do 129.500 EUR, razpisno področje je enotno.

Vrednost razpoložljivih razpisanih sredstev za leti 2011 in 2012 bo določena, ob upoštevanju zakonsko določenih obveznostih občine, v letnih proračunih Občine Grosuplje za leti 2011 in 2012.

Dodeljena proračunska sredstva za leto 2010 morajo biti porabljena v letu 2010.

Dodeljena proračunska sredstva za leti 2011 in 2012 morajo biti porabljena do konca posameznega tekočega leta. Izbrani izvajalec programa bo pozvan k predložitvi programa za vsako leto posebej. Na podlagi ovrednotenja programa bo s pogodbeno stranko sklenjen dodatek k pogodbi za leto 2011 in leto 2012.

Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 16. 4. 2010, do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Uroš Perme). Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU ŠPORTA, NE ODPIRAJ – VLOGA«.

Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.

Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.

Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo in dodatki k pogodbi.

Na javnem razpisu lahko sodelujejo Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, Št.: 410/023/2010 Datum: 11. 3. 2010 izvajalci, ki so v skladu z 8. členom Zakona ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak

22

javni pozivi in razpisi

Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2010 (Ur. list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) ter Strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje in Akcijskega načrta za uresničevanje strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje za obdobje 2009 – 2010, naslednji

JAVNI RAZPIS

za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2010 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za leto 2010, in sicer za izvajanje sledečih ukrepov:

gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti)

8.000,00 EUR • ter zagotavljanje tehnične podpore

9.500,00 EUR • za organizacije, registrirane za zagotavljanje tehnične podpore in sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva 8.800,00 EUR. 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Grosuplje, • za ukrepe v okviru pomoči »de minimis« nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter imeti sedež in kmetijske površine na območju občine Grosuplje, • za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije.

I/ Skupinske izjeme za kmetijstvo • naložbam v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp.– posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov – melioracije), 5. Razpisna področja: • varstvo tradicionalnih krajin in stavb, • zagotavljanje tehnične podpore (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične I/ SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO pomoči na področju kmetijstva in v okviru A/ NALOŽBE V KMETIJSKA društvene dejavnosti).

GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO II/ Splošna pravila za gospodarstvo – pomoč v skupni višini 56.500,00 EUR »de minimis«- dopolnilne dejavnosti • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in • zagotavljanje tehnične podpore v okviru dopolnilnih dejavnosti (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti).

3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: - naložbe v kmetijska gospodarstva posodabljanje kmetijskih gospodarstev

38.500,00 EUR, - urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje pašnikov ter urejanje kmet. zemljišč in dostopov – melioracije) 18.000,00 EUR, • varstvo tradicionalnih krajin in stavb

1.500,00 EUR, • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

standarda nitratne direktive, - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov, - nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih nasadov (največ do višine 10% celotne investicije), - stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s pripadajočo opremo, - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR).

Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki so vezane na vsebino izobraževanj na področju kmetijstva v letu 2010 (kmečka tržnica – delo z zainteresiranimi posamezniki (vključeni strokovnjaki s posameznega področja), oskrba s sadjem – obrezovanje in sajenje sadnega drevja, oskrba z zelenjavo – varstvo rastlin v vrtnarstvu brez kemije, sonaravna prireja mesa – prednosti paše, sonaravni način prireje mleka – preprečevanje in odpravljanje plodnostnih motenj, slaba prireja, bolezni vimena in parkljev, pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi ohranjanja njivskih površin – zmanjšana uporaba mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo rastlin).

Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge prosilcev, ki sredstev za naložbe za posodabljanje kmetijskih gospodarstev še niso koristili.

Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin ter podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše.

Sredstva se dodelijo za: - novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let.

Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z Upravičeni stroški: omejenimi dejavniki.

- stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo pašnika na pašne čredinke, in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja - stroški nakupa opreme za ureditev novo uvedenim standardom, temelječih na napajališč za živino, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, zakonodaji ES, ter drugi splošni stroški, - stroški za nakup materiala za novogradnjo ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali - stroški urejanja, obnove in izgradnje adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, dovoznih poti (stroški strojnih storitev in - stroški za nakup in montažo nove in rabljene materiala), tehnološke opreme za krmljenje, molžo in - splošni stroški (honorarji strokovnjakov izločke, in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, - nakup materiala, opreme in stroški nakupi patentov in licenc). novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi …) razen Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije Sredstva so namenjena izvedbi manjših gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala), - stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov pod pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25 %.

Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva: - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40 % na ostalih območjih, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti razen za sofinanciranje projektne dokumentacije, - obresti se sofinancirajo za kredite v višini do 50 % vrednosti naložbe na območjih OMD oz. v višini do 40 % vrednosti naložbe na ostalih območjih, - najmanjši znesek dodeljene pomoči po je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov se storitve in material sofinancirata največ do višine 40 % oz. 50 % na OMD vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, poslovni načrti, patenti in licence idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, - najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih.

javni pozivi in razpisi

Upravičeni stroški: - stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oz. sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program, - stroški za nabavo materiala za obnovo, - stroški za izvajanje del.

Finančne določbe v okviru varstva tradicionalnih krajin in stavb: - bruto intenzivnost pomoči za - neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov, - za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD, - dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, največji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

C/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) –

v višini 9.500,00 EUR (skupna višina sredstev za izvajanje tehnične pomoči tako za izobraževanja s področja skupinskih izjem kot s področja izvajanja dopolnilnih dejavnosti po pravilu »de minimis«)

23

- pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi ohranjanja njivskih površin – zmanjšana uporaba mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo rastlin.

Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic idr.), - honorarji za svetovalne storitve.

Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, - največji upravičeni strošek je za organizacije do 5.000,00 EUR/program letno.

D/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze – društva na področju kmetijstva) – v višini 8.800,00 EUR

Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične gospodarstvu ter svetovanju kmetov in podpore, in sicer: njihovih družin.

- izobraževanju in usposabljanju kmetov Izvajalci tehnične podpore so organizacije in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za izvajanje tehnične pomoči na področju ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na kmetijstva na področju občine ali regije. področju kmetijstva).

Upravičenci morajo vlogi priložiti program dela oz. izobraževanj s področij, ki so navedene v tem razpisu in razpisni dokumentaciji, natančno vsebino izobraževanj, obseg oz. predlagano število ur po posamezni tematiki Prednostno se bodo obravnavale vloge in finančno ovrednotenje posamezne vsebine. prosilcev, ki sredstev za naložbe v primarno Če katera od vsebin v letu 2010, kljub pogodbi z izvajalcem, ne bo izvedena, se sredstva kmetijsko proizvodnjo še niso koristili. izplačila sorazmerno zmanjšajo.

B/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: IN STAVB - kmečka tržnica: delo z zainteresiranimi v višini 1.500,00 EUR posamezniki, ki so se v preteklem letu vključili v izobraževanja na temo seznanjanje Sredstva so namenjena sofinanciranju z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih pridelkov doma in na tržnici (vključeni z občinskim odlokom ali vpisanih v register strokovnjaki s posameznega področja glede nepremične kulturne dediščine (RKD), in na potrebe posameznika), sicer: - oskrba s sadjem – obrezovanje in sajenje - za naložbe, namenjene ohranjanju zna- sadnega drevja, čilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja - oskrba z zelenjavo – varstvo rastlin v na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, vrtnarstvu brez kemije, zgodovinske znamenitosti), - sonaravna prireja mesa – prednosti paše, - za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih - sonaravni način prireje mleka – sredstev na kmetiji, kot so kmetijska poslopja, preprečevanje in odpravljanje plodnostnih žage, mlini idr., če naložba ne povzroča motenj, slaba prireja, bolezni vimena in parkljev, povečanja zmogljivosti kmetije.

Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije.

Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela.

Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja, - honorarji za svetovalne storitve, - na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, - stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje stroškov priprave in tiska katalogov in kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).

>

Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov,

24

>

javni pozivi in razpisi

- pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, največji upravičeni strošek je za društvo do 2.000,00 EUR/program letno.

II/ SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO – POMOČ »DE MINIMIS« A/ NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV IN V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) – v skupni višini 8.000,00 EUR Sredstva so namenjena naložbam v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo: - predelava primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter njihove trženje in - naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijah (opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, kompostiranje organskih snovi, socialne storitve na kmetijah (terapevtske storitve, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta na gospodarstvu,…), opravljanje uslužnostnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju.

Upravičeni stroški: - stroški priprave oz. izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti ali trženja kmetijskih proizvodov, - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - nakup nove in rabljene opreme in naprav ter tehnoloških postopkov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne dejavnosti, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR).

Finančne določbe v okviru naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih): - bruto intenzivnost pomoči za naložbe ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih OMD ter 40 % na ostalih območjih,

Grosupeljski odmevi

če ni v nadaljevanju drugače določeno, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvo, ki niso podjetja v težavah, - pomoč za naložbe se ne dodeli za že izvedene aktivnosti, - obresti se sofinancirajo v višini do 50 % vrednosti naložbena OMD oz. do 40%vrednosti naložbena ostalih območjih, - v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo obrestne mere za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dejavnosti in dejavnost opravljati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije obrestne mere, - v primeru, da je prosilec iz prejšnje alineje začetnik in še nima pridobljene dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti registracijo ter si najkasneje v dveh letih od dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; v primeru, če v roku dveh let ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, - najmanjši znesek dodeljene pomoči za naložbe je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov tega ukrepa se delo in material sofinanciranje največ do višine 40 % vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 EUR v cestnoprometnem sektorju v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

marec - 3 / 2010

Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: - kmečka tržnica: delo z zainteresiranimi posamezniki, ki so se v preteklem letu vključili v izobraževanja na temo seznanjanje z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov doma in na tržnici (vključeni strokovnjaki s posameznega področja glede na potrebe posameznika), Vsa ostala določila so enaka določilom točke C/ Skupinske izjeme za kmetijstvo.

Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb in ostalih pogojev v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev.

Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled predvidenih naložb v objekte in kmetijska zemljišča.

6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedeni v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/.

7. Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga.

8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje ukrepov na področju kmetijstva v letu 2010 je 16. 4. 2010, do 9. ure ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge.

Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa.

Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ – “pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2010”«.

Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki so vezane na vsebino izobraževanj na področju kmetijstva v letu 2010 (naložbe v objekte in opremo, namenjeno predelavi in prodaji primarnih kmetijskih proizvodov in njihovih produktov: meso, mleko, zelenjava, sadje).

9. Odpiranje vlog bo v petek, 16. 4. 2010, od 10.00 ure dalje v sobi št. 31 na Občini Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje prosilcev, ki sredstev za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih še 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem niso koristili. razpisu bo odločeno s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj.

B/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po PODPORE (za organizacije, registrirane sprejemu. za izvajanje tehnične podpore) –

v višini 9.500,00 EUR 11. Medsebojna razmerja med Občino (skupna višina sredstev za izvajanje Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo tehnične pomoči tako za izobraževanja s urejena s pisno pogodbo. področja skupinskih izjem kot s področja izvajanja dopolnilnih dejavnosti po Šifra zadeve: 430-2/2010 Datum: 11. 3. 2010 pravilu »de minimis«) OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

občinski svet in odbori

25

Kratko poročilo z 31. in 32. seje občinskega sveta

Odkar je izšla zadnja številka Grosupeljskih odmevov 3. februarja, so se občinski svetniki zbrali na dveh sejah.

31. je bila 3. februarja, 32. pa 24. februarja 2010. Na obeh sejah so obravnavali kar precej pomembnih gradiv, vendar smo nekaj tem že izpostavili v pogovoru z županom, o drugih pa zaradi povečanega obsega javnih razpisov v tej številki časopisa in zaradi povečanega števila prispevkov zunanjih dopisovalcev v tem času poročamo o sejah le na kratko.

Jože Miklič

31. seja, 3. 2. 2002 - Svetniki so na mizo dobili kot informacijo osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN) ter Okoljsko poročilo k OPN-ju. Nanj so imeli kar precej pripomb, na to temo pa sva se o načelnih rešitvah pogovarjala tudi z županom.

področju kulture (zaradi nedorečenega lastništva objektov) in športa.

• Zelo malo pa je bilo realizirano na uradu za prostor, saj je večina Občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) vezana na Občinski prostorski načrt (OPN), ki še ni sprejet. Poleg tega pa je nekaj starih lokacijskih in zazidalnih načrtov v takem stanju, da jih je skoraj nemogoče spraviti v življenje (poplavna območja, zaustavitve s strani ministrstva ...).

- Obravnavali so tudi letni program športa. Zanj bo iz proračuna v celoti namenjeno skoraj 482.000 €, od tega pa je namenjeno približno četrtina za vzdrževanje športnih objektov in površin. 12 programskih vsebin pa je povezanih z javnimi razpisi, katere prav - Že pri prvi točki Sklep o potrditvi mantako objavljamo v tej številki časopisa. data člana Občinskega sveta Občine Grosuplje - predstavnika romske sku- Potrdili so tudi Pravilnik o sofinanciranju pnosti, se je zapletlo. Na sejo je skupaj kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje, po z izvoljenim Elkom Hudorovcem prišel katerem je prav tako narejen novi obja- tudi tajnik državne volilne komisije Marvljeni razpis. ko Golobič. Svetniki pa nato pri glasovanju niso potrdili mandata, a se je izkaza- V skladu s spremenjeno zakonodajo so lo, da tudi na levici niso vsi glasovali za svetniki spremenili Odlok o spremembah potrditev mandata. in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda vzgojno-izobraževalni zavod Glasbena šola Grosuplje. Bistvo spremembe je v številu sestave sveta zavoda, ki ga namesto prejšnih 9 sestavlja 11 članov - poveča se število predstavnikov delavcev zavoda iz 3 na 5. Ker so soustanoviteljice štiri občine (poleg Grosupljega še Dobrepolje, Ivančna Gorica in Škofljica), mora biti odlok sprejet z enakim besedilom. Vse ostale občine so to že storile prej.

32. seja, 24. 2. 2002

- Kot vsako leto so sprejeli tudi program dela Občinskega sveta Občine Grosuplje, v katerem so navedeni tudi občinski uradi kot pripravljalci gradiva.

K temu gradivu je priloženo tudi poročilo o realizaciji programa iz preteklega leta. Pa se zato na hitro sprehodimo po nekaterih nerealiziranih točkah!

• Ni bilo realizirano poimenovanje ulic, ker ni bilo novih predlogov.

• Sprejet ni bil odlok o pokopališki dejavnosti, ker ni še sprejeta predmetna zakonodaja.

• Pravilnik za oddajanje službenih stanovanj ni bil realiziran, ker ni prostih službenih stanovanj.

• Niso bili v celoti pripravljeni lokalni programi za strategijo socialnega varstva, strategijo turizma, o določitvi infrastrukture na

podjetje d.o.o. podpisala Pogodbo o prenosu sredstev v upravljanju, najemu gospodarske javne infrastrukture in izvajanju gospodarskih javnih služb na območju občine Grosuplje. S tem se infrastruktura v lasti Občine Grosuplje odda v izvajalcu javne službe v obliki poslovnega najema. Višina najemnine iz pogodbe je osnova za določitev cene uporabe javne infrastrukture.

Le-to pa izvajalec poleg cene za izvajanje storitve zaračuna uporabnikom.

- S sprejetjem Odloka o opravljanju lekarniške dejavnosti na območju občine Grosuplje pa se je pokazala zanimiva plat te dejavnosti, ki vedno bolj postaja tudi profitabilna dejavnost, čeprav nekateri vztrajno zagovarjajo, da to ni res. Že iz povzetka gradiva pa se je dalo razbrati, da bi v občini s soprejetjem takega odloka omogočili delo še dvema lekarnama, za katero bo Občina izvedla javni razpis za koncesijo.

Zato je oddaja dejavnosti s koncesijo tudi natančno opredeljena v tem odloku.

- Pri Sklepu o soglasju k širitvi dejavnosti osnovnih šol, katerih ustanovitelje je Občina Grosuplje, pa je šlo za to, da je Osnovna šola Louisa Adamiča dala občinski upravi predlog o širitvi dejavnosti šole. Poleg javne službe bi želela razvijati še profitne dejavnosti za dodatno pridobivanje virov.

Občinska uprava take predloge podpira, vendar ne na škodo delovanja javnega zavoda. S predvidenim pisnim soglasjem ustanovitelja bo Občina nadzorovala uvajanje profitne dejavnosti.

31. in 32. seja - proračun

Kljub naporom Marka Podvršnika, direktorja občinske uprave, da naj bi Elko Hudorovac vseeno ostal na seji kot občan, pa - Na obeh sejah pa so svetniki razpravljali je le-ta odšel domov. o Rebalansu proračuna za leto 2010. Ker je letos volilno leto, zato niso sprejemali pro- V nadaljevanju so svetniki sprejeli Od- računa za naslednje leto, saj bo le tega molok o spremembi odloka o ravnanju s ko- ral sprejemati že občinski svet v novi semunalnimi odpadki v Občini Grosuplje. stavi. K rebalansu so svetniki sprejeli tudi Sprememba pa predvideva, da je sestavni Sklep o letnem načrtu za pridobivanje in del cene storitve ravnanja s komunalnimi letni program razpolaganja z nepremičnim odpadki tudi strošek najema javne infra- premoženjem Občine za leto 2010. strukture. To spremembo je povzročil novi Vse gradivo je že (v čistopisu) na internetni Zakon o gospodarskih družbah, ki govori, strani občine in si ga bralci lahko ogledajo da slovenski računovodski standardi ne na straneh www.grosuplje.si pod rubrikasmejo biti v nasprotju z mednarodnimi ra- ma »gradivo za sejo« in »čistopisi aktov«. čunovodskimi standardi. Na podlagi tega O proračunu pa sva se prav tako pogovarsta Občina Grosuplje in Javno komunalno jala z županom (na straneh od 5 do 7).

26

društva, klubi, zveze

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Kulturno društvo sv. Mihael in njegovi načrti V nedeljo, 28. februarja 2010, so se zbrali člani pred dobrim mesecem ustanovljenega Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje na 1. rednem letnem občnem zboru. Zbor je najprej začel mešani pevski zbor, nato je z glasbo nadaljevala še mlada citrarka. Za nadalnje formalno delo so izvolili tudi vse potrebne ograne za delo občnega zbora in izvedli še dopolnilne volitve dveh članov v upravni odbor društva ter sklenili, da se vključijo v Zvezo kulturnih društev Grosuplje in potrdili mag. Marjana Adamiča, Mojco Malovrh, Jakoba Müllerja, Danico Kutnar in Jerneja Ivana za predstavnike v Zvezo kulturnih društev Grosuplje.

V programu dela za leto 2010 se bodo člani trudili za promocijo slovenske narodne in krščanske omike, domoljubja, prostovoljstva in dejavnega druženja ljudi. Člani in somišljeniki bodo program uresničevali v posameznih organiziranih sekcijah:

- gledališko sekcijo bo vodila Štefka Zaviršek, (Gledališka sekcija se je že lotila odrske uprizoritve ljudske igre Frana Žižka Miklova Zala, premierna uprizoritev pa naj bi bila decembra letos. Septembra se bo sekcija udeležila srečanja v Piranu, kjer bo uprizorila igro Frana S. Finžgarja Veriga.)

- komorno glasbo bo vodil Jernej Ivan (Sekcija ima nalogo oblikovati več različne skupine glede na sorodnost instrumentov v sodelovanju z glasbeno šolo in krajevnimi glasbeniki - od godalnega kvarteta, trobilnega kvarteta, solistov, do ljudskih godcev.), - zborovsko petje bo vodila Danica Kutnar (Ustanovitev skupnega mešanega pevskega zbora iz že obstoječih cerkvenih zborov ter s povabilom novih pevcev za sodelovanje na večjih prireditvah. Zbor naj bi nastopal na občinskih, državnih in cerkvenih prireditvah ter raznih drugih priložnostnih dogodkih.),

- folklorno skupino bo organizirala Vera Šparovec (Najprej je treba pridobiti svetovalca in učitelja za slovenske ljudske plese. Osnova dela pa naj bo ples kot družabnost!), - literarno sekcijo pa bo vodil Jakob Müller (Literana sekcija naj bi poskrbela za srečanja litaratov, recitale, pripovedovalske ure, spominske akademije, pogovore o knjigah in različnih temah kulturnih ustvarjalcev, okrogle mize, organizirala obiske krajev literarnih ustvarjalcev in drugo.).

Vse sekcije pa bodo sodelovale tudi med seboj ter z raznimi drugimi društvi in kulturnimi ustvarjalci.

Osrednji voditelj tega občnega zbora in oblikovanja idej je bil tudi to pot mag. Marjan Adamič, program sekcij pa so poleg njega oblikovali še Rezka Černač, Jernej Ivan, Danica Kutnar in Jakob Müller.

Jože Miklič

“Happines As I See It” - Sreča po moje V dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, katero obiskuje tudi precej dijakov z občine Grosuplje, je pripravila v petek, 12. 3. 2010, zaključno prireditev literarnega natečaja “Jurčičev memorial 2010.” Kot posebnost naj najprej omenimo, da na temo po Jurčičevih predlogah dijaki iz vse Slovenije v okviru tega natečaja razmišljajo o svojem potovanju k sreči - in to v angleščini.

Zanimiva ideja, ki se je med dijaki prijela in se širi ter je že zrasla v tradicijo! Literarni natečaj je bilo to pot že četrtič, vodili pa sta

ga profesorici Mojca Saje Kušar in Maja Zajc Kalar iz Velike Loke pri Žalni.

Na sami zaključni prireditvi se je zbralo kar precej obiskovalcev, ki so poleg angleških citatov (in prevodov) literarnih prispevkov prisluhnili tudi uspešnemu vodenju prireditve obeh že omenjenih profesoric. Prav tako tudi igralcu Jerneju Kuntnerju, ki je s svojimi resnimi odgovori o sebi in razmišljanju na aktualno temo hkrati polnil tudi optimizem med zbrane na simboličnem vlaku sreče, ki so ga dijaki oblikovali na sceni. Zbrane je nagovoril tudi ravnatelj šole g. Milan Jevnikar. Izbrana je

bila tudi glasba dveh mladih fantov - Roka Malkoča na klavirju in Marcela Petriča na kitari in orglicah, ki je izzvenela profesionalno. Zelo poglobljeno pa so v vseh spisih in na odru izzvenela razmišljanja mladih.

Prispevke so objavili tudi v zborniku.

To pot je 1. nagrado prejela Veronika Šoster, dijakinja 1. gimnazije Celje. Nedvomno pa so organizatorji z literarnim natečajem v lepoto slovenskega litararnega izročila dodali novo vrednost in Jurčiča hkrati naredili (kot bi rekli mladi) IN. Jože Miklič

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

društva, klubi, zveze

27

Občni zbor največjega društva v občini Grosuplje Društvo upokojencev Grosuplje je imelo v soboto, 13. marca 2010, občni zbor, ki so ga popestrili z zanimivim predavanjem dr. Vide Drame Orožim, specialistko nevrologije in specialistsko psihiatrije, z naslovom Kako kvalitetno živeti tretje življenjsko obdobje. Občni zbor so popestrile tudi pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar.

Jože Miklič Občnega zbora se je udeležilo 165 članov in je bila nova dvorana Družbenega doma skoraj premajhna. Po uvodnem skoraj enournem predavanju dr. Orožmove je predsednik Lojze Gabršček za delavnega predsednika predlagal Martina Jesiha, za člana pa Jožico Mlakar in Braneta Zabukovca.

V lanskem letu je Društvo upokojencev Grosuplje zaradi odstopa predsednice društva moralo sklicati poleg rednega občnega zbora še izredni občni zbor, ki mu zdaj predseduje Lojze Gabršček. V društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1954, je vključenih 1274 članov moških je dobra tretjina (481), ostalo so ženske. V lanskem letu jih je umrlo 37 članov.

Zanimiva je tudi starostna struktura članstva: - od 50 do 60 let 96 članov,

- od 60 do 70 let 421 članov,

- od 70 do 80 let 513 članov,

- od 80 do 90 let 225 članov,

- nad 90 19 članov.

Ena članica bo v maju praznovala 100 let.

Predsednik društva Lojze Gabršček je v svojem poročilu nanizal vrsto dejavnosti, ki

Utrinki predavanja dr. Orožmove: ZA POZITIVNO STRAN ŽIVLJENJA: - Za kvalitetno starost moramo skrbeti vse življenje! Spomine moramo ustvarjati tudi v starosti. Naučiti se moramo dojemati, veseliti, občutiti zadovoljstvo, ljubiti življenje in druge.

PROTI NEGATIVNIM ČUSTVOM: - Pozitivnih čustvev dolgoročno ne morejo zadržati alkohol, droge, adrenalinski športi, hazardiranje, tveganje, nakupovanje ...

- Negativna čustva se vedno znova stopnjujejo in se ne izčrpajo. Zato žalost doživljamo kot nikoli izpeto občutje. Intenzivnost žalosti pa s časom ne upada.

so se odvile v društvu in je bil z delom zadovoljen. Sicer pa ima kar močno podporo v upravnem odboru in v komisijah, ki delujejo v okviru društva - Zvonka Milojević, Jožica Mlakar, Martin Jesih, Marija Jesih, Marija Kastelic ter tudi po svojih poverjenihih po posameznih krajevnih skupnostih in krajih. Vodje teh komisij so prav tako podali svoja poročila. V minulem letu so se sicer grosupeljski upokojenci odpravili na številne izlete, piknike, organizirali so predavanja, pustovanje in silvestrovanje.

Zelo močni so tudi v športnih dejavnostih (streljanje z zračno puško, balinanje, šah, pikado, namizni tenis, kegljanje, športni ribolov ...).

O nekaterih dejavnostih smo v Grosupeljskih odmevih v lanskem letu že pisali, zato tega ne bi ponavljali. Izvedeli pa smo še za vrsto podrobnosti in dejavnosti, ki so plodno zapolnile preteklo leto članom v društvu upokojencev. Na poročila je nato ga.

Darja Divjak kot predsednica nadzornega odbora povedala, da nima pripomb.

V načrtu dela za leto 2010 so izpostavili, da bodo že aprila organizirali izlet, v juniju spet v Prekmurje, nato piknik, v jeseni trgatev in novembra martinovanje. Lahko bodo letovali v Simonovem zalivu v Izoli kot minula leta ter se udeležili Festivala za tretje življenjsko obdobje. Prav tako se bo tudi letos odvila cela vrsta športnih tekmovanj v različnih panogah. Že 18. marca pa so pripravili združeno praznovanje 8. marca - dneva žena in 25. marca - materinskega dneva v Hotelu Kongo.

Kot gostjo so na občni zbor povabili tudi direktorico Doma Starejših občanov Grosuplje mag. Marto Gašparovič. Predstavila je programe doma, ki jih izvajajo kot pomoč na domu, kar marsikateremu starostniku, ki ostane del dneva sam, precej pomaga pri kakovosti življenja, pa naj gre za dostavo toplega obroka, nabavo določenih artiklov v trgovinah in drugih potrebščin.

Na občnem zboru so prebrali tudi ganljivo pismo članice, ki se je zahvalila, da ji je društvo prek razpisa omogočilo pridobitev najemne pravice do stanovanja.

28

društva, klubi, zveze

Grosupeljski odmevi

Skupščina Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje V petek, 26. 2. 2010, so se zbrali v gostišču Krpan na svoji redni letni skupščini člani Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki Združenja Sever ter sosednjih združenj. Ob pozdravnih besedah je predsednik Boris Peterka posebej izrazil zadovoljstvo, da v združenje vstopa vedno več novih članov. V lanskem letu jih je vstopilo 18, skupaj pa jih zdaj združenje šteje 512. Delavni predsednik skupščine je bil Gregor Bregar.

Pred formalnim začetkom skupščine sta Andrej Godec in Davorin Tomažin izvedla Častno dejanje, ki predstavlja simboliko in spomin vsem tistim, ki smo branili vsak na svojem področju z različnimi zadolžitvami Slovenijo v usodnem času osamosvojitve leta 1991. Zato ob tem dejanju kot na drugih prireditvah vsi prisotni stojimo mirno. Prav tako smo se z enominutnim molkom spomnili v lanskem letu preminulih članov Alojza Grabnarja in Franca Šesta, v letošnjem letu pa Marjana Žnidaršiča.

Po poročilih predsednika, blagajničarke, referenta za šport in pohodništvo za leto 2009 (o posameznih dejavnostih združenja smo v Grosupeljskih odmevih objavili kar nekaj prispevkov) ni bilo posebne razprave, pa tudi

nadzorni odbor na delo organov združenja ni imel pripomb.

Na koncu so podelili tudi nekaj značk za zasluge pri delu združenja ter medalje iz športnih tekmovanj, Davorin Šeme pa je kot priznani rokodelec iz različnega lesa izdelal grb združenja ter ga izročil predsedniku.

Jože Miklič Komentar pod RAZNO: Pod točko Razno je bilo na skupščini nekaj splošne razprave o političnem razdvajanju v zvezi z različnimi gledanji na našo polpreteklost, osamosvojitev in ne nazadnje na aktualne družbene in politične razmere. Predsednik združenja in še nekateri so načelno zagovarjali, da se ne smemo ločevati.

Vse to se sicer lepo sliši, a so dejanske razmere, pa tudi dogodki že potrdili, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Z dajanjem priznanj tistim, ki so bili na čelu kriminalne združbe in so branili le svojo nekdanjo oblastno pozicijo, se vse skupaj načrtno zamegljuje in povezuje na nekdanji propadli politični sistem. Temu pa bi moralo že zdavnaj »odklenkati«, nenazadnje z našim vstopom v Evropo, pa (tako izgleda) mu še ni - ne v Sloveniji, in ne v Grosupljem.

marec - 3 / 2010

Skavtsko zimovanje na Mežakli

Klanovci iz Grosuplja smo se 16. februarja odpravili na zimovanje, ki se je že začelo malo problematično. Imeli smo namreč nekaj težav s prevozom. Na poti na Mežaklo smo s kombijem ostali v snegu in se potem na pot odpravili kar peš. Sredi poti nam je ustavil prijazen gozdar, ki nas je odpeljal do našega doma. In zimovanje se je lahko začelo.

Snežne radosti, kuhanje kosila, igra Junglee speed ... Zvečer naj bi prišla še druga polovica klana, zamudniki, ki so bili prej še na zimovanju čete. Tudi oni so z vozilom ostali v snegu. Dva že prispela klanovca sta jim šla peš nasproti, da bi jim pomagala spraviti kombi iz snega. V domu smo vsi postajali že nekoliko zaskrbljeni, ampak se je vse srečno izteklo. Prišli so pozno. Naslednji dan smo pričeli z jutranjo rekreacijo, nadaljevali z igrami in radostmi v snegu, imeli smo odlično sankaško progo, poškodovanec Domen pa je naredil snežaka. Kasneje smo naredili vlečne sani za poškodovance (imeli smo namreč kar tri poškodovance) in se odpravili na pot po celem snegu.

Pot je bila kar naporna, ampak zabavna.

Na cilj nismo prispeli, smo pa se ustavili pri majhni koči, hotelu Mu, in tam skuhali golaž. Po skupinah smo pripravljali krompirjev kolaž (bila je namreč pepelnična sreda) in voditelja sta ga ocenila. Ker je že začelo postajati temno, smo se hitro spet odpravili domov, kjer smo začeli pripravljati večerjo, najbolj vroči pa so se ohladili in umili v snegu kar v spodnjem perilu. In edinega celega dne, ki smo ga preživeli v naši hiši sredi ničesar, je bilo konec. Naslednji dan pa smo se že začeli pripravljati na odhod.

Pospraviti smo morali hišo, spakirati, nato pa smo se nekateri peš, drugi s kombijem odpravili proti Bohinju, kjer smo šli še okrog jezera. Na koncu smo si pod skalco pripravili kosilo in podpisali zlate knjižice. Izglasovali smo še naj skavta zimovanja, razdelili zlate knjižice in se odpravili proti domu. Zimovanje je kljub manjšim težavam s prevozom in poškodovancem odlično uspelo in vsi se že zelo veselimo poletnega tabora.

Eva Travnik, skavtinja stega Grosuplje 1

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

gasilci

29

Redni letni občni zbor PGD Ponova vas V soboto, 13. marca 2010, so med zadnjimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Grosuplje imeli svoj redni občni zbor tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponova vas. Poleg 85 članov so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki is sosednjih gasilskih društev Št. Jurij Rafko Kadunc in Igor Jeršin ter iz Škocjana Martin Tomažin. Iz pobratenega gasilskega društva Radohova vas je prišel s sodelavci Rajko Bratnik, iz Dobravic v Beli Krajini pa trije člani. Občnega zbora se je udeležila tudi predstavnica v komisiji za delo s članicami pri GZ Grosuplje Zdenka Vidic, kot delegata GZ Grosuplje pa poveljnik Janez Pezdirc in predsednik komisije za zgodovino Jože Miklič. Občni zbor je pozdravil tudi Janez Kozlevčar, predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij.

Jože Miklič Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ponova vas so med prizadevnejšimi društvi že več desetletij. Vse to se tudi pozna na urejenosti gasilskega doma ter nabavljene opreme in orodja, še posebej pa na strokovni usposobljenosti in pripravljenosti članstva. Občni zbor so pripravili v mansardni dvorani nad garažo, kjer hranijo razstavljene številne pokale in priznanja iz različnih tekmovanj v očinskem in državnem merilu.

Po pozdravu je predsednik Jože Kocjan v delavno predsedstvo predlagal za predsednika Boruta Mehleta, za člana pa Slavka Hribarja in Draga Mehleta. V svojem poročilu je nato nanizal predvsem organizacijsko delo in pri tem posebej izpostavil adaptacije in namestitve gasilske opreme v domu in prevoznih sredstvih, ki bo lahko tako še bolje shranjena in na razpolago kot je bila doslej. Nekaj manjših adaptacij so opravili tudi na samem gasilskem domu. Osrednji dogodek v društvu pa je bilo 11. gasilsko tekmovanje za pokal Tabor, ki so ga zaradi varnosti preselili na športno ogrišče v Št. Jurij. Po tem tekmovanju so pripravili tudi veselico, kar je bilo za društvo glavni vir prihodkov tudi v lanskem letu. V sobo predsedstva pa je obrtnik Roman Zupančič - MZG brezplačno podaril in montiral regalno omaro. Dobro pa ponovski gasilci sodelujejo tudi s krajevno skupnostjo na več prireditvah, za kar se je zahvalil predsednik KS Janez Kozlevčar.

Poveljnik Anton Rebolj se je dotaknil operativnega dela društva. Lansko leto so med tekmovalnimi ekipami bili uspešni starejši gasilci, ki so tekmovali kar na 9 tekmovanjih.

Dobro se je odrezala tudi mladina. V mesecu varstva pred požari so organizirali veliko vajo skupaj s Št. Jurijem in Škocjanom, ki si jo je ogledal tudi poveljnik GZ Janez Pezdirc.

V nadomestnih volitvah so v upravni odbor izvolili dva mlajša člana - Tonija Jeršina in Uro-

ša Mehleta. Janez Pezdirc je nato predstavil delo GZ v preteklem letu in načrt za leto 2010, Jože Miklič pa je pozval vodstvo društva k dejavnem sodelovanju s komisijio za zgodovino. Kopirana gradiva o svojih dejavnostih bodo gasilska društva predala v skaniranje, digitalni arhiv pa nameravajo urediti na se-

dežu GZ pretežno v digitalni obliki.

Na občnem zboru so podelili tudi spričevala in oznake za opravljene specialnosti ter več značk za dolgoletno službovanje v gasilstvu, ki so jih prejeli Jože Jeršin st., Ivan Hribar, Franc Virant in Franc Podržaj, plaketo veterana pa je prejel Srečo Strle.

30

gasilci

Grosupeljski odmevi

Grosupeljski gasilci 30 let v Gasilskem centru V soboto, 27. februarja 2010, so gasilci PGD Grosuplje poleg 101. rednega občnega zbora slavnostno obeležili tudi 30 letnico, od kar so se preselili v prostore Gasilskega centra Grosuplje. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev udeležili tudi župan Janez Lesjak, poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihiočinac, dekan in župnik Janez Šket, predsednik prijateljskega gasilskega društva Otočec in predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. V kulturnem programu so nastopili: Moški pevski zbor Vokal Grosuplje, harmonikar Simon Sever, recitatorja Lucija Garbas in Sandi Sever, Lan Zavašnik s trobento, program pa je povezovala (odslej tudi nova članica PGD Grosuplje) Tadeja Anžlovar.

Jože Miklič Uradno je svečanost odprl Anton Kraševec, nekdanji predsednik gradbenega odbora za gradnjo Gasilskega centra Grosuplje. Med tistimi, ki so Grosupeljčane »priganjali«, da naj si zgradijo svoj novi gasilski center, je bil tudi Lojze Ljubič, nekdanji predsednik Občinske gasilske zveze Grosuplje, ki se slovesno-

sti opravičeno ni udeležil. Prav Ljubič pa je že leta 1971 oblikoval idejo o gasilskem centru, za katerga so kar več let iskali primerno lokacijo. V tistih letih se je namreč začelo graditi več stanovanj in industrijskih zgradb. Zato stari gasilski dom ni mogel zagotavljati ustreznih pogojev za organizacijo požarne varnosti.

Priložene fotografije: - Anton Kraševec, nekdanji predsednik gradbenega odbora pri otvoritvi slavnostnega občnega zbora.

- Delavno predsedstvo: predsednik Zdravko Perme, članici Zala Kadunc in Petra Lipič.

- V prvih vrstah so poleg vodstva PGD Grosuplje sedeli tudi pomembni gostje na tej slovesnosti.

- O delu z mladimi v letu 2009 je poročala Saša Sever.

- Največ intervencij v lanskem letu (46 od skupno 51) se je udeležil Boris Njenjić, zato mu je poveljnik Matija Brodnik podelil spominski kipec gasilca.

- Posebno presenečenje v obliki priznanja pa so predsedniku Iztoku Vrhovcu ob koncu slovesnosti izročili nekdanji predsednik Božo Knez ter tajnica Zala Kadunc in podpoveljnik Jošt Kadunc.

marec - 3 / 2010

Z ustanovitvijo takratne Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari so se našle tudi možnosti za zbiranje sredstev. Temeljni kamen za gradnjo centra je bil položen 15. 6. 1979. Projekt je izdelal projektivni biro Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje (SGP), SGP pa je nato tudi gradilo objekt. Svečana otvoritev centra je bila 25. 10. 1980.

Pri razreševanju problemov se je vključevala tudi Občina Grosuplje s takratnim predsednikom (zdaj pokojnim) Janezom Lesjakom st. in Janezom Koščakom, ki sta bila prisotna skoraj na vseh sejah gradbenega odbora.

O rednem delu društva v lanskem letu smo slišali v poročilih vodstva društva in vodij posameznih komisij, a ker smo bralce Gosupeljskih dmevov dokaj redno seznanjali o njihovem delu vključno s praznovanjem 100-letnice, tega ne bi ponavljali.

Stališče župana Janeza Lesjaka prav tako ni potrebno posebej razlagati, saj rad večkrat ponovi, da bodo nedvono gasilci tisti, ki se bodo tudi v najbolj kaotičnih razmerah najprej organizirali in jih začeli izboljševati, pa kakršne koli bi že bile. To pot pa je še razkril, da se je ob gradnji centra kot vodja štaba za teritorialno obrambo potegoval, da je nekaj sredstev prišlo tudi z obrambnih virov. Zato so se kar nekaj let v centru »mešale uniforme« gasilcev in vojske med seboj.

Anton Koren (predsednik Gasilske zveze Slovenije) je označil delo grosupeljskih gasilcev z besedico žlahtnost, kateri je namenil posebno pozornost in nanizal, kaj vse v delu gasilcev je žlahtnega. Ob takem dogodku pa se je vredno še posebej ustaviti in ga podoživeti tudi zato, da bi lažje gradili prihodnost.

Na slovesnosti so poleg značk za dolgoletno službovanje in spričeval za opravljene specialnosti podelili tudi nekaj priznanj GZ Slovenije in posebne zahvale še živečim poveljnikom ter predsedniku gradbenega odbora.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

društva, klubi, zveze

Sončnice so dobile nov društven prapor

Članice Društva podeželskih žena Sončnica so leto začele z občnim zborom, na katerem ni manjkalo petja, dobre volje, humorja, in najpomembnejše - prevzele so nov prapor.

Društvo podeželskih žena Sončnica je društvo, ki združuje okoli 65 deklet in žena iz Grosupljega in tudi sosednjega Iga. Društvo so uradno registrirale pred 12 leti, s svojim domačim pecivom in ubranim petjem pa popestrijo marsikatero prireditev. Za letošnje leto so pripravile kar zajeten program, še bolj nameravajo sodelovati na okoliških prireditvah in z drugimi društvi. Med drugim bodo organizirale tudi izobraževanja, zdravstvene, kuharske in šiviljske nasvete, imele bodo tudi tečaj za lepo pisavo. Predsednica Sonja Boh je ponosna na članice, vse več je tudi mlajših, na

katere malce starejše z veseljem prenašajo svoje znanje. Podmladek je za vsako društvo bistven, zato so tudi v Sončnici vesele, da so ga dobile, pove Bohova. In najpomembnejše.

Na občnem zboru so razvile tudi društven prapor, ki ga je v roke predsednice izročil podžupan Božidar Gabrijel, blagoslovil pa ga je grosupeljski župnik Janez Šket. Manjkala pa ni niti slavnostna zaprisega praporščakinj.

Zdaj bodo po besedah Bohove še bolj ponosno hodile na predstavitve, prireditve, najmanj pa si ga želijo uporabljati na kakšnih žalostnih poteh. Nanj so trakove slovesno obesili predstavnik Občine Grosuplje, krajevnih skupnosti Šmarje - Sap, Spodnja Slivnica, Račna in podjetja Motvoz in platno.

Helena Miklič

31

Snežno srečanje

Po obilnem sneženju v januarju in februarju smo se grosupeljski skavti dobili pri cerkvi, se pozdravili in razdelili v pare, da smo kidali sneg s parkirišča za cerkvijo. Ko smo se razporedili po terenu, smo začeli z lopatami čistiti.

Vmes nas je prišel pogledat naš kaplan Boštjan in nam dal nagrado, ker smo bili pridni. Ko smo končali s kidanjem, smo se razdelili v 2 skupini in si začeli zidati bunker iz snega. Ko smo zaslišali žvižg piščalke naše voditeljice Tanje, smo šli v napad in se začeli kepati. Več nas je bilo tudi »oribanih«. Po snežnem dvoboju smo odšli v učilnice na čaj in bonbončke.

Malo smo se še pogovarjali, nato zmolili, se poslovili in odšli domov.

David Adamič – Ustrežljivi pajek

Starejšim gasilcem PGD Grosuplje srebrni znak civilne zaščite V kulturni dvorani na Škofljici so sredi marca, ob svetovnem dnevu Civilne zaščite, podelili regijska priznanja Civilne zaščite. Nagrajeni so bili posamezniki in organizacije, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva, zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med prejemniki 46 priznanj v različnih kategorijah so bili tudi posamezniki in društva iz Škofljice, Iga, Grosupljega, Dobrepolja in Ivančne Gorice.

Srebrni znak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah je prejela tudi ekipa starejših gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje. Za nagrado

sta ga predlagala župan Janez Lesjak in Gasilska zveza Grosuplje. Priznanje sta jim podelila Elza Majcen, namestnica poveljnika Civilne zaščite za ljubljansko regijo in

Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje.

Helena Miklič

Ekipa starejših gasilcev na sprejemu pri županu Janezu Lesjaku leta 2004 po osvojenem 1. mestu, ko so bili državni prvaki. Dva na fotografiji sta med tem že pokojna.

32

društva, klubi, zveze, komunala

Gledališče pod mostom

iz Velike Loke pri Grosupljem vabi na zadnji uprizoritvi komedije DVA PARA SE ŽENITA, ki bosta v petek, 16. aprila 2010 ob 19:30 uri v dvorani gasilskega doma Škocjan in v soboto, 17. aprila ob 19:30 uri v dvorani gasilskega doma Luče.

Lepo vabljeni!

Grosuplje na sejmu Turizem in prosti čas

Grosupeljski odmevi

Občni zbor Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje V nedeljo, 28. 2. 2010, so se člani KO za vrednote NOB Grosuplje v velikem številu sestali na rednem letnem občnem zboru.

Krajevna organizacija ZB NOB Grosuplje šteje 190 članov. Približno toliko ali nekaj več, kolikor jih vsako leto umre, se jih včlani na novo. Razumljivo je, da je sedaj aktivnih udeležencev vse manj, prihajajo pa posamezni potomci, simpatizerji in drugi, ki jim je blizu program organizacije oziroma vrednote, ki jih zagovarja.

Občni zbor je z odobravanjem in aplavzom sprejel poročilo o delu organizacije za preteklo leto, ki ga je podal predsednik Franc Štibernik. Zlasti so bile dobro organizirane in tudi obiskane prireditve in spominske slovesnosti ob spomenikih padlim. Potrebna skrb je bila namenjena vzdrževanju grobišč in spominskih obeležij, povezovanju z drugimi društvi in organizacijami na lokalnem nivoju na področjih, kjer jih družijo skupni interesi in vrednote.

Program dela za tekoče leto je pripravljen na podobnih izhodiščih, s tem, da si bo organizacija prizadevala še bolj obrniti se navzven. V tem smislu bo skušala še povečati sodelovanje z drugimi društvi,

Od četrtka, 21. januarja, pa do nedelje, 24. januarja, smo člani Turistične zveze Grosuplje sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na skupini stojnici predstavili turistično ponudbo občine Grosuplje. Letos se je na sejmu, ki je bil združen s salonom plovil, predstavilo 150 razstavljavcev iz 13 držav, ogledalo pa si ga je 13.000 ljudi.

Predstavniki grosupeljskega turizma smo ponovno ugotovili, da so naši kraji v prestolnici bolj slabo prepoznavni, tako da je bil marsikateri od obiskovalcev naše stojnice (tudi Martin Krpan, na fotografiji) presenečen, da lahko najde v okolici Grosupljega kar nekaj raznovrstnih izletniških točk – od samega mesta prek Radenskega polja, Tabora, Županove jame, Magdalenske gore do Šmarja.

Damjan Viršek Foto Minka Grablovic

marec - 3 / 2010

šolami, kulturnimi institucijami in lokalnimi mediji. Še vedno bo poskušala vzpostaviti tudi sodelovanje s predstavniki RKC, saj je bila velika večina padlih partizanskih borcev vernih.

V razpravi so udeleženci občnega zbora prav na tej točki zavzeto in prizadeto ugotavljali, da organizacija še vedno ni razumljena in sprejeta v posodobljeni obliki in vsebini.

Poudarili so, da so vrednote in spoštovanje tradicij nekega časti vrednega obdobja naše zgodovine res temelj delovanja in povezovanja v organizaciji, vendar se pomlajeno članstvo zna in želi soočati tudi z vsemi aktualnimi vprašanji in problemi sedanjega časa.

Organizacija sodi, da je to prava pot in da ima za takšna prizadevanja in cilje vso pravico.

Občni zbor je sklenil, da se na odgovornega urednika lokalnega glasila Grosupeljski odmevi naslovi poziv z upravičenim pričakovanjem KO ZB za vrednote NOB Grosuplje, da vodi takšno uredniško politiko, ki bo zagotavljala enakovredno in enakopravno obravnavo vseh društev in številnih organizacij civilne družbe, vključno naše organizacije.

Predsednik KO ZB NOB Grosuplje Franc Štibernik

Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev – pomlad 2010 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:

Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM

NASELJE

ZBIRNO MESTO

ČAS ZBIRANJA

torek 13.04.2010 Polica

Parkirišče pri družbenim domom

14,00 - 15,00 h

torek 13.04.2010 Mala vas pri Gr.

Parkirišče za družbenim domom

15,30 - 17,00 h

torek 13.04.2010 Veliko Mlačevo

Parkirišče pri družbenim domom

17,30 - 19,00 h

sreda 14.04.2010 Grosuplje

Parkirišče pri sodišču

14,00 - 16,00 h

sreda 14.04.2010 Šmarje - Sap

Parkirišče pred druž. domom

16,30 - 18,30 h

Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.

Za večje količine nevarnih odpadkov v enem kosu (posode z nevarno vsebino teže več kot 50 kg) je potrebno pripeljati v času obratovanja v CERO Špaja dolina, kjer bo sprejem brezplačen.

Naša skrb je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje

marec - 3 / 2010

komunala, ekologija

Grosupeljski odmevi

33

Obvestilo o praznjenju

MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Lastniki MKČN morajo obvestiti JKP Grosuplje o začetku gradnje le-te, omogočiti pregled in prevzem MKČN pred zagonom in predati vso predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN. Ob tem bi radi poudarili, da lahko lastniki MKČN zaprosijo za znižanje plačila okoljske dajatve. Več informacij vam je na voljo na naši spletni strani www.jkpg.si kot na štiri leta, so lastniki dolžni o pod rubriko »ODPADNA VODA«. tem obvestiti JKP Grosuplje in naročiti praznjenje na tel. 01/ 788 89 10 ali tako, Nepretočna greznica: da izpolnijo obrazec, ki se nahaja na Osnova za obračun odvedene in očiščene spletni strani JKP Grosuplje pod rubriko komunalne odpadne vode v nepretočno »OBRAZCI« in ga pošljejo po elektronski greznico je količina porabljene pitne vode v pošti na naslov prevzemblata@jkpg.si. enem mesecu, merjena v kubičnih metrih

pretočnih in nepretočnih greznic in prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. je kot izvajalec javne službe dolžan najmanj enkrat na štiri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN) v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS, št. 105/2002, 50/2004 in 109/2007) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Ur. l. RS št. 112/2008, 1/2008, 118/2008).

JKP Grosuplje bo redno praznjenje greznic in MKČN pričelo izvajati spomladi 2010. Lastniki boste predhodno (vsaj 10 dni prej) pisno obveščeni o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode. Če bo dostop do greznice onemogočen in JKP Grosuplje s svojim specializiranim vozilom ne bo moglo opraviti storitve, bomo praznjenje opravili z drugim manjšim vozilom po dogovoru.

Lastniki greznic in MKČN boste lahko enkrat prestavili najavljeni datum za obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od treh mesecev. O takšni nameri bo moral lastnik greznice ali MKČN, pisno obvestiti JKP Grosuplje na obrazcu, ki bo del obvestila ali po telefonu (01/ 788 89 24 oz. 041 376 609) vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve. V primeru, da se na obvestilo ne boste odzvali in storitve ne bomo opravili, boste sankcionirani s strani pristojne inšpekcijske službe.

Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKČN lahko na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje vrši samo JKP Grosuplje. Ostalim nepooblaščenim izvajalcem ni dovoljeno praznjenje greznic in prevzemanje blata iz MKČN. JKP Grosuplje bo blato iz pretočnih greznic in MKČN, kot tudi komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic, ustrezno čistilo na komunalni čistilni napravi v Ivančni Gorici.

Skladno s Programom odvajanja in čiščenja blata iz pretočnih greznic, MKČN ter nepretočnih greznic na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo izvajalec javne službe izčrpal 2/3 blata, ostalo pa bo pustil v usedalniku. Preostala 1/3 blata bo služila kot osnova za takojšnje nadaljnje biološko razkrajanje organskih snovi, ki se v usedalniku blata izvajajo s pomočjo prisotnih mikroorganizmov.

PRETOČNE GREZNICE Pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode,

obdelana odpadna voda pa se na iztoku V primeru, da se pojavi potreba po iz tega objekta običajno odvaja v okolje z praznjenju greznice ali MKČN pogosteje infiltracijo v zemljo.

Cenik storitev lahko dobite na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »CENIKI«.

Pretočna greznica in MKČN: €/m3 (z vključenim DDV) Prevzem blata Ravnanje z blatom SKUPAJ 1 m3

Grosuplje

Ivančna Gorica

Dobrepolje

17,44 €

13,02 €

19,45 €

7,67 €

7,67 €

7,67 €

25,11 €

20,69 €

27,13 €

Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MKČN je prostornina usedalnika blata, merjena v m3, ki se določi ob prvem praznjenju. Prostornina usedalnika blata bo osnova za obračun naslednjih praznjenj.

(m3) po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico, število prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.

Pri tem se upošteva normirana dnevna poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo. JKP Grosuplje mora v okviru javne službe, po predhodnem dogovoru z lastnikom, omogočiti redno praznjenje nepretočne greznice.

NEPRETOČNE GREZNICE Nepretočna greznica je zgrajena kot neprepusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Kot dokaz neprepustnosti greznice, mora uporabnik predložiti ustrezen certifikat proizvajalca greznice o neprepustnosti ali test vodotesnosti.

Neprepustnost greznice se lahko dokazuje tudi z računi dosedanjih praznjenj, katerih količino odpeljane vode se mora smiselno ujemati z obdobjem in količino porabljene pitne vode.

Lastnik nepretočne greznice mora neprepustnost greznice dokazati v roku enega tedna po opravljeni storitvi. Vso dokumentacijo mora lastnik poslati na sedež JKP Grosuplje oziroma po elektronski pošti na prevzemblata@jkpg. si. V primeru da tega ne stori, bomo greznico obravnavali kot pretočno.

Za vse podrobnejše informacije lahko obiščete našo spletno stran www.jkpg. si, nas pokličete ali pa nam pišete po elektronski pošti.

Naša skrb je čisto okolje Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

34

varstvo voda

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Spremljanje kakovosti površinskih in pitnih vod v občini Grosuplje v letu 2009 Kot že več let zapored je tudi v letu 2009 Občina Grosuplje najela Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., da oceni stanje površinskih vodotokov in pitnih voda. V okviru raziskave je bil izveden redni monitoring površinskih vodotokov v občini Grosuplje in natančnejši vpogled vpliva centralne čistilne naprave na kakovost potokov Bičje in Podlomščica. V primeru pitnih voda je bilo izvedeno presejalno vzorčenje vode 'na pipi', torej vode, ki jo dobi na razpolago končni uporabnik. Osredotočili smo se predvsem na manjše (lokalne) vire pitne vode, saj so ti pod najmanjšim nadzorom države in tako lahko predstavljajo zdravstveni problem za občane.

Avtorji: Jaka Razinger, Maja Berden Zrimec in Alexis Zrimec - Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., Ljubljana

Pitne vode Pri monitoringu pitnih vod privatnih vodnih virov je bila izmed merjenih parametrov najvažnejša mikrobiološka obremenjenost.

Kemijske analize niso pokazale preseganja mejnih vrednosti, saj je težko vzorčiti ravno v trenutku, ko pride npr. do izliva kanalizacije ali spiranja snovi zaradi prekomernega gnojenja v vodo. Onesnaženje pa se lepo kaže z razvojem mikroorganizmov, ki se hranijo s fekalnimi in drugimi onesnaževali. Ponekod pride do zareditve mikroorganizmov tudi zaradi neustreznega vzdrževanja vodnih zajetij. Na podlagi izmerjenih kemijskih parametrov velja izpostaviti lokalni zbiralnik kapnice v Hudi Polici, kjer smo izmerili nizke koncentracije amonija in nitritov. Ta dva parametra lahko nakazujeta nepopolno tesnjenje zbiralnika vode in mešanja s komunalnimi ali hlevskimi odplakami.

Za lokalna zajetja in privatne zbiralnike kapnice je bila značilna visoka mikrobiološka obremenjenost s fekalnimi bakterijami, ki so v prevelikih koncentracijah lahko nevarne za zdravje. Po zakonodaji ni bilo preseženo le število koliformnih bakterij, ampak so se tudi ostale izmerjene bakterije prekomerno namnožile. Koliformne bakterije so nepatogene bakterije, ki jih najdemo v naravi in v prebavnem traktu ljudi in toplokrvnih živali.

Izločajo se s fekalijami v odpadne vode in preko njih v površinske in pitne vode. Če so v prebavilih prisotne tudi patogene (zdravju škodljive) bakterije, lahko le-te prav tako prispejo v vode. Večina patogenih bakterij je prisotna v nizkih koncentracijah, zato jih težko zaznamo. Zato se kot pokazatelji prisotnosti patogenih bakterij in čistosti vode uporabljajo koliformne bakterije.

Mikrobiološko so bila obremenjena naslednja vzorčna mesta: voda iz hleva in iz zbiralnika kapnice s Hude Police, voda, vzorčena iz lokalnega vodovoda v Dobju, voda z Blečjega Vrha, Marijin studenček na Kopanju, rezervoar s kapnico v Dobju ter lokalno zajetje iz Dol pri Polici.

Mikrobiološko neobremenjena sta bila 2 vzorca: voda iz OŠ Brinje ter voda, vzorčena na pokopališču na Polici.

Obremenjena je bila tudi voda, vzorčena v Dolah pri Polici, ki naj bi izvirala iz mestnega vodovoda MOL iz Panc. To gre verjetno pripisati dejstvu, da se voda iz Panc stoči v že obremenjen Dolski zadrževalnik vode in se še nadalje obremeni, ko se pretaka po ceveh, ki so

obremenjene že od prej. Ta pojav imenujemo t.i. spominski efekt, ki nastane zaradi razvoja biofilmov v ceveh, zadrževalnikih, rezervoarjih … Bakterijske celice je težko odstraniti, če rastejo v obliki biofilmov (prevleke iz celic), saj so take združbe bolj odporne na kemijsko čiščenje. V primeru razvoja biofilmov je potrebno uporabiti tako kemijsko kot mehansko čiščenje.

Površinske vode Večina vzorčnih mest kaže na stalno ali občasno preobremenjenost vod z rastlinskimi hranili. Taka vodna telesa so v močni nevarnosti, da postanejo evtrofizirana. To pomeni, da se zaradi nenehnega dovajanja rastlinskih hranil višje rastline, alge in bakterije premočno namnožijo. Ko odmrejo, se na njih močno namnožijo bakterije, ki pri procesu razgradnje rastlinske biomase (gnitje) porabijo ves kisik v vodi. Pomanjkanje kisika je usodno za druga živa bitja v vodnih telesih, čemur smo občasno priča pri umiranju rib. Za potok Bičje lahko rečemo, da je močno evtrofiziran, saj je kronično obremenjen zaradi kmetijske dejavnosti ter z izpustom iz komunalne čistilne naprave Grosuplje (v nadaljevanju KČN) ter obrtne cone Brezje in obrtne cone pod Slivniškim hribom. V potoku se lepo vidi porast hranil v vodi ob in po iztoku KČN in obrtne cone pod Slivniškim hribom (G8, G9, G6 in G10) napram stanju potoka v Uhancah (G15), čeprav se tudi tu občasno kaže razpršeno obremenjevanje z rastlinskimi hranili zaradi kmetijske dejavnosti. Zaradi močnega onesnaženja je samočistilna sposobnost potoka uničena, saj se koncentracije hranil v vodi ne zmanjšajo tudi na G10, ki je cca. 1,5 km dolvodno od KČN. Prav tako je v tem vodotoku porušeno biološko ravnovesje. Tudi če bi se prenehalo obremenjevanje potoka Bičje, bi se to še dolgo čistilo, saj je v mulju in sedimentu nakopičene ogromno biomase in rastlinskih hranil, ki bi se le počasi razgrajevala in porabljala.

Izmed vseh fizikalno-kemijskih parametrov, ki smo jih spremljali, izstopa nizka koncentracija kisika v potoku Bičje. Iz rezultatov vzorcev potoka Bičje je očitna problematika KČN Grosuplje in obrtne cone pod Slivniškim hribom. Potok Bičje je vseboval pred KČN (vzorčno mesto G15) sorazmerno dovolj kisika – pri vseh vzorčenjih smo na temu vzorčnemu mestu izmerili višje koncentracije kisika, kot neposredno ob in po KČN (G8, G9, G6 in G10).

Koncentracija kisika se dolvodno zaradi KČN močno zmanjša. Vpliv KČN in obrtne cone pod Slivniškim hribom je izrazit še celo cca. 1,5 km dolvodno od KČN (G10), ker je samočistilna sposobnost potoka močno presežena, saj je potok kronično obremenjen. V takih razmerah se ne more vzpostaviti naravno biološko ravnovesje in povrniti samočistilna sposobnost potoka. Problem je kronične narave, saj je potok prekomerno obremenjevan že vrsto let.

V takih primerih pride do t.i. pomnoževalnega vpliva, saj antropogeno vnesena hranila služijo le kot začetno 'gnojilo' za bakterije in rastline.

Ko pa se le-te močno razrastejo, same doprinesejo k organskemu obremenjevanju potoka, saj asimilirajo CO2 (raztopljen v vodi v obliki HCO3-) in ga vključujejo v lastno biomaso. Tako vnešena hranila neposredno in posredno obremenjujejo vodna okolja.

Največjo strupenost sedimentov smo izmerili v neposredni okolici in za iztokom KČN Grosuplje. Strupenost sedimentov v Grosupeljščici narašča vzdolž vodotoka skozi Grosuplje. Dodaten problem nakazuje obremenjenost s koliformnimi mikroorganizmi, ki kažejo na obremenjevanje vodotokov s fekalijami. To je zlasti očitno v in za iztokom KČN in v občasnih iztokih (G12).

Na splošno je stanje Grosupeljščice boljše od stanja Bičja in Podlomščice, saj je samočistilna sposobnost teh dveh potokov kronično presežena. Takšno slabo stanje se nadaljuje tudi v območju Natura 2000.

Potrebno bi bilo posvetiti več pozornosti potencialnim občasnim industrijskim in obrtnim onesnaževalcem ter čimprejšnji realizaciji projekta posodobitve KČN Grosuplje, po možnosti z vključitvijo revitalizacije Podlomščice dolvodno od KČN in dodatkom rastlinske čistilne naprave za iztokom iz KČN. Potencialni omilitveni ukrepi zaradi vpliva Obrtne cone pod Slivniškim hribom in Komunalne čistilne naprave Grosuplje na potok Podlomščico.

Naj še enkrat poudarimo, da takšna Podlomščica, kot teče na Radensko polje danes, je s stališča varovanja okolja neustrezna in izgleda zanemarjena.

Zaradi nenehnega obremenjevanja potoka je njegova samočistilna sposobnost uničena. Ekosistem Podlomščice je zato v neravnovesju. Posledice se kažejo v neustrezni kakovosti vode v vodotoku, ki ima velik vpliv na kakovost okolja na Radenskem polju in posledično na kakovost reke Krke.

Z ustreznimi revitalizacijskimi tehnikami bi

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

varstvo voda, ekologija

Trenutno je najpomembnejši popis divjih odlagališč

>

Iščemo popisovalce divjih odlagališč - Nekatere občine še iščejo občinske organizatorje - Dan čistilne akcije se hitro bliža.

Akcija je naletela na izjemen odziv, saj se k sodelovanju vsak teden prijavi približno 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo trenutno občinski organizatorji, ki so vez med organizatorji projekta, občinami, komunalnimi podjetji, šolami, vrtci in društvi v svoji občini.

Zaenkrat ima organizatorje 160 občin. Akcija se organizira na 86 odstotkih površine Slovenije, kjer živi 92% vseh prebivalcev. Dogovor o aktivnem sodelovanju pri akciji sta doslej podpisali 102 občini.

Akciji se pridružujejo tudi številne vladne in nevladne organizacije. Samo v zadnjih dveh tednih so se v projekt vključili še: Direkcija RS za ceste, Gasilska zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve s Policijo in Generalno policijsko upravo, Ministrstvo za obrambo RS s Slovensko vojsko in upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za šolstvo in šport, ki vabi vse šole, da se udeležijo čistilne akcije, Notranjsko - Kraška Regionalna razvojna agencija, Olimpijski komite Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Slovenska turistična organizacija, Urad Republike Slovenije za mladino in Zavod RS za varstvo narave. Prav tako nas podpirata Ministrstvo za okolje in prostor in Rdeči križ Slovenije.

Popisovalce divjih odlagališč ima okoli tretjina občin. Prostovoljci so preko Geopedije pregledali petino Slovenije in odkrili 6567 potencialnih divjih odlagališč, pomagajo pa tudi občani, ki so preko spletne strani www.ocistimo.si prijavili že preko 100 divjih odlagališč. Potencialne lokacije smo že preverjali po terenu in jih do zdaj odkrili 1129.

13. in 20. marca načrtujemo tudi iskalnočistilno akcijo, na kateri bomo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi organizacijami izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa bodo tudi vojska, policija in Zavod za gozdove Slovenije.

Desetega aprila bo Slovenska vojska s svojimi pripadniki očistila 1-3 divja odlagališča na ozemlju v njihovi lasti – to preliminarno čiščenje bo izrednega pomena za logistično načrtovanje.

Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših in najobsežnejših nalog, prosimo za pomoč pri iskanju in popisovanju divjih odlagališč prav vse prebivalce Slovenije. Divja odlagališča lahko prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si.

V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov Dan čiščenja se hitro približuje. 17. aprila bo poleg čiščenja divjih odlagališč potekalo tudi čiščenje okolice šol in vrtcev, sprehajalnih in pohodnih poti, rek, jam ... Našo akcijo bomo povezali s čistilnimi akcijami, ki jih že tradicionalno izvajajo v marsikateri slovenski občini. Letos želimo vse akcije združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 ljudi in odstraniti 20.000 ton komunalnih odpadkov.

Več o akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! lahko preberete na spletnem naslovu www. ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite kot prostovoljka oziroma prostovoljec. Zaradi logističnih priprav Vas prosimo, da se vsi, ki bi želeli sodelovati v akciji, prijavite.

Vključite se tudi vi, skupaj nam bo uspelo!

Podlomščici pomagali vrniti samočistilno, hidrološko in habitatno sposobnost ter tako izboljšali kvaliteto in hidrodinamiko vode v strugi ter tudi njeno vizualno podobo.

Revitalizacija vodotokov je nov način upravljanja z vodotoki, ki upošteva strukturno in funkcijsko povezanost ekosistemov. Z revitalizacijo obnovimo ekološko ravnovesje z ustreznimi vodnogospodarskimi posegi.

Način revitalizacije se izbere glede na namen in na prostorske zmožnosti okolja.

Strugo lahko revitaliziramo z umetnimi brzicami (obogatitev vode s kisikom), oživitvijo naravnih ali izgradnjo umetnih meandrov (povečanje habitatne in vodno-zadrževalne funkcije), zasaditvijo brežin z avtohtono vegetacijo, izgradnjo umetnih zadrževalnikov (za sedimentacijo

suspendiranih delcev, kar pomaga pri čiščenju vode; hkrati se poveča vodnozadrževalna funkcija) itd. Izboljšanje habitatne in biotske pestrosti je pomembno zaradi povrnitve ali povečanja samočistilne sposobnosti vodotoka. Učinki nevarnih snovi na vodne in obvodne ekosisteme se tako izničijo, s čimer se ohrani kakovost vode.

Revitalizacija vodnega telesa se največkrat uporabi za vrnitev vodnega telesa v naravnemu okolju podobno stanje in povišanje njegove samočistilne, puferske in vodnozadrževalne sposobnosti, ki so bile uničene zaradi delovanja človeka ali kroničnega onesnaževanja. Revitalizacija je ena od mnogih t.i. ekoremediacijskih tehnologij, o katerih smo pa pisali že predlani (Grosupeljski odmevi, 2008, letn. 34, št. 4, str. 1-4).

35

Predavanje »Klepet z gozdom« v Št. Juriju V soboto, 27. februarja 2010, je potekalo v Št. Juriju tematsko predavanje pod naslovom »Klepet z gozdom« predavateljice Saše Rus, univerzitetne diplomirane inženirke gozdarstva, ki sta ga organizirala Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Županova jama« Št. Jurij.

Na predavanju so bile najprej predstavljene splošne informacije o gozdnatosti v Sloveniji in o stanju gozdov, nato so bile predstavljene funkcije gozda, ki jih delimo v tri sklope: ekološke, socialne in proizvodne. Predavateljica nam je predstavila licitacijo visokovredne hlodovine, ki je potekala v Slovenj Gradcu. Predstavljene so bile tudi teme: načrtovanje donosov; nega in vzgoja visokovrednega lesa; kako v času rasti drevesa zmanjšati delež napak in povečati premer, ki poteka v dveh fazah – 1. faza: čiščenje vej (naravno čiščenje vej in umetno obvejevanje) in 2. faza: priraščanje v debelino. Predstavljene so bile tudi manjšinske drevesne vrste, še posebej divja češnja, brek, gorski javor in gorski brest, informacije o varstvu gozdov, o obvladovanju podlubnikov, o preventivi – gozdni higieni, o nadzorovanju gozdov in gostoti lubadarjev, o zatiranju in sanaciji. Posebno pozornost pa je predavateljica namenila tudi varstvu pri delu.

Po predavanju je potekala tudi diskusija in udeleženci so imeli priložnost vprašati o aktualnih zadevah na temo gozdov.

V mesecu marcu smo pripravili tematsko predavanje na temo ptic, predaval je varstveni ornitolog Tomaž Mihelič.

Tanja Kadunc

1

36

Grosupeljski odmevi

3

marec - 3 / 2010

4

2

1

Karta kakovosti površinskih voda v občini Grosuplje v letu 2009. Iz karte je razvidno, da je najbolj obremenjen potok Bičje pred in po Komunalni čistilni napravi (KČN) oziroma po sotočju s Podlomščico. Slabo stanje vode je opazno še cca. 1,5 km po KČN (oznaka G10), ko je Podlomščica že v območju Natura 2000. To je močno zaskrbljujoče, saj je Podlomščica na izviru odlične kakovosti. Zaradi kasnejše močne obremenitve Podlomščice je posledično tudi Dobravka slabe kakovosti. Tako se močno obremenjena voda steka na Radensko polje in doprinaša k slabi kakovosti reke Krke že na izviru. Boljše stanje smo izmerili v Grosupeljščici in Šici.

variantne rešitve revitalizacije Podlomščice (Vir: Limnos d.o.o.). ČN – 2 Predvidene Komunalna čistilna naprava Grosuplje. VAR 1 – revitalizacijski posegi v sami strugi

Podlomščice; VAR 2 in 3 – oživitev dela stare struge oz. razširitev obstoječe struge z namenom povečanja habitatne in vodno-zadrževalne funkcije; VAR 4 – oživitev nekdanjih naravnih meandrov Podlomščice z namenom povečanja habitatne, samočistilne in vodno-zadrževalne funkcije.

vzorca pitne vode, ki je močno obremenjen s fekalnimi koliformnimi bakteri3 Primer jami. Taka voda ne ustreza zdravstveno-higienskim standardom. mikrobiološko neoporečnega vzorca pitne vode. Po filtraciji 100 ml vzorca 4 Primer vode se na filtrih ni razvila nobena bakterijska kolonija pri 37 in pri 44°C (test je

narejen po metodologiji za ugotavljanje mikrobiološke obremenjenosti pitnih vod).

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

37

Grosupeljski odmevi

Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Boštanj d.o.o.

38 marec - 3 / 2010

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

39

40

oglasi

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Ob 25. marcu, materinskem prazniku, vsem materam, mamam in ženam iskreno čestitamo z globoko pozornostjo, hvaležnostjo ter iskrenim spoštovanjem do požrtvovalnosti, ljubezni, topline, nesebičnosti in vsakdanjega dela, ki ga vlagate v slovenskih družinah, domovih in drugih ustanovah oziroma organizacijah ter tako bogatite dneve vsakdanjega življenja in mu tako dajete pravi pomen in smisel.

Vsem vernim občankam in občanom občine Grosuplje pa voščimo veselo in blagoslovljeno veliko noč 2010.

Zarja velikonočnega jutra naj Vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva.

To upanje pa ne osramoti, ampak daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost in že sedanji trenutek živimo v upanju v končno zmago življenja nad smrtjo.

Vsem želimo doživete praznične dni, obogatene s krščansko slovensko tradicijo in kulturnim izročilom, ki se prenaša iz roda v rod.

Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Nova Slovenija – krčansko ljudska stranka se pridružuje akciji

40 dni brez alkohola V občinskem odboru Nove Slovenije Grosuplje podpiramo akcijo slovenske Karitas - 40 dni brez alkohola, ki jo poleg Karitas organizirajo še Direkcija RS za ceste, Zavod Varna pot in zavod medOverNet, in se ji pridružujemo. Kljub dejstvu, da akcija že nekaj časa poteka, vse članice in člane NSi na našem lokalnem območju in vse ljudi dobre volje pozivamo, da se akciji pridružijo (nikoli ni prepozno) in tako opozorimo na problem prekomernega uživanja alkohola, ki lahko pusti hude posledice, ne le na zdravju posameznika, ampak tudi v odnosih v družini. Pristojne zdravstvene institucije in ministrstva bi morala k omenjenemu problemu pristopiti bolj celostno in državljane opozarjati na kulturo pitja alkohola. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje in ravnanje. Kljub temu pa menimo, da lahko z opozarjanjem na to problematiko in s pozitivnimi ukrepi pripomoremo k večji osveščenosti prebivalstva pri zmanjševanju problemov alkoholizma. To se je v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih že izkazalo kot pozitiven ukrep. Alkohol predstavlja veliko težavo v marsikateri slovenski družini, saj smo Slovenci na vrhu evropskih lestvic po količini zaužitega alkohola na prebivalca.

V Novi Sloveniji smo pozvali vse pristojne organe in celotno slovensko politiko, da se akciji pridružijo ter tako dajo dober zgled državljanom v boju proti alkoholizmu in v prizadevanjih za boljše odnose v družini.

OO Nove Slovenije Grosuplje

Dve šali-ci: - Nace je pozno ponoči prikolovratil domov. Žena ga je pustila pri miru, zjutraj pa mu je vendarle očitala: »No, lepega mačka si sinoči prinesel domov.« »Kaj ne bo lep, saj sem ga drago plačal,« se je odrezal Nace.

- Moški, ki je bil predolgo v gostilni, kobaca po tleh, ko pride mimo ženska in se zanima: »Kaj pa počnete tam na tleh?« »Nekaj sem izgubil,« odgovori vprašani. »Za božjo voljo, kaj ste pa zgubili,« je naprej radovedna ženska. »Kaj neki sem izgubil? Ravnotežje vendar!« LS

oglasi

41

42

oglasi

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

oglasi

43

Sine nekaj časa prelistava slikanico o pticah, nato pa vpraša očeta: »Ati, zakaj pa štorklje jeseni odletijo v Afriko?« Ati nekaj časa razmišlja, nato pa pojasni: »Veš, sine, tudi črnci so veseli, če jim kdo dostavi otroke!« - LS

44

oglasi

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Vabilo Vabimo Vas na

2. prodajnorazstavni velikonočni sejem na ploščadi župnišča Ambrus.

Velikonočni sejem, na katerem se lahko predstavite in nakupujete bo potekal na cvetno nedeljo, 28. marca 2010, od 8. do 12. ure.

Ob sejmu bo pripravljena tudi manjša razstava pirhov, slik in velikonočnih jedi.

Vljudno Vabljeni, da se predstavite na sejmu. Svojo namero o udeležbi nam javite do 26. marca 2010 do 10. ure zaradi organizacije prostora.

Priporočamo udeležbo z izdelki domače in umetnostne obrti, velikonočnimi voščili, kulinaričnimi dobrotami, izdelki za krasitev velikonočnega časa in drugim artiklom, vezanim na tematiko sejma.

Organizator sejma: Kulturno društvo Ambrus Kontakt: marjeta.basa@gmail.com, 041/ 938 558

marec - 3 / 2010

oglasi

Grosupeljski odmevi

Županova jama 'Zgoraj pri Lačenbergu (Lazchenberg), kjer stoji cerkev svetega Miklavža s taborom, vidimo veliko luknjo, segajočo globoko v živo skalo. S plamenicami je mogoče priti daleč dol vanjo; spodaj se ti potlej odprejo silni oboki, kakršni morejo biti kvečjemu v največji cerkvi, in sicer neznansko visoki, v obliki kupole. Videti je tudi številne kapnike, nastale iz okamenele in strjene vode. Še naprej navzdol prideš do globokega preduha, vendar se vanj nisem spustil. Po drugi strani moraš spet ven in tako prideš do druge kupole, in sicer iz ledu, pod katero rastejo iz tal nekakšne orgle.'

Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, prevedel Janko Moder

45

Fotografska nagrada za Županovo jamo

Decembra lani je jamarski klub Prista Ruse iz Bolgarije že tretjič organiziral fotografski natečaj »Mi in jame« ter k sodelovanju povabil tudi slovenske jamske fotografe. 51 avtorjev iz Srbije, Slovenije, Makedonije, Hrvaške, Madžarske, Moldavije in Bolgarije je posredovalo 242 fotografij, ki so tekmovale osnovnem natečaju in v dveh dodatnih kategorijah – »Ljudje pod zemljo« in »Narava v jamah in okrog njih«. Slovenski jamski fotografi so se zelo dobro odrezali.

Zmagovalec natečaja »Mi in jame« je postal Emil Kariž s fotografijo vhodnega brezna v Kačni jami, v kategoriji »Ljudje pod zemljo« je zmagal Silvo Ramšak s fotografijo iz Snežne jame.

Grosupeljčani pa smo lahko še posebej ponosni, da se je v kategoriji »Narava v jamah in okrog njih« na drugo mesto uvrstila fotografijo Marjana Trobca iz Županove jame – posnel je Županovo jamo oz. takrat poznano prvo dvorano Ledenico, je svetu prvi predstavil netopirje male podkovnjake pri počitku (na fotografiji). Čestitamo!

Damjan Viršek Foto Marjan Trobec že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske in jo omenja kot lepotico dolenjskega kraškega sveta. Preostali del jame je leta 1926 odkril Josip Perme, takratni župan občine Št.

Jurij. Njegovo raziskovanje je potekalo postopoma – nazadnje je njegovo odkritje obsegalo 6 dvoran, prvo dvorano Ledenico pa je s preostalim delom jame povezal z umetnim rovom. Tako imamo danes za obiskovalce odprtih sedem dvoran in s tem 610 metrov urejene poti. Jama je bogato okrašena s številnimi kapniki, ki so večkrat tako blizu, da se človek komaj upre dotiku.

Posebna zanimivost jame so ledeni kapniki, ki nastajajo ob koncu zime v dvorani Ledenici.

Po nekaj letih so bili posebej veliki in številni v letošnjem januarju in februarju, o čemer se lahko prepričate na fotografiji.

V marcu je jama ponovno redno odprta za vse, ki želijo vstopiti v skrivnostni jamski svet. Redni vodeni ogledi so marca in aprila vsako nedeljo ob 15. uri, od maja naprej pa tudi ob sobotah in praznikih, prav tako ob 15. uri. Za skupine (nad 5 ljudi) je ogled možen kadarkoli po dogovoru na telefonsko številko 041-407-705.

Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani www.zupanovajama.si.

NOVO

Vabljeni v čudežni svet brez sonca!

STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Županova jama – Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, Lučka Oblak Foto Marjan Trobec

design your body

NOVO

46

kultura

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Koledar kulturnih prireditev: april 2010, Kulturni dom Grosuplje sobota, 3. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; NA ROBU TEME, triler/ drama. četrtek, 8. 4., ob 18.00, dvorana Družbenega doma, Društvo za študije kontemplativnih tradicij SOBIVANJE V ODPRTOSTI, seminar: predavatelj Robert Simonič, univ. dipl. filozof, v okviru projekta Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, sofinanciran iz evropskih skladov, za izven. četrtek, 8. 4., ob 19.00, Gledališče Hiša, KD Teater in ZKD Grosuplje Anita Šefer v prir. Irene Žerdin: IZ ŠOLSKIH KLOPI, premiera, mladinska predstava; režija: Irena Žerdin, kostumografija in scena: Tina Dobrajc, tehnika: Mario Čurković, izbor glasbe: ekipa Hiša; igrajo: Teja Pirnat, Nika Devetak, Ana Makovec, Polona Azarov, Urška Zaletelj, Lara Kastelic, Živa Kukman, Neža Potokar, Mateja Zajc, Miha Srdinšek in Matic Žmuc; za izven. sobota, 10. 4., ob 11.00, Kulturni dom Račna, KD »France Prešeren« Račna EKO PRIREDITEV ob dnevu Zemlje: program oblikujejo skupine KD »France Prešeren« Račna z gosti; za izven. sobota, 10. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE, komedija.

petek, 16. 04., ob 19.30, ŽPZ Lastovke, KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje DOBRODELNI KONCERT, humanitarna prireditev za Evropo Donno; program oblikujejo ŽPZ Lastovke z gosti; pogovor z avtorico Darjo Rojec vodi novinarka Tadeja Anžlovar; za izven. sobota, 17. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; IGRIČAR, akcijski triler. četrtek, 22. 4., ob 18.00, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater in ZKD Grosuplje LETNA PRODUKCIJA SKUPIN TEGIBLO; plesalke štirih skupin z mentorico Špelo Repar; tudi za izven. petek, 23. 4., ob 19.30, SiTiTeater BTC in Kreker , ZKD Grosuplje Bjarni Haukur Thorsson, v prev. Lije Pogačnik: FOTR, monokomedija; režija: Nataša Barbara Gračner, igra Lado Bizovičar; za izven. sobota, 24. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; BEOGRAJSKI FANTOM, dokumentarna kriminalna drama. nedelja, 25. 4., kino ob 18.00, ZKD Grosuplje; DEKLICA IN LISICA, animirana družinska komedija/muzikal.

sreda, 14. 4., ob 20.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica; KD Big band Grosuplje, in ZKD Grosuplje ELEKTRIKA, jazz-funk koncert, Electric Jazz Quartet (EJQ), zasedba: Klemen Kotar (tenor in sopran saksofon), Marko Črnčec (klaviature), Tomi Purič (bobni, tolkala) in člani KD Big band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra; za izven.

ponedeljek, 26. 4., ob 19.00, ZB NOB Grosuplje, Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje Prireditev ob DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, izvajajo člani ZKD Grosuplje; za izven.

četrtek, 15. 4., ob 19.30, KD Big band Grosuplje, Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in ZKD Grosuplje PINE LEAF BOYS (ZDA), koncert cajunske, kreolske in zydeco glasbe, zasedba: Wilson Savoy (harmonika in vokal), Courtney Granger (violina in vokal), Jon Bertrand (kitare), Simon Drew (bobni in vokal), Thomas Drew (bas); trikratni nominiranci za nagrado grammy!; za izven.

ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje,

T: 01/786 40 28

bilo je …

Glasbeno društvo Stentbaj Stentbaj je društvo, ki deluje v javnem interesu za vzpodbujanje varne, neformalne lokalne mreže aktivne mladine, kakršne si lahko želi tako lokalna skupnost in starši mladih članov našega društva. Slednji tako v prostem času ostajajo v lokalnem okolju, kjer preživljajo kakovostne, ustvarjalne in predvsem varne popoldneve in večere.

Ravno komercialna množična kultura in pomanjkanje lokalne socialne in neformalne mreže mladih sta glavni povod, zaradi katerega je vzniknila subkultura v obliki delujočega uspešnega programa društva Stentbaj, ki se zgolj zaradi pomanjkanja virov sredstev bori za svoj obstoj.

Društvo Stentbaj se s svojim programom uvršča med projekte, ki so in morajo biti v interesu širše javnosti, saj ponuja vsebinsko zelo pester in kakovosten program. Med drugim društvo organizira prireditve, nastope doma in v tujini, prireja delavnice, gostovanja in koncerte preko mladih, ki so naši delujoči člani in prihajajo k nam iz celotne Slovenije.

Vse prireditve se odvijajo v nemogoči infrastrukturi najetih prostorov, kjer smo predvsem zaradi visokih stroškov vse bliže finančnemu zlomu, ki se mu trenutno še uspešno izogibamo preko vpeljanega

Info in rezervacije vstopnic:

Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma: 17.00 – 19.00 sreda, 18.00 – 19.00 sobota in uro pred predstavo Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje: 12.00 – 16.00 ponedeljek, torek in četrtek

www.kultura.si

selektivnega obratovalnega časa, vse z razlogom, da ne bi bilo potrebno podražiti članarin in s tem zadati našim zvestim in aktivnim članom nepričakovan udarec.

Zavedamo se, da s tem umetno ožimo pestrost našega programa in tako prikrajšamo ogromno mladih za medsebojno spodbujanje ustvarjalnosti, vendar trenutno ni moč najti drugačne rešitve za naše finančne težave.

Z vpeljavo krajšega tedenskega obratevalnega časa smo hkrati opazili, da prihaja do nasprotnega učinka, kot smo ga pred vpeljavo le-tega predvideli - obisk društvenih prireditev in želja mladih po delovanju v našem društvu se povečujeta in geografsko gledano vedno bolj širita.

Vse to ponovno kaže na to, da so potrebe lokalne mladine precej širše od področja, ki ga pokrivajo formalne občinske in izvenobčinske kulturne pobude in dejavnosti na višji ravni od društvenih. Le-te določenih potreb, kot sta povečana participacija in aktivizem mladih, ne morejo zadovoljiti, ker jih določen krog naše družbe povezuje z represivnim sistemom in jim ne zaupa.

Obiskanost naših prireditev kaže na to, da kulturno društvo v programskem in izvajalskem pogledu presega splošno kakovostno raven svojega okolja in kaže aktualni in inovativni pristop. Dosedanji dosežki kažejo, da v društvu dobro poskrbimo za mlade, jim dopuščamo svobodo izražanja njihovih potencialov in omogočimo združevanje in

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

kultura

47

ustvarjanje v varni lokalni atmosferi.

Društvo Stentbaj je podfinancirano, prostori in infrastruktura pa so v nemogočem stanju, zato se pogosto zatekamo k organizaciji naših prireditev na improviziranih krajih, na javnih mestih ali v koprodukciji z drugimi institucijami. To je nepojmljivo, saj društvo deluje kot zavetje mladih pred komercialno kulturo in je pomemben instrument kulturnega ozaveščanja in intelektualnega zrenja. Je pomembna spodbuda h kreativnosti in inovativnosti, zato je to nedvomno segment kulturne produkcije, ki bi potreboval več pozornosti institucij in širše javnosti.

Matjaž Živkovič - Maki

Kdo se boji povodnega moža - kratki film mednarodne koprodukcije, posnet po slovenski legendi, je bil premierno prikazan v našem Kulturnem domu Grosuplje slabo leto nazaj, v petek, 24. 4.

2009 (točno ob 19.30) - je začel svojo festivalsko potovanje in je bil do zdaj prikazan na številnih odmevnih festivalih.

Izbran je bil na mednarodni filmski festival v Varšavi, na mednarodni filmski festival za kratke filme v Istanbulu, na mednarodni festival v Kijevu in Sofiji, na festival za kratke filme v Londonu, na mednarodni filmski festival Lund na Švedskem, na Cinefest na Madžarskem, na festivalu Exposures je bil nominiran kar v treh kategorijah: za najboljši film, najboljšo postprodukcijo in najboljšo kamero. V tej zadnji kategoriji, kjer so bili nominirani trije filmi, je film Kdo se boji povodnega moža dobil prvo nagrado. Predvajan je bil tudi na Skena Up filmskem festivalu. Drugo nagrado za najboljšo dramo so ustvarjalci filma prejeli na Royal Television Society Awards v Angliji.

Zadnji festival, kjer je bil film nominiran, pa je nacionalni študentski festival v Bristolu, kjer se film poteguje za 4 nagrade v kategorijah za najboljši film, najboljši triller/horror, najboljšo kamero ter najboljši tehnični dosežek. Film je bil tudi uradno izbran med filme mladih talentov British Council-a, kjer poskrbijo in pomagajo ustvarjalcem in filmom pri njihovi promociji. Naj za konec le čestitamo ustvarjalcem filma, ki jih navajamo: režija: William McGregor, kamera: Ben Peacock, direktor fotografije: Adam Ethrington, producentka je bila naša domačinka Manca Gale s produkcijsko hišo A Atlanta, eno od vlog pa je odigral tudi Luka Gluvić, sicer član in ustanovitelj KD Smila Grosuplje ter igralec Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje.

Manca Gale in INFO ZKD Grosuplje

močeh prebile led in – upamo - naredile dober vtis tako na publiko kot strokovno ocenjevalko. Kritika, naj bo kakršna koli že, bo vodilo pri našem nadaljnjem delu in prizadevanjih za izboljšanje kakovosti našega petja. Revija je bila dobro obiskana, s številnimi zbori, med katerimi je bilo resnično veliko dobrih.

Za konec pa še razmislek o prireditvenem prostoru revije same. Revija je potekala v avli OŠ Louis Adamič. Vendar ta prostor niti približno ne izpolnjuje zahtev za tovrstno prireditev. Za vseh devet skupin so bile namenjene tri učilnice, v katerih so se po trije zbori preoblačili, upevali, pripravljali na svoj nastop, pa še kaj. Razmere so bile vse prej kot normalne. Med prireditvijo se je še najbolje godilo poslušalcem, ki so sedeli na levi strani avle. Vsi tisti, ki smo revijo spremljali na desni strani, smo namreč lahko istočasno poslušali tudi glasove s svoje desne strani, kjer so bili zelo dejavni mladi judoisti, pa tudi osebje, ki je z veliko vnemo in hrupom čistilo prvo nadstropje šole. Vsi po vrsti so se trudili opozoriti nase. Venomer smo obračali glavo na desno v strahu, kdaj bo kdo padel po stopnicah, saj se je vse treslo od ropotanja ključev in vzklikov nadebudnih borilcev pod stopniščem. Bilo je zelo moteče, da o naporu, ki je bil potreben za petje in poslušanje, niti ne govorimo.

Skratka, še ena v vrsti prireditev, ki dokazuje, da mesto Grosuplje in z njim vsi ljubitelji kulture še kako potrebujemo primeren kulturni hram. ŽVS Brinke

Grosupeljska skupina Big Band Grosuplje je pripravila koncert s priznanim slovenskim jazzovskim glasbenikom.

Za prvi koncert v sklopu Adamičevih dni, 26. marca 2010, bodo v dvorano na Spodnji Slivnici, ki so jo sami obnovili, k sodelovanju povabili priznanega saksofonista Jureta Pukla. Svojo pot je začel na srednji glasbeni šoli v Mariboru. Po štirih letih študija klasičnega saksofona na Dunaju je študiral jazz saksofon prav tako na Dunaju, potem pa je nadaljeval študij na najprestižnejši šoli za jazz Berklee school of music v New Yorku. V svoji karieri je prejel že več priznanj – najboljši novinec na Berkleeyu in več slovenskih nagrad Jazzon. Na koncertu bodo naši mladi glasbeniki s solistom izvajali njegova lastna dela pa tudi dela dirigenta Big Banda Grosuplje mag. Igorja Lundra. Program bodo odlični mladi jazz glasbeniki popestrili še z nekaj kompozicijami iz klasičnega jazz repertoarja. Ženska vokalna skupina Brinke je kljub svoji mladoletnosti s svojimi Info ZKD Grosuplje nastopi vedno bolj prisotna v kulturnem dogajanju Grosupljega.

Letos, 19. februarja, smo pele na izjemno odmevni prireditvi Pesem preprostih ljudi v Šentvidu pri Stični. Bile smo zelo počaščene, da nam je Radio Zeleni val omogočil predstavitev na čisto njihovi prireditvi, kjer izbirajo najboljše narodnozabavne ansamble. Tudi tukaj je bilo začutiti, da sta ljudska pesem in narodnozabavna glasba povezani.

V družbi prekaljenih glasbenikov smo se odlično počutile. V torek, 23. februarja, smo se v živo predstavile na Radiu Zeleni val v oddaji, namenjeni narodnozabavni glasbi. Zborovodkinja Tina Vahčič je bila gostja v studiu, v nadaljevanju pa smo zapele štiri pesmi. Sprva smo bile malce zadržane, v nadaljevanju pa je trema popustila in zapele smo, kot znamo. Hvala Radiu Zeleni val za novo izkušnjo.

V letošnjem letu smo se že udeležile revije pevskih zborov, ki je potekala v četrtek, 25. februarja, v OŠ Louis Adamič na Grosupljem.

Za ta dan je bilo prijavljenih devet zborov, Brinke smo bile prve izmed predstavljenih skupin. Peti prvič in peti prvi ni tako enostavno, kot se to zapiše. Vedele smo, da smo dobro pripravljene, vendar je bilo pred nastopom čutiti napetost. Po začetni tremi smo po svojih najboljših

Brinke vedno bolj slišne.

48

kultura

dogaja …

Polno dogajanje v mesecu kulture 2010 nas navdaja z optimizmom, kljub ne ravno blesteči situaciji recesije.

Naši prvi nagrajenki ZKD Grosuplje, Ana Kastelec in Olga Gruden, sta bili omenjeni na kulturni strani častnika Delo, v članku z naslovom »Kulturni praznik po Sloveniji«.

Na isti strani so bili objavljeni in predstavljeni tudi vsi dobitniki nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo. Med dobitniki nagrad sta bila za Najemnino Andreja Rozmana – Roze in za Drage Drage Maje Delak; obe predstavi so si lahko v preteklem letu ogledali tudi obiskovalci naše ustanove.

Ob kulturnem prazniku smo gostili Ello, predstavo Primoža Ekarta, igralca na svobodi; pogovor z njim o kulturi danes in pri nas ste lahko prebrali tudi v februarski Mladini; v isti številki je kratek komentar o Bogu v umetnosti dal tudi dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki je bil gost na naši osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, podelitvi nagrad ZKD Grosuplje, z odličnimi interpretacijami Prešernovih poezij. Dvorana družbenega doma je bila na praznični dan, 8. februarja 2010, prepolna, nekaj deset gledalcev je odšlo domov, ker pač ni bilo več prostora. Program, ki so ga oblikovali člani našega MPZ Šentjurski fantje KD Šentjurski oktet, pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona, je bil odlično izveden in je ustvarjal pravo vzdušje ob prvi podelitvi nagrad.

S programom smo na ZKD Grosuplje aktualni, naš izbor vsebuje

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Pregled dela v letu 2009:

Prireditev omenjenih skupin v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Grosuplje je bilo v letu 2009 55, ogledalo si jih je 9.144 obiskovalcev.

Med omenjenimi prireditvami jih je bilo zunaj kulturnega doma 19, številka obiskovalcev se je povzpela do 3.220. Zveza kulturnih društev je v lastni organizaciji izvedla 44 prireditev, ki jih je obiskalo 11.079, med njimi je bilo na drugih lokacijah pa 4.340 obiskovalcev.

Tabela 1 Prireditve ZKD Grosuplje Lastna organizacija Soorganizacija Skupaj

Leto 2007

Leto 2008

Leto 2009

št. prireditev

št. obiskovalcev

št. prireditev

št. obiskovalcev

št. prireditev

št. obiskovalcev

33

6.847

42

8.190

44

11.079

35

6.527

53

10.342

55

9.144

68

13.374

95

18.532

99

20.223

V celem letu si je torej naše prireditve ogledalo 20.223 gledalcev.

Zveza Kulturnih društev Grosuplje je v celoti izvedla načrtovane akcije in tudi nekaj prireditev, ki niso bile načrtovane.

Iz številk Tabele 1 je razvidno, da se je zmanjšal obisk prireditev društev (v glavnem zaradi v letu 2009 odpovedane množične prireditve na dan državnosti Polževo – ki si jo je v povprečju vsako leto ogledalo 1700 obiskovalcev, obenem je bilo leto 2008 leto številnih obletnic (Trubar, Prešeren, Adamič), z dogodki, ki so bili intenzivno promovirani). Evidenca obiskovalcev kaže na povečan obisk vseh prireditev ZKD Grosuplje zaradi primerne vsebine programa kot tudi rednega obveščanja o dogodkih (opis vsebin in izvajalcev dogodkov v lokalnem časopisu Odmevih, letak z mesečnim koledarjem ZKD Grosuplje v Odmevih, odprtje internetne strani www.kultura.si ter redno objavljanje dogodkov na družbeni spletni strani Facebook in info.grosuplje).

Rezultat našega odprtega delovanje je želja novih društev in skupin po vključitvi v našo zvezo. Razloga za to sta dva: zagotovljena osnovna produkcijska sredstva za delovanje in možnost primernejšega vadbenega prostora za razvijanje dejavnosti. Te ugodnosti cenijo društva, ki tega nimajo. Če opredelimo stroške našega delovanja po specifikaciji Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) R Slovenije, so odstotni deleži naslednji: Tabela 2

leto 2008

Plačilo dela s kadrovskimi načrti 21,0 %

leto 2009

16,9 %

ZKD Grosuplje

tudi najboljše iz umetniške produkcije pri nas. Ni pa nezanemarljiv tudi drugi del našega delovanja – produkcija in delo z društvi. Tudi tu je kakovostni preskok očiten. Popolnoma na vseh področjih: gledališče, ples, glasba, likovna dejavnost … V tem letu je še posebej opazen preskok v kakovosti zborovske dejavnosti. Vse bolj pa nas utesnjuje prostor, ki nam ne nudi več pogojev za kakovostne izvedbe programa pa tudi osnovnega delovanja.

Razsuti smo povsod. In ko začnemo razmišljati o projektih, kjer bi sodelovalo več društev oz. skupin, se problemi začnejo takoj – torej pri prostoru, ki ga preprosto nimamo. Za večje dogodke športne dvorane ali šolske avle niso več sprejemljive, samo jemljejo in nikakor ne dodajajo k zbranosti, ki jo sugerira dobra izvedba. Trenutna kulturna infrastruktura nikakor ne sledi niti ne utrjuje rezultatov in nujnih razvojnih potreb. Prostora za kulturni ogled večjih dogodkov preprosto nimamo. In v razvojnih načrtih Občine Grosuplje novega kulturnega centra nihče ne omenja. Za ilustracijo o naši dejavnosti lahko predstavim samo nekaj številk – z njimi bomo, upam, še najbolj razumljivi.

Stroški delovanja

Programski in materialni stroški

13,0 %

55,0 %

Stroški investicije in nakupa opreme 11,0 %

14,2 %

61,0 %

7,3 %

Primerjava s podobnimi institucijami v Sloveniji: Za pomembno informacijo oz. kazalnik naše uspešnosti in smotrne porabe sredstev omenjam samo primerljive številke iz državnih javnih zavodov, občinskih javnih zavodov in nevladnih organizacij (NVO).

Anketa je bila narejena dva meseca nazaj za leto 2008, podatki ZKD Grosuplje pa so za leto 2009. Iz primerjanja podatkov se jasno vidi, da je delež Občine Grosuplje in drugih javnih prihodkov (JSKD R Slovenije) ZKD Grosuplje primerljiv z občinskimi zavodi, delež stroška plač (plače) pa je na ZKD Grosuplje občutno nižji, tudi če se primerjamo z nevladnimi organizaciji (po obliki organiziranja spada ZKD Grosuplje v njihov krog), če pa se primerjamo z javnimi občinskimi zavodi, oz. državnimi javnimi zavodi (tu spada tudi JKSD R Slovenije) pa je odstotek zelo nizek. Po primerjanju deleža programa lahko sklenemo, da dobi Občina Grosuplje veliko programa za majhne stroške dela. Še bolj je omenjeno razvidno v tabeli 3.

marec - 3 / 2010

Tabela 3 Primerljivost Državni javni zavodi Občin. javni zavodi Nevladne organiz.

ZKD Grosuplje

kultura

Grosupeljski odmevi

javni prihodki 90,0 % 82,0 % 64,0 % 81,5 %

nejavni prihodki 10,0 % 18,0 % 36,0 % 18,5 %

plače program 78,0 % 64,0 % 49,0 % 16,9 %

22,0 % 36,0 % 51,0 % 61,0 %

49

četrtek, 15.04. ob 19:30 uri, KD Big band Grosuplje, Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in ZKD Grosuplje

PINE LEAF BOYS (ZDA),

koncert Cajunske, kreolske in Zydeco glasbe

Upamo, da nas bo zaradi tega Občina Grosuplje s svojo strokovno službo in seveda tudi svetniki podprla v naših razvojnih prizadevanjih.

Predvsem bi želeli, da za dva dogodka, ki sta promocijsko in programsko prepričala tudi z velikim številom obiskovalcev, naslednje leto v proračunu zagotovi posebno proračunsko postavko: gre za festival Mesto na ulici in Novoletni gala operni koncert.

Vodja strokovne službe ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš

napovedujemo …

8. 4. ob 19:00 uri, Gledališče Hiša, KD Teater Grosuplje in ZKD Najboljši glasbeniki iz Louisiane, trikratni nominiranci za nagrado Grosuplje Grammy, so si ustvarili ime z igranjem lastne tradicionalne Anita Šefer, v prir. Irene Žerdin: glasbe, ki so jo združil z mladostno energično izvedbo. Skupina, ki je najbolj znana po divjih šovih in izjemnih aranžmajih, je Gledališče Hiša, premiera, mladinska predstava vdihnila novo življenje Cajunski glasbi in prinesla na oder stare Povzeto iz uvoda v predstavo: dijaški čas je čas odraščanja, ko se igra pesmi v novi preobleki. Opisujejo jih »kot povezavo med mladimi igra le še navzven, mladi ljudje pa se že srečujejo s problemi. Vsak je in starimi generacijami« in »najboljši nov, energičen in zabaven posameznik zase. Otroci prihajajo ali iz razbitih družin ali pa iz družin, Cajun Band po zelo dolgem času,«. Igrajo stare plesne standarde kjer denar zamenjuje pojem družinske sreče. Nekaj otrok pa je tudi s prioriteto, da v svoj repertoar vnašajo veliko pozabljenih pesmi. takih, ki živijo v popolnoma svojem svetu, tako da sta šola in lastna Njihova raznolikost in energija se nadgrajuje skozi vsak naslednji družina samo stranski tirnici. Osrednji dogodek je stiska ene izmed koncert, s čimer prinašajo nove vidike Cajunske, kreolske in učenk, ki ostane skrito vsem sošolkam in sošolcema; glavna junakinja Zydeco glasbe. Njihova misija je predstaviti izjemno glasbo svojih svojo zgodbo zaupa le prijateljici, ki ji stoji ob strani in potem zgodbo prednikov, s čimer dokazujejo, da je še zmeraj živa in zanimiva. skupaj razrešita. In svet je potem spet bolj svetal in lepši. Sicer pa se Pine Leaf Boys nastopajo po vsem svetu, med drugim so igrali bomo sprehodili med šolskimi klopni, v različnih modnih stilih, pa po vseh ZDA, v Angliji, Franciji, Irski; trenutno pa so na evropski tudi v jeziku, ki bo zelo raznolik – od zbornega, narečnega in pravega turneji po Danski, Latviji in Sloveniji pod pokroviteljstvom ameriškega State Departmenta. najstniškega slenga.

Ustvarjalna ekipa: režija: Irena Žerdin, kostumi: Tina Dobrajc, glasba: Člani Pine Leaf Boys so: Wilson Savoy - harmonika in vokal, ekipa Hiša: tehnika: Miha Puš in Mario Čurković; igrajo: Teja Pirnat, Courtney Granger – violina in vokal, Jon Bertrand – kitare, Drew Nika Devetak, Ana Makovec, Polona Azarov, Urška Zaletelj, lara Simon – bobni in vokal, Thomas Drew – bas.

Kastelic, Živa Kukman, Neža Potokar, Mateja Zajc, Miha Srdinšek in Koncert PINE LEAF BOYS iz Louisiane (ZDA), trikratnih nominirancev za nagrado Grammy, bo dobra osvežitev glasbenih Matic Žmuc Vabljeni vsi najstniki, prijatelji igralcev, da bo ob premieri vzdušje dogodkov v kulturnem domu Grosuplje. vzpodbudno in veselo. Vsi, ki ste abonenti najstniškega abonmaja Lepo povabljeni na koncert!

Več o skupini si lahko preberete na www.pineleafboys.com Ufurej se!, imate s kartico prost vstop.

IZZA ŠOLSKIH KLOPI,

sreda, 14.04. ob 20:00 uri, Kulturni dom Spodnja Slivnica; KD Big band Grosuplje

petek, 16. 4. ob 19:30 uri, ŽPZ Lastovke KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje

jazz-funk koncert, Electric Jazz Quartet (EJQ) zasedba in člani KD Big dand Grosuplje

Na pobudo zborovodkinje ŽPZ Lastovke, KD Teater Grosuplje, Mojce Intihar bo KD Teater nosilni organizator dobrodelnega koncerta, kjer se bodo prepletale pesmi in pa izpoved in pogled na življenje avtorice knjige Pa jo imam!, Darje Rojec. Takole nam je opisala svoje življenje: »Rojena oktobra, leta 1958 v Tlakah, nekje na sredini med Škofljico in Šmarjem. V Tlakah je še vedno nekaj naših korenin po mamini strani. Ker sem bila kot otrok zelo slabotno dekletce, starši niso vedeli, kako bom prehodila pot do šole, ali na eno ali drugo stran. Takrat namreč še ni bilo avtomobilov tako kot danes. Odločila sta se, da kupita hišo nekje bližje šoli in tako sem vse svoje osnovno šolske dni in še kasneje srednjo in nekaj fakultete preživela v Sostru pri Ljubljani. Po poklicu sem kemik in bila zaposlena na zavodu za varstvo pri delu. Kmalu sem dobila otroke in tako kar naenkrat ni bilo več časa za mene. Vedno sem prednost dajala otrokom, partnerju, družini, na sebe pa nekako pozabila. In skoraj bi spregledala znake, ki so me opozarjali, da je

ELEKTRIKA,

Koncert naslovljen ELEKTRIKA bodo člani big band Grosuplje pripravili skupaj z jazz-funk skupino Elektrik jazz Quartet v zasedbi Klemen Kotar (saksofoni), Marko Črnčec (klaviature) in Tomi Purič (bobni). Lahko si obetamo žive ritme funka v izvedbi odličnih glasbenikov ob podpori grosupeljskega big banda.

Del koncerta bo EJQ izvajal sam, v drugem delu pa se jim bo pridružil big band, za katerega so bili pripravljeni aranžmaji skladb EJQ. Vabljeni vsi ljubitelji jazza in funka – v kulturno dvorana na Spodnji Slivnici!

DOBRODELNI KONCERT,

humanitarna prireditev za Evropo Donno

50

kultura

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

petek, 23.04. ob 19:30 uri, SiTiTeater BTC in Kreker, ZKD Grosuplje Bjarni Haukur Thorsson, v prev. Lije Pogačnik:

FOTR,

monokomedija; režija: Nataša Barbara Gračner, igra Lado Bizovičar z menoj nekaj narobe. Utrujenost, slabo počutje, potenje. In tako so mi določili diagnozo-rak na dojki. Ob tej hudi novici pred 16 leti, sem najprej pomislila kaj bo z mojima otrokoma, če umrem. Zato sem vedela, da se moram boriti. Žal se je zapletlo in v bolnišnici sem dobila mesojedo bakterijo. Razdejala je moje telo in pustila za seboj luknjo v trebuhu. Včasih domači niso vedeli niti tega, če bom preživela naslednjo uro.

Bila sem v komi in se srečala z drugim življenjem. Borila sem se priti nazaj v naš svet, k mojim otrokom, družini….

Uspelo mi je! Po 6 mesecih, sem se slabotna vrnila domov in se začela srečevati s problemi depresije, ki človeka vleče k dnu. Tudi iz tega sem se izkopala. Po 12 letih in pol nošenja proteze sem si zaželela pravo dojko. Naredili so mi rekonstrukcijo. Bila sem presrečna! Toda sovražnik v obliki raka, se je pojavil zopet. Pred dvema letoma! Uvidel je, da sem premočan nasprotnik in se je moral umakniti. Kljub temu, da je rak težka bolezen, mi je vendarle pokazal tudi nekaj lepega.

Naučil me je, da je življenje lepo in da ga moramo uživati vsako sekundo.« Pogovor z njo bo med vokalnimi pesmimi ŽPZ Lastovk Mojce Intihar vodila novinarka informativnega programa RTV Slovenije, Tadeja Anžlovar.

Z dobrodelno prireditvijo se pridružujemo dogodkom, ki se na pobudo Evropskega gibanja podnaslavljajo z : »Boj proti revščini in izključenosti«. Posebej povabljene žene in dekleta, oz. vsi, ki se jim zdi ta tematika zanimiva in želijo prispevati v boljši jutri. Tisti, ki se boste odločili za nakup knjige oz. nakita, pa boste prispevali v dobrodelni sklad Evropa Donna.

Hudomušna pripoved novopečenega fotra. Lado Bizovičar sicer ni fotr, a mu je vloga Fotra pisana na kožo. Težko bi ga odigral nekdo, ki je vse radosti in tegobe že dal skozi. Lado ohranja distanco med sabo in sinom, obenem pa s pripovedovanjem v živo predvaja film, ki ga gledalci vidijo v svojih glavah. Gledalec pozabi, da je Bizovičar voditelj, pozabi na vse mogoče primerjave z domačimi igralci. Prepričljivost udarnega monologa in mimičnega nastopa pustita gledalcu toliko blizu, kot je potrebno, da se ne zjoče. Od smeha ali spominov na svoje otroke ali otroštvo. Lado je na odru dober Fotr, kakšen bo v zaodrju, ni pomembno. Ko bo, bo to to.

Fotr ni žajfnica in ni izpoved nekega pomehkuženega očeta, ki bi skrbno načrtoval svojo kariero, popedenal dobro ženo, si v računalnik vpisal tedenski načrt kosil, sestankov, seksa in nenazadnje kar on sam skrbel za ženino ovulacijo. Ne, Fotr je Lado (Bizovičar), njegova žena pa Katarina (Čas). Fotr je monokomedija, Lado je na odru z mikrofonom, Katarina na platnu v ozadju.

Avtorsko delo Bjarnija Haukur Thorssona pod režijskim očesom Nataše Barbare Gračner prinaša sodobnega Fotra, kajpak lepo zagorelega, postavnega, in na kar je Lado zelo ponosen, spočitega.

Prinaša zgodbo o objemčkih, poljubčkih, odločitvah, testu nosečnosti z modrim rezultatom, ginekologu, velikem trebuhu, zaobljeni in požrešni ženi, jokanju, stokanju in neopisljivemu rojstvu. Fotr pripoveduje o teti Moniki, ki bi Fotrovega otroka poimenovala Vladimir, o ženinemu dojenju, o previjanju, o sinovem kakanju, o jokanju, o neprespanih nočeh in mulcu, ki si ga ni, pa si ga je želel.

Vabljeni torej vsi bodoči, pa tudi mladi očetje in tisti, ki bi se radi skupaj spominjali teh doživetij, ki jih prinese v »dovjino« malo bitjece!

Ustvarjalci predstave: režija: Nataša Barbara Gračner, igra: Lado Bizovičar, v filmu igra: Katarina Čas, glasba: Igor Vičentič, song: BMD, besedilo za song: Lado Bizovičar in Jernej Dirnbek, kostum: David Matej Goljat, luč, projekcije in ton: Rajko Bajt, postprodukcija filma: SUPER B, grafično oblikovanje: Dejan Batoćanin

četrtek, 22.04. ob 18:00 uri, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater in ZKD Grosuplje

Prireditev ob Dnevu upora proti okupatorju;

Na zaključek baletnega šolskega leta vabimo vse starše in sorodnike deklic, ki so članice plesnih skupin TeGIBlo. Posebej za njih bodo male balerine predstavile tehniko ogrevalnih vaj in potem zaplesale koreografije, ki jih je oblikovala mentorica Špele Repar v letošnjem šolskem letu. Vabljeni tudi tisti, ki želite deklice, naslednjo sezono vpisati v KD Teater.

ponedeljek, 26.04. ob 19:00, ZB NOB Grosuplje, Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje

izvajajo člani ZKD Grosuplje

Prireditev bomo oblikovali v klasičnem slogu, da oživimo spomin na dogodke, ki so nas med drugim pripeljali tudi do današnjega dne – s slavnostnim govornikom, s pesmijo, glasbo. Lepo povabljeni!

----------------------------------------------------------------------

Kino Grosuplje

Na robu teme, triler / drama. Rrežiser bondiad Casino Royale in GoldenEye prikazuje zgodbo ostarelega policista Thomasa, ki je priča umoru svoje hčerke. Prežet z jezo in maščevanjem se odloči na lastno pest poiskati morilca, a ob tem razkrije srhljivo zaroto med bogatimi korporacijami in vplivnimi politiki. Na glavo si nakoplje jezo izurjenega agenta CIE, ki skuša prikriti vse sledi, toda nihče od vpletenih ne računa na Thomasovo odločnost, da kriminalce zlepa ali zgrda pripelje pred obličje pravice. Ja, nekatere stvari nas pahnejo čez rob.

Možje, ki strmijo v koze komedija pripoveduje zgodbo ambicioznega vojnega novinarja Boba; ta v Iraku spozna čudaškega Lyna, nekdanjega agenta skrivnostnega odreda ameriške vojske, ki

marec - 3 / 2010

kultura, odmevi

Grosupeljski odmevi

se ukvarja s paranormalnimi načini vojskovanja. Toda ustanovitelj programa, kjer so razvijali načine branja sovražnikovih misli, hojo skozi zidove in ubijanje (koz) zgolj s pogledom, je izginil, in Lyn ga namerava poiskati. Bob zasluti svojo priložnost in se mu pridruži na eni najbolj nenavadnih in zabavnih vojaških avantur. Podnaslov filma je: Ni koz, ni slave.

Igričar, akcijski triler - igra za življenje. V bližnji prihodnosti najbolj priljubljena računalniška strelska igra poteka s pomočjo zapornikov, obsojenih na smrtno kazen, katerih telesa nadzorujejo bogati igralci. S 27 zmagami vodi ujetnik Kable, toda uporniki, ki nasprotujejo zlorabam ljudi, mu uspejo sporočiti, da konca igre ne bo dočakal živ. Kable se upre in uspe pobegniti, toda ob tem odkrije temačno zaroto, ki utegne ogroziti prihodnost človeštva, zato se odloči uporabiti svoje bogate uničevalske izkušnje in ustaviti negativce.

Beograjski fantom dokumentarna kriminalna drama, prepletena z resničnimi dogodki, je postavljena na nočne ulice Beograda, v letu 1979. Skrivnostni voznik belega dirkalnika z vratolomno vožnjo noč za nočjo izziva nemočne policiste. Upornika pričnejo vzpodbujati gledalci, ki vse bolj množično spremljajo divje dirke.

Toda to ne ustreza oblastem, ki dogodke razumejo kot politično provokacijo med obiskom predsednika Tita na Kubi, zato aktivirajo vse sile, da bi ustavili beograjskega fantoma.

Omenjene filme si lahko ogledate v rednem sobotnem terminu, tokrat v poletnem času, vsako soboto v aprilu ob 20:00 uri!

Deklica in lisica, vsebina filma: Nekega jesenskega jutra deklica na poti všolo zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. To je začetek presenetljivega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Začne se pustolovščina, ki spremeni njeno življenje in njen pogled na svet. Režiser Luc Jacquet je želel pričarati zgodbo, ki se dogaja blizu našega doma, na travnikih, v gozdovih. Da bi bili očarani nad naravo, nam ni treba hoditi prav daleč. Film je neverjetno popotovanje po naravi, kakršna se ponuja, kadar se ure in ure ne zganemo, kakršna je, kadar nas v njej ni. Opazovanje narave so majhni trenutki sreče, v katerih lahko uživamo vsi. »Deklica in lisica je pripovedka, zgodba, ki bi morala s preprostimi besedami nagovoriti vse. V njej gre za spoštovanje do narave, spoštovanje do vseh živih bitij, spoštovanje do meja, ki jih ne smemo prestopiti.« Povaljbnie na celovečerni igrani film o nepozabnem prijateljstvu med deklico in lisico, film režiserja Luca Jacqueta, tudi avtorja dokumentarca Popotovanje cesarskega pingvina. Igrani film je primeren za otroke od 5. leta, primeren tudi za družinski ogled in traja 92 minut. Lepo povabljeni na nedeljsko filmsko popoldne v Kulturni dom Grosuplje, v nedeljo, 25. aprila 2010 ob 18:00 uri.

Info ZKD Grosuplje

Odgovor na članek Pismo »nekultiviranih« staršev V Grosupeljskih odmevih, letnik 36, številka 1-2 za januar in februar 2010, najdemo na 31. strani Pismo »nekultiviranih« staršev, ki se začne: »Konec decembra se je v Grosupljem odvijala po mnenju mnogih najbolj kulturna prireditev leta. To so oznanjali plakati in laskavi naslovi po mestu. ...« Podpisana sta starša Mojca in Marko Jurca.

Kot razberemo, gre za »Novoletni gala operni koncert«, dogodek, ki ga ZKD Grosuplje pod tem imenom že tradicionalno organizira vsak december v dvorani Brinje.

Ime za to prireditev je bilo izbrano na povsem tehnični osnovi: »Novoletni« je časovna opredelitev te prireditve, »gala« pomeni slavnosten, svečan, npr. gala predstava, oblekel se je v gala, s čimer organizator poudari enkratnost tega dogodka - je samo enkrat letno, »operni« pomeni, da je vsakoletna vsebinska povezava z opernim repertoarjem, se pravi povezava s profesionalnim gledališčem, ki namesto govorjene uporablja peto besedo, »koncert« pomeni vrsto prireditve, ki je uveljavljena v današnjem svetu.

Nič posebej dramatičnega, ime želi pri tem dogodku izpostaviti zgolj to, da gre za prireditev posebnega pomena, ki naj pred zaključkom koledarskega leta poveže občane na nekem spodobnem in prijetnem nivoju.

51

Če je to »po mnenju mnogih najbolj kulturna prireditev leta« gre predvsem za nepoznavanje javnega dogajanja v našem mestu. Samo produkcija ZKD Grosuplje vsako leto pripravi kar nekaj dogodkov, ki so na povsem enakem kulturnem nivoju, so samo nekoliko bolj komorni in ker niso označeni z »gala«, so pač malo manj atraktivni. In če pogledamo dejavnost knjižnice in glasbene šole, je bera izjemno bogata preko vsega leta.

Nekako nerodno se je pogovarjati z nekom, ki drevesu pravi gozd.

V tem stilu se je težko pogovarjati. Če pa avtorja tega sestavka moti, kaj se je dogajalo z nastopom baletk, priporočam, da umetniški vodji skupin TeGIBlo zastavi dve vprašanji: 1. Zakaj se ni pravočasno (14 dni pred koncertom) dogovorila z agentom orkestra o koordinaciji programa, kar je obljubila in kar je bil tudi pogoj organizatorja, da baletke vključi v prireditev in 2. Zakaj ni zmogla oceniti, kaj so sposobni napraviti otroci pri treh ali petih letih in jim je predozirala zahtevnost nastopa, tako da so se zlomile. Šele po teh odgovorih lahko nadaljujemo pogovor o tem, kaj bi moralo biti tako, kot ni bilo. V januarju 2010 sem v dopisu, ki sem ga posredovala umetniški vodji in vodji skupine TeGIBlo predlagala sestanek s starši, vendar na ta dopis nisem dobila odgovora.

Simona Zorc Ramovš

Kopanj in kultura Ob slovenskem prazniku kulture 8. februarja je bil že 4. leto organiziran 9 kilometrov dolg pohod po »Prešernovi poti« od Grosupljega na Kopanj, kamor so sicer prišli tudi iz drugih krajev, ena skupina se je pripeljala celo iz Maribora. Kopanj se v zvezi s Prešernom torej začenja uveljavljati tudi v širšem slovenskem prostoru, dvomim pa, da s takim kulturnim programom, kot je bil letošnji. Poleg treh domačih pevskih skupin Zarja, ki sta zapeli nekaj Prešernovih in nekaj zategnjeno domačih pesmi, je namreč nastopilo tudi družinsko gledališče iz Vač z igro, ki naj bi bila skeč, v resnici pa še burka ni: navdušeno oboževalko Pesnika obletavata dva mladeniča, enega tišči fizis, drugega pa nosi sentimentalnost, tako vsi trije še in še recitirajo Prešernove pesmi in trosijo šolsko bombastične resnice o njih. Igra je splet neokusnih plehkosti, literarnih omlednosti in podučne napihnjenosti, vse pa povezuje dolgoveznost. Ampak velika večina gledalcev se je burki veselo hahljala! Če želijo domačini Kopanj res narediti za pojem kulture, si podobnega zdrsa več ne smejo privoščiti. Pred dvema letoma smo gledali Francetov prihod na Kopanj, ki ga je napisal in režiral Goran Gluvić, odličen slovenski dramatik. Zakaj ga ne bi prosili, da bi postopoma dramatiziral tudi druge dogodke iz Prešernovega življenja?

Jakob Müller

52

kultura

Napoved skladovih prireditev

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Mavrična kultura za vse Zaključek likovnega natečaja Kako se bojujem proti »revščini«?

Konec januarja se je zaključil likovni natečaj, ki se ga je udeležilo 162 ustvarjalnih posameznikov. Veseli nas, da je starostni razpon udeležencev pester. Na razpis so prispela zelo raznolika dela: od ročno izdelanih knjigic, fotografij, risb, akvarelov, olj na platnu, kolažev itd. Udeleženci so se odzvali z različnimi motivi upodabljanja revščine Otroški območni gledališko - lutkovni maraton in iskanja rešitev ter izražanja solidarnosti. Z likovnim natečajem se izpostava pridružuje obeleževanju evropskega leta boja proti revščini četrtek, 25. marca 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje in socialni izključenosti. Prispela likovna dela bodo razstavljena 28. petek, 26. marec 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje septembra 2010 v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje. Posamezna Mladi gledališčniki imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo dela pa se bodo pojavila na vabilih ivanške izpostave in na ostalem produkcijo pred polno dvorano grosupeljskih otrok, ki so zahtevni tiskanem gradivu ter bodo rdeča nit celoletne dejavnosti izpostave. mladi ljubitelji gledališča.

MAREC

22. državna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorja ob Savi

torek in sreda, 30. in 31. marca 2010, Zagorje ob Savi Na srečanju se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori, ki so bili izbrani glede na kakovost prijavljenega zbora, umetniška vrednost sporeda in primernost sporeda glede na zasedbo zbora.

Sodelujoče zbore je potrdil organizacijski odbor prireditve na predlog umetniškega sveta tekmovanja.

APRIL

Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž

Plesni praznik sredi snežnega meteža

Sredi februarja je potekala območna revija plesnih skupin v Jakličevem domu v Dobrepolju. Kljub slabim snežnim razmeram se je na reviji predstavilo 9 plesnih skupin s plesalci v starosti od 4 do 19 let. Plesne nastope je strokovno spremljala Nataša Tovirac. Kot gostji sta s solo točkama nastopili dijakinji Umetniške gimnazije Ljubljana, smer sodobni ples: Veronika Valdés in Enya Belak. Mladi plesalci so se predstavili v različnih plesnih izrazih in pestrih koreografijah.

Na pravem plesnem podu so se predstavili plesalci in plesalke pod mentorstvom štirih koreografinj: Špele Repar, Maje Pirc, Mateje Curkove in Martine Ratajec.

JSKD RS in območna izpostava Ivančna Gorica želi v nadaljevanju dvigovati nivo predstavljenih plesnih produkcij in mlade usmeriti tudi na področje izraznega plesa.

petek, 9. aprila 2010, ob 19.00, Jakličev dom na Vidmu Dobrepolje Revija pevskih zborov v znamenju Chopinove Nematerialna kulturna dediščina in njeno ohranjanje je pomemben obletnice in kvalitetnih nastopov delež tradicije, ki je razvita v vseh treh občinah ivanške izpostave. Na ogled bodo nove odrske postavitve folklornih skupin. Pevci ljudskih Ob koncu februarja je v organizaciji ivanške izpostave potekala območna revija odraslih pevskih zborov v treh delih. Vse nastope je pesmi in godci ljudskih viž pa bodo iz zakladnice ljudskega izročila strokovno spremljala Andreja Martinjak, ki je v večini vse skupine predstavili številne, prepogosto že pozabljene pesmi. pohvalila zaradi izjemne kvalitete prepevanja. Na celotni reviji je v treh dneh nastopilo kar 26 in nekaj od njih se bo predstavilo tudi Čaj za dve, strokovni ogled partljičeve na regijskem in državnem nivoju. Vsi trije večeri so bili v znamenju komedije v izvedbi gledališča Petdopol petja in glasbe, še posebej svečan pa je bil zadnji večer v Dobrepolju, kjer nas je voditeljica Simona Zorc Ramovš seznanila z začetkom sobota, 10. aprila 2010, ob 19.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Chopinovega leta in z 200-obletnico njegovega rojstva. Naš pevski Gledališče Petdopol deluje pod režiserskim vodstvom Marjane praznik z naslovom Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem je minil Hočevar. Letos bodo uprizorili Partljičevo komedijo Čaj za dve, s v prijetnem vzdušju predstavitve letne pevske ustvarjalnosti. katero bodo sodelovali v selekciji Linhartovega območnega srečanja. Spodaj in na desni je nekaj priloženih fotografij z nastopa v Grosupljem!

Strokovni spremljevalec letošnjega srečanja je Klemen Markovčič.

Območno srečanje otroških folklornih skupin

GGNeNi so se uspešno predstavili strokovnemu spremljevalcu Klemenu Markovčiču

Mešani pevski zbor KUD France Prešeren Račna.

Moški pevski zbor Corona.

torek, 13. aprila 2010, ob 17.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo V začetku marca je potekal selektorski ogled v okviru skladovega v okviru osnovnih šol in društev. Predstavile bodo odrske postavitve, Linhartovega srečanja 2010. GGNeNi so s svojo premierno izvedbo navdušili občinstvo v Kulturnem domu Grosuplje. ki so nastale v tej sezoni.

marec - 3 / 2010

kultura

Grosupeljski odmevi

Moški pevski zbor Šmarje - Sap.

Ženska vokalna skupina Brinke.

Ženski pevski zbor Biser - Grosuplje.

Moški pevski zbor Samorastnik - Žalna.

53

54

kultura

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Četrt stoletja Brendijevega glasbenega ustvarjanja Brendi je s svojimi številnimi gosti in prijatelji v Hotelu & Casinoju Kongo 12. februarja 2010 slavnostno obeležil 25 let glasbenega delovanja s koncertom in z veliko torto.

Jože Miklič Prve pesmi je Brendi začel pisati že pri 12. letih, prvi studijski posnetek pa je nastal v domačem studiu Dareta Novaka v Kranju.

Nato je ustvarjal za številne ansamble.

Kot predhodnica ansambla Don Juan je bil ansambel Beli med. Nato je sledilo še sodelovanje z ansamblom Amadeus, ki ga je sestavil po razpadu skupine Gu-Gu Tone Dimnik - Čoč, takrat eden najboljših bobnarjev v Sloveniji. Brendi je ob tem priznal, da mu je bil Čoč poleg Mira Čekeliša (Randez Voues) velik učitelj na področju glasbe.

Potem je zasijala popularna skupina Don Juan, za katero je napisal številne hite (Mandarina, Rdečo rožo utrgal bom zate, Pod oknom sem stal, Povej mi Marina, Gasilci smo, Debela dekl'ca, Rad bi ti rekel nekaj lepega...) in z njimi posnel tudi nekaj videospotov.

Skupino Don Juan so poleg Brendija sestavljali Vojko Sfiligoj (klaviature), Damir Jurak (bobni) in Vili Bertok (bas kitara).

Brendi je s skupino uresničil svoje sanje, saj je bil Don Juan v času svojega delovanja najbolj zaželen ansambel. Enako velja tudi za vse njihove izdane kasete in plošče, ki so dosegle najvišje številke pri prodaji v Sloveniji. Ustanovil je tudi svojo založbo z imenom Mandarina.

SLIKE OD VRHA NAVZDOL: - Brendi, ko je kot fantič nastopal v vaškem gledališču.

- Skupina Don Juan pred preč kot 20 leti.

- Brendi s svojo družino - sinom Dejanom, ženo Danico in hčerko Tino.

- Nekoč otroška zvezda Hajdi je zrasla v zapeljivo dekle.

Pisal je pesmi in glasbo za številne znane slovenske pevce in pevke: Majda Arh (Pošlji mu veter pozdrav, Poletno dekle), Irena Vrčkovnik (Uspavanka), Miha Balažič (Jutri sin vaš bo postal vojak, Julija), Sendi (Ti ne veš), Viktorija (Zadnji poljub), Boris Kopitar (Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, Ko šmarnice spet zadrhtijo, Nocoj te ujel bom v svoje sanje, Vsak pač po svoje), Ptujskih 5 (Nasvidenje, Ne ubijajte me, Solze imaš v očeh moja mama, Rane naj skelijo, Sanjam, Ženi se dragi moj, Mama njega sem ljubila, Nocoj spet misli tavajo, Tudi angeli se jočejo, Rada bi spet ljubila te, Poročni valček, Ne ubijajte me), Helena Blagne (Samo ti, Naj nihče me ne zbudi, Bodi srečen Bambino).

Poleg tega je ustvaril kar nekaj hitov za Vilija Resnika (Odiseja), Pop Design (Nekoč bom zbral pogum), Mišo Molk (Kdo upa si v moje dvorce), Marto Zore (Vse bi zate dala), Claudio (Vse najboljše za tvoj rojstni dan, En, dva, tri, Uspavanka), Andrejo Pinotič (V meni ni več moči, Preko Mure, Kaj mi te je spremenilo, Iskra sreče, Tu sem rodila se), Roka in Polono Petovar (Praviva si same bedarije, Čira čara, Veseli muzikant), Ansambel Krila (Tvoja bom), Marinero (Pa sem postal falot) in še za vrsto drugih.

Posebno poglavje na njegovi glasbeni poti je sodelovanje s Koradom Buzetijem (Gospa moj poklon – v duetu z Meri Avsenak), Žena me je zapustila, Ljubimec sem, Na vašem licu je lep izraz, Sem pravi Primorec, Solza se bo posušila, Vem, da me varaš, Mustafa, Sram me je ko solze tečejo, Recite ji angeli). Skupaj sta izdala 12 uspešnih albumov, ki so dosegli zlate in platinaste naklade. V duetu pa sta posnela tudi dva videospota.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Brendi je odkrival tudi mlade talente. Za 10 letno otroško zvezdo Hajdi Korošec je ustvaril številne hite: Naš kuža, Nore počitnice, Petelinček, Moj vojak, Nisem važna, Oblečem si oblekico. Mlada otroška zvezda je bila nato tudi Moni – Monika Pučko (Pa naj bo). Na naše posebno vprašanje je Brendi dejal, da so te pesmi nastajale po rojstvu njegovih otrok, ki jih je pozneje leta 2002 zbral na kompilaciji.

Izdal je tudi vrsto samostojnih plošč: Poznajo me, da sem baraba (1993), Brendi – največje uspešnice (1999), Kaži na kraju nešto ljepoga (1999), Ustavi se (2000), Kje si našla tega kretena (2004), Kaj me briga (2004), Kaj me briga (2005), Brendi – 23 najbolj veselih (2007), Brendi – najlepše balade (2007). Izdal pa je tudi kompilacijsko ploščo in kaseto svojih najlepših pesmi za otroke Brendijeve najlepše pesmi za otroke (2002).

Kljub raznim kritikam, ki so to glasbo označevale kot manjvredno, šund ali celo s trditvami, da ljudi poneumlja, je skladbam čas kot najbolj natančen kritik »dovolil«, da so preživele in se naselile v srca slovenskih poslušalcev.

Svojih prvih 25 let je Brendi praznoval s prijatelji, za katere je ustvaril glasbene hite.

Na jubilejnem koncertu Brendi - mojih 25 let so se tako znova zbrali člani legendarne skupine Don Juan, niso pa manjkali niti Hajdi, Natalija Kolšek, Viktorija, Majda Arh, Boris Kopitar in, seveda, Korado.

V naslednjem mesecu bo Brendi - Branko J. Vunjak praznoval rojstni dan, ko bo naštel leto manj let, kot če bi pomnožili z 2 njegova leta glasbenega ustvarjanja. In čeprav ga poznamo kot zabavljača, je Brendi čisto

preprost družinski človek, ki se s svojo ženo Danico ter otrokoma - hčerko Tino in sinom Dejanom - dobro razume, prav tako tudi s sosedi, a kot hudomušno pripomni, z vsemi komunicira v slovenščini.

Pri tem pa pripomni, da živimo v neki čudni deželi, ki svojo najboljšo glasbo imenuje goveja glasba in da premalo ceni svoje narodne korenine. Z naslednjo mislijo pa dopolni to izjavo in pravi, da postanemo Slovenci čudni takrat, ko se dokopljemo do kakšnega položaja. Takrat se še posebej začnemo zgledovati po tujih vzorcih. Še posebej pa to velja za ljudi na vrhu slovenskih medijev, ki se nato ukvarjajo le z neko umetelno-kvazi umetnostjo.

In kako gleda na letošnjo skladbo, ki bo šla na Evrosong? Pravi, da je v njej vendarle nekaj slovenskega. So morda to znaki, da Slovenci le ne bomo čisto pozabili nase ter na svojo narodno ustvarjalnost in izvirnost?

SLIKE OD VRHA NAVZDOL: - Brendi pred torto velikanko v casinoju Kongo.

- Don Juan danes.

- Brendi in Natalija Kolšek pripravljata nov projekt. Že ta mesec izide nova CD plošča z naslovom Brendi & Natalija Kolšek – Ukraden trenutek, na kateri bodo same nove skladbe obeh priljubljenih pevcev.

- Brendi z Majdo Arh, Jasno Kuljaj in Borisom Kopitarjem.

- Brendi z Lojzetom Slakom. V rani mladosti je Brendi poznal vse Slakove pesmi na pamet in jih prepeval svojim domačim.

- Korado & Brendi na enem od nastopov na Dolenjskem, ko so prišli tudi Cigani iz bližnjega naselja in sta se fotografirala z njimi.

kultura

55

56

ob materinskem dnevu

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Materinstvo na preizkušnji Nevenka Zrnec: „Gloda vprašanje, kaj potem, ko me ne bo več...“

Ob mislih na materinski dan se često spomnim prelepih črtic Ivana Cankarja, ki jih je posvetil materi in s tem na „Cankarjansko mati“, kot se večkrat komu „zapiše“. Vendar pa življenje piše svoje zgodbe. Tudi materam.

Takšne, ob katerih zastane korak. In vendar je treba naprej. Ker poti nazaj ni, četudi se usoda še tako boleče poigrava z življenjem.

Materinstvo na preizkušnji, materinstvo, pisano z veliko začetnico – s to mislijo sem začela pogovor z Nevenko Zrnec, dolgoletno predsednico društva Sožitje, v katerega so vključene osebe z motnjami v razvoju iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Društvo deluje 11. leto; prvih osem let, torej tudi na samem začetku, ko so „orali ledino“, je bila predsednica. Kljub temu da je predsednikovanje predala mlajši kolegici, pa je delo v društvu ostala njena stalnica. Brez tega enostavno ne gre, postalo je način njenega življenja, razmišljanja in konec koncev tudi pomoči. „Preveč jih je, ki to pomoč potrebujejo,“ podkrepi svojo predanost delu.

Ni naključje, da sem prav v mesecu marcu potrkala na njena vrata. In začela pogovor z vprašanjem, kako sprejema bistvo materinskega dneva, kakšen pomen ima zanjo z vidika matere. Pa se je zamišljeno zazrla predse, rekoč: „Za mene je to samo lepo obeležje. Lepo je, če se me kdo spomni, toplo pri srcu, ko me že vnuki pridejo pozdravit z rožo.

Mi je pa veliko bolj pomemben rojstni dan mojih otrok. To je namreč dan, ki je zaznamoval moje materinstvo.“ Materinstvo na preizkušnji, materinstvo, pisano z veliko začetnico – če se dotakneva bistva: kako sprejme mati v najlepšem trenutku pričakovanja – spoznanje otrokove drugačnosti? „To je šok za vse! Za vso družino, za sorodstvo.

Kako pa to sprejmeš kot mati, ne vem, če je mogoče to izraziti z besedami. Nekateri starši se žal s tem nikoli ne sprijaznijo. Otroka sprejmeš z vso ljubeznijo, mu nudiš največ, kar mu lahko. Ko pa takšnega otroka vzgajaš, moraš imeti predvsem veliko pomoči, razumevanja in sprejemanja ne le v družini, temveč tudi v okolju, v katerem živiš. To je namreč v teh trenutkih najvažnejše. Nikakor pa ne morem sprejeti tolikokrat izrečenih misli staršev takšnih otrok, češ, da so prav zato srečni, ker jih otrok na poseben način osrečuje. Mislim, da je to prikrita bolečina, ki jo skušajo v sebi zatreti.

Kajti, starši se s tem zelo težko sprijaznijo in prav tako težko poiščejo pomoč. Toda, ko se sprijazniš s tem, kar ti je naložilo življenje, takrat veš, da je edina pot pomoč, da usposobiš otroka za življenje. Če izhajamo iz dejstva, da je samo 35 % otrok oz. oseb z motnjami v razvoju v institucionalnem varstvu, vsi ostali pa so doma, potem je jasno, kako pomembno je delo staršev v otroštvu, otroka usposobiti, da bo, kolikor največ zmore, lahko poskrbel zase. Čeprav pa vedno ostaja najbolj boleče vprašanje, kaj bo potem, ko staršev ne bo več.

To pa je še ena bolečina in po navadi vprašanje, ki nemo kriči po odgovoru,“ pripoveduje počasi, zamišljeno, kot da odstira zastor drame, ki se odigrava v mnogih domovih. Čez podobno preizkušnjo ste šli tudi sami.

Morda nekaj misli iz lastnih izkušenj, - mi gre vprašanje nekako težko iz ust, pa me moja sogovornica, Mama, resnično pisano z veliko začetnico, preseneti s svojo odprtostjo; tako preprosto, iskreno razgrne svojo zgodbo: „Naš Sašo je bil sprva čisto zdrav dojenček.

Pri njegovih devetih mesecih sem sama podvomila, da je vse v redu. Ko pa sem „svoje strahove“ zaupala zdravnici, so me res potolažili, da pač vidim strahove. Toda vsi ti prikriti strahovi so izbruhnili na dan pri njegovih treh letih v obliki hudih glavobolov. To je bila cena in posledice težkega proda. Jaz pa sem še vedno slepo zaupala zdravnikom.

Imel je kar nekaj učnih težav; moram priznati, da smo mu pomagali pri učenju, mu dodatno razlagali, česar ni razumel, toda, kar je naredil, je naredil sam. Uspešno je zaključil 7. razred osnovne šole, potem pa se vključil v skrajšani program šole PTT. Pri njegovih 18 letih, ko je zaključil šolanje, pa so se začele težave, ko ni bilo nobenih možnosti zaposlitve. Takrat se je pravzaprav začela naša „kalvarija“ in romanje od zdravnika do zdravnika, od komisije do komisije za usmerjanje... Takrat sem začela iskati vse poti, prebirati strokovno literaturo, se izobraževati, saj je šlo za mojega otroka in te poti so me pripeljale v društvo Sožitje. Ni bilo trenutka v mojem življenju, da me ne bi glodalo vprašanje, kaj bo še prineslo življenje, s čim nas bo še dodatno obremenil jutrišnji dan. Skrb za otroka je bolečina, ki je ne moreš izživeti! Ko pa je imel Sašo 30 let, je dobil odločbo o statusu invalida.“ Sašo je prav prijeten mladenič, ki se vsak dan vozi na delo v Ljubljano v eno izmed enot Želve, ki zaposluje osebe z motnjami v razvoju, se ukvarja s športom in s ponosom pripoveduje o tekmovanju v nogometu na Kitajskem leta 2007, seveda pa ob vsem tem potrebuje ogromno skrbi in pomoči staršev, da ohranjajo njegove psihofizične sposobnosti.

Kako, če sploh lahko, se mati sprijazni z dejstvom, da njen otrok ne bo nikoli odrasel, da nikoli ne bo mogel sam skrbeti zase? „Saj enostavno nimaš drugi izbire! To moraš sprejeti tudi zaradi otroka, ki ga imaš rad in kateremu želiš samo najboljše, torej pomagati mu! Samo po tej poti greš lahko naprej. V

enajstih letih dela v društvu Sožitje sem doživela ogromno stisk mater in celotnih družin. Vsak tak otrok je enkraten, poseben! Tu ni nobenega posploševanja, ni kalupov. So pa dogodki, ki bolijo, režejo v dušo in srce ...

Enajsto leto je društvo prisotno v Grosupljem.

Pa še vedno doživljamo stresne situacije. Ko se podamo na ulice Grosupljega, še vedno doživljamo začudene, vprašujoče poglede mimoidočih. Celo kakšen avtomobil se kdaj pa kdaj ustavi ... Pričakovala bi, da se bo kdo ustavil, spregovoril, namenil toplo besedo, vprašanje morda, kako smo – pa se je to zgodilo samo enkrat ... Samo enkrat v toliko letih, ob toliko začudenih pogledih ... Ti pogledi ubijajo.

Naj bodo otroci, ali odrasli – iskreno jih čutijo.

Pa naj kdo temu reče – sprejetost!?“ - Resnica, tako daleč od vseh obljub in lepih besed, ki jo gotovo bolj kot otroci čutijo njihove mame, očetje, družine.

Pogovor spet usmeriva v društvo Sožitje, ko pravi, da je bila njena pot vanj povsem naključna: „Center za socialno delo je sklical sestanek staršev otrok z motnjami v razvoju. Ker je društvo z nekaj presledki delovalo že v preteklosti, je bila spet izpostavljena ideja po ponovni vzpostavitvi; ideja je padla na plodna tla in že čez en mesec smo bili registrirani. Delo predsednika sem prevzela z enim samim pogojem: če smo v prostoru vseh treh občin, bomo tudi delali! Tako smo že leta 2000 organizirali klubsko delavnico, bili glavni pobudniki za ustanovitev Želve.

Klubska dejavnost je še danes eno največjih pričakovanj vseh članov. Vsako sredo popoldne se srečujemo in tega ne zamudijo, razen za ceno bolezni; 20 do 25 članov prihaja. Tu pa se srečujemo z velikimi problemi , saj bi za takšno število udeležencev potrebovali večje število prostovoljcev; tri prostovoljke in prostovoljec – šofer, ki pripelje in odpelje domov tiste, ki jih starši ne morejo, sta resnično premalo za tako zahtevno delo. Še veliko aktivnosti bi lahko pripravili, če bi imeli več prostovoljcev.“ Materinstvo, zapisano celi četici „otrok“ iz društva Sožitje, z lahkoto zapišem. Za svoje požrtvovalno delo je leta 2006 prejela nagrado občine Grosuplje z zlatim znakom. Pa pravi: „Nikdar nisem niti pomislila, da bi karkoli naredila v dobro naših „sožitnikov“ zato, da bi me kdo pohvalil, kaj šele nagradil. To je način mojega življenja, to me konec koncev osrečuje, izpolnjuje. Tudi, ko me je pred šestimi leti razveselil prvi vnuk, in nekaj pozneje drugi, kar je pomenilo tudi varstvo, je bilo samo po sebi razumljivo, da so popoldnevi ob sredah moji, tako da so moji tudi varstvo za vnuke organizirali tako, da sem si lahko vzela čas za Sožitje. In bila srečna, da nihče ni bil za ničesar prikrajšan!“ Ves svoj prosti čas je posvetila temu humanitarnemu delu. Kdaj pa kdaj se odpravi tudi na teren; rada obišče tiste naše občane, ki so svoj novi dom našli v bivalnih enotah. Mnogi brez svojcev, željno čakajo na toplo besedo, na pogovor; tako jim prinese vsaj delček domačnosti, topline, pozdrav iz domačih krajev.

Alenka Adamič

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol – ampak pes!

Piše Mojca Sajovic Vsakdanji sprehodi z našimi štirinožci so od nekdaj veljali za imenitno priložnost druženja z drugimi skrbniki psov, pa tudi z vsemi ljudmi dobre volje, ki imajo radi štirinožce, pa si jih morda ne morejo privoščiti. Tema za klepet je bila zelo hitro pri roki. V zadnjem času pa se stvari spreminjajo, žal na slabše. Na sprehodu v gozdu, na cesti, v naravi, v lokalih in urbanih naseljih smo deležni vse prej kot prijaznih pogledov in nemalokrat tudi v naprej obsojajočih besed.

O naravi psa in njegovih nagonih, o zgodovini udomačitve in njegovi vlogi v družini ter družbi je bilo tudi v našem časopisu napisanega že veliko. Vsa pasja ravnanja, njegovo obnašanje in odzivanje sodobna kinološka znanost zmore temeljito razčleniti in razložiti, če pa nastopijo težave, je vzrok zanje vedno potrebno iskati na drugi strani pasjega povodca – pri skrbniku psa.

Velikokrat je že bilo poudarjeno, da nevarnih pasem ni, nevarni so samo pasji skrbniki, ki zaradi neznanja, lenobe, brezvestnosti in še česa … do svojega štirinožca nimajo odgovornega odnosa.

Skrbnik mora zagotavljati psu dobro počutje in preprečevati vzroke za poškodbe, bolečine, bolezni ali za motnje v obnašanju, kot so opredeljene v zakonu in pravilniku o zaščiti živali.

Prav tako pa je tudi v celoti odgovoren za škodo, ki jo pes povzroči. Skrbnik je dolžan svojega psa vzgojiti in izšolati tako, da ni nevaren okolici.

Pri šolanju je izrecno prepovedano uporabljati načine in pripomočke, ki psu povzročajo bolečino.

Na javnem mestu mora biti pes na povodcu.

Po določilih zakona je javno mesto vsak javni kraj razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Zasebne zelene površine torej niso javno mesto. Psi, ki so zaradi ugriza človeka ali živali opredeljeni kot nevarni, morajo imeti na javnem mestu tudi nagobčnik, bivati morajo v objektu ali pesjaku, na prostem pa na ograjenem prostoru z ograjo višine najmanj 180 cm in opremljeno z opozorilnim znakom, da gre za nevarnega psa.

Nepoznavalci kinološke stroke poudarjajo, da so okolici nevarni le psi posameznih t.i. nevarnih pasem, ki jih statistika največkrat uvršča med tiste, ki so ugriznili človeka ali drugo žival.

Ne gre pa prezreti dejstva, da je v državi le 20 odstotkov čistopasemskih psov, ostali pa so mešanci. Med slednjimi je prav gotovo veliko takih, ki so prepuščeni sami sebi in ulici, kot plod slabih izkušenj z ljudmi in drugimi živalmi pa se pogosto zgodi, da v svojo obrambo ali zaradi nagona samoohranitve svoje edino orožje - zobe tudi uporabijo. Zakon posebno poglavje namenja ugrizom psov in šolanju nevarnih psov. Predpisuje postopke, ko gre za poškodbo človeka. Zdravnik mora ogrizeno osebo napotiti v antirabično ambulanto, ki izvede vse nadaljnje predpisane postopke in upošteva predpisane roke. V primeru, da je pes povzročil smrt človeka ali posebno hudo poškodbo, inšpektor odredi usmrtitev psa. Če poškodba ni bila

kinološki kotiček

57

Sreča ali strah na vrvici?

Skrbniki psov smo pod vtisom nedavnih tragičnih dogodkov še toliko bolj odgovorni, da omogočimo prijetno sobivanje tudi tistim, ki psov nimajo ali se jih celo bojijo. huda, je predpisano obvezno šolanje psa, prav tako pa tudi šolanje naslednjega psa istega skrbnika, katerega pes je bil usmrčen zaradi povzročitve smrti ali posebno hude poškodbe človeka. Program šolanja je posebej predpisan, po končanem šolanju pa uspešnost preveri komisija. Če tudi naslednji pes istega skrbnika povzroči smrt ali hudo poškodbo človeka, veterinarska uprava temu skrbniku prepove posedovanje in vzrejo psov. Globe, s katerimi se kaznujejo kršitelji določil zakona, znašajo od 800 do 84.000 € za pravne osebe in od 200 do 1.200 € za posameznike.

V slovenskih blokovskih oziroma spalnih naseljih pogosto naletimo na prizore, ko zjutraj in zvečer skrbniki izpustijo svojega psa na prosto, da opravi fiziološke potrebe, nato pa sam najde pot do doma, kjer ga že nekdo spusti v hišo ali stanovanje. Ker je skrbnik psa doma, ga pri takem neodgovornem dejanju nihče ne preganja. Žal pa uradni veterinarji Veterinarske uprave, občinski redarji in policisti ne preganjajo niti tistih kršiteljev odlokov, ki za svojim štirinožcem ne pobirajo iztrebkov, čeprav so pri »nečednem dejanju« zraven.

Kinološka zveza Slovenije (KZS) že nekaj let na večjih prireditvah, predvsem razstavah psov, prireja delavnice z naslovom »Brez strahu pred psom«. Delavnice so namenjene osnovnošolskim otrokom, ki na razumljiv način spoznajo psa kot družabno bitje in se naučijo, kako se z njim srečati na javnem prostoru pa tudi, kaj pomeni odgovorno lastništvo psa. Na KZS so namreč prepričani, da je potrebno odnos med človekom in psom pričeti graditi že v rosnih otroških letih, zato so kinološki strokovnjaki s svojim programom – učno uro pripravljeni priti v šole in vrtce. Povabila pa so bolj izjema kot pravilo ...

Še vedno drži, da iz malega raste veliko in vsi odrasli, ki otroku štirinožca predstavijo na način: »Pusti psa, te bo ugriznil! Če ne boš priden, te bo kuža ugriznil!« ipd., že v naprej izzivajo usodo in otroku delajo slabo uslugo.

Kakor je skrbnik psa odgovoren za dejanja svojega psa in mora okolico zavarovati pred njegovim neželenim vedenjem, tako je tudi dolžnost staršev, da otroku na primeren način predstavijo psa kot človeku koristno žival, kot družabnika, športnika, delavca, lovca, reševalca in terapevta. Predvsem pa ga morajo poučiti, kako in zakaj je nevarno teči pred psom, mahati z rokami, brcati in vpiti. Vse našteto namreč vzpodbudi pasji nagon plena in do škode je le neznaten korak.

Kinologi tudi ugotavljajo, da se kljub nenehnim prizadevanjem za obveščenost in ozaveščenost pasjih skrbnikov kaže veliko pomanjkanje znanja in volje, ko gre za vzgojo in socializacijo psov.

Pomembna naloga tiči na ramenih vzreditelja, še preden mladička odda novim skrbnikom, slednji pa so dolžni svojega psa vzgojiti v prijetnega in poslušnega spremljevalca, vajenega obnašanja v urbanem okolju in stikov z ljudmi ter živalmi.

Strokovnjaki za šolanje psov na KZS so prepričani, da bi moral vsak pasji skrbnik opraviti tečaj s preizkusom znanja in pod strokovnim vodstvom izšolati svojega psa. Ta pobuda je bila posredovana tudi Veterinarski upravi R Slovenije, vendar ni naletela na podporo države.

Tako ljubiteljem živali in tistim, ki se počutijo ogrožene, ostane le prijazno opozorilo skrbnikom psov, v skrajnem primeru pa prijava uradnemu veterinarju na VURS ali na policijo.

Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10@siol.net.

58

zdravje

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Šola za starše – predporodna zdravstvena vzgoja Definicija babice

Babica je oseba, ki je uspešno zaključila predpisane študijske obveznosti, je vpisana v register zdravstvenih delavcev in je pridobila licenco za opravljanje dela znotraj države.

Babica je prepoznana kot odgovorna in zanesljiva strokovnjakinja, ki podpira, neguje in svetuje ženski med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem ter izvaja tudi babiško nego novorojenčka in dojenčka.

To delo vključuje preventivo, promocijo normalnega poroda in odkrivanje patoloških stanj matere in otroka ter zagotavljanje medicinske pomoči in izvajanje prve pomoči v odsotnosti zdravnika.

Babica ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji ženske, družine in širše družbene skupnosti. Njeno delovanje vključuje prenatalno vzgojo, pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na področje zdravja žensk, spolnosti ali reproduktivnega zdravja ter zdravja otrok.

Babica lahko deluje na domu, skupnosti, bolnišnicah, kliniki in zdravstvenih domovih. *Definicija poklica babice, ki jo je sprejela Mednarodna zveza babic (ICM) julija 2005, Brisbane, Avstralija Iz definicije je razvidno, na katerih vse področjih lahko babica deluje.

Zarodek raste in se razvija v maternici. Vsaka razvojna stopnja, v nosečnosti in po rojstvu, zahteva različno prilagoditev in vedenje staršev. Nosečnice so v tem obdobju izredno motivirane in dovzetne za nasvete in učenje.

Zdravstveni delavci moramo ta čas izkoristiti in bodočima staršema posredovati čim več uporabnega znanja.

Rojstvo je sestavni del življenja. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da se je treba nanj pripravljati. Porodni tečaji pomagajo razumeti potek poroda in sprejemati pravilne odločitve.

Šola za starše ima dolgoletno tradicijo in je zelo dobro sprejet način zdravstveno vzgojnega dela tako med prebivalstvom rodne dobe, kot tudi med zdravstvenimi delavci. Ta oblika je pomembna za vse prvič noseče ženske in njihove partnerje.

Program je sestavljen iz tematskih predavanj, ki obravnavajo vsebine.

- Zgodnja in pozna nosečnost – za zgodnjo nosečnost je pomembno, da so nosečnice pozorne na spremembe, ki so posledica delovanja hormonov. Te lahko vplivajo na psihično stanje nosečnice, fizično počutje, spremembe na in v telesu. Seznanijo se s presejalnimi testi, ki se izvajajo v nosečnosti, navodilih o zdravem življenju in prehrani.

- Za pozno nosečnost je pomembno, da se nosečnica zna opazovati in pravočasno reagirati na spremembe, ki zahtevajo posvet s strokovnjaki. V pozni nosečnosti je lahko prisotno otekanje nog in rok, naraščanje telesne teže, zvišan krvni pritisk pa tudi slabše oziroma obremenjeno delovanje ledvic. O večini teh težav se nosečnica pogovarja na obisku pri ginekologu. Vloga šole je naučiti in opozoriti nosečnico, kako se odzvati na spremembe, na pravilno prehranjevanje, pitje in telesne aktivnosti. Nosečnice tudi izvedo kdaj, kako in zakaj je potrebno ukrepati.

- V pozni nosečnosti prihaja do nosečnostnih popadkov, pogosto zaradi nepravilnega načina življenja, to pa lahko celo povzroči prezgodnji porod. Poleg navedenega je potrebno opazovati tudi aktivnosti in gibanje ploda v tem obdobju. Največ strahu izzove odtekanje plodovnice. Ob pravilnih razlagah, kako začne odtekati plodovnica in kako je potrebno v takem primeru ukrepati, se bodoča starša razbremenita strahov in tudi pravilno reagirata na to spremembo v nosečnosti.

- Za začetek poroda je pomembno, da bodoča starša dobita informacije o pravočasnem odhodu v porodnišnico, načinu sprejema v porodnišnico, pripravah na porod v porodni sobi, o načinih lajšanja porodnih bolečin in pripomočkih za lajšanje porodne bolečine ter posegih, ki se izvajajo v tem času.

- Priprava porodnega spremljevalca zajema učenje in informiranje o njegovih aktivnostih in pomoči porodnici v času rojevanja.

- Nosečnicam se predstavijo načini iztisa ploda glede na položaj telesa in načini, ki se v določenih situacijah lahko izvedejo. Pomembne so tudi informacije o dogodkih, kot so prvi stiki obeh staršev z novorojencem, prvo dojenje, nega novorojenčka v tem času in morebitni posegi, ki so takrat nujni.

- Bodoče starše, predvsem mamice, se pripravi na ožje in širše poporodno obdobje, in spremembe, ki se zgodijo v in na telesu porodnice – otročnice. Pripravi se jih tudi na psihične spremembe po porodu, na katere vplivajo predvsem hormonske spremembe, spremembe, pogojene s fizičnimi obremenitvami med porodom, pa tudi na način življenja po porodu glede na zahteve novorojenčka v prvih dneh in tednih po porodu.

- Dojenje in spanje novorojenčka – dojenčka sta procesa, ki nista samoumevna, kot si nekateri bodoči starši to predstavljajo.

- Veliko vprašanj je o bodočem starševstvu, kjer imajo pomembno vlogo vsi tisti, ki delajo z bodočimi starši. Starševstva se ne naučimo na nekaj srečanjih v Šoli za starše, to je dolgotrajen proces. V teh pripravah se nauči bodoča starša najboljše nege in higiene novorojenčka, o prvih sprehodih, polaganju novorojenčka v posteljico, pravilnega ravnanja z novorojenčkom, oblačenja, slačenja, varnostnih prejemov med kopanjem in negovanjem, sončenja in pestovanja dojenčka.

Starše se opozori na morebitne nevarnosti ob otrokovih začetkih plezanja in postavljanja na noge ter druge nevarnosti (vroče pečice, vrata, stopnice…).

- Zobozdravstvena vzgoja, kar zajema zdravje zob v času nosečnosti in po porodu, razvoj in čiščenje zob pri otroku.

Kot je razvidno iz že opisanega, je namen šole dati bodočim staršem odgovor na mnoga vprašanja, dvome, nejasnosti in strahove, kot so: »Kdaj v porodnišnico, da ne bo prepozno?«, »Bova znala biti starša?«, »Kakšen bo otrok?«, »Zakaj joka?« in podobno.

Gordana Njenjić, dipl.m.s., babica LITERATURA Njenjić, G. (2008) Šola za starše – znanje za prihodnost. V: Zbornik predavanj, Postojna

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)

zdravje, mladi upi

59

Vrtiljak zdravil

Nedolgo tega je po spletu zaokrožilo pismo neznanega avtorja, ki opozarja na prekomerno uporabo zdravil. Zapisane trditve nismo znanstveno preverili, zato naj služijo le kot temelj za razmišljanje o lastnem zdravju. Izbira je vedno naša.

Zdravniki in farmacevti med vami zelo dobro vedo, kaj je vrtiljak zdravil. To je vrtiljak, na katerem se ni preveč priporočljivo znajti, kajti ko si enkrat na njem, je sila težko izstopiti ... In čim starejši smo, tem bolj postaja ta vrtiljak nevaren. In pogost. In nor. -Vzemimo na primer Janeza!

Janez je dokaj zdrav 50-letnik, ki ni-ma posebnih zdravstvenih težav. Na sistematskem zdravniškem pregledu pove zdravniku, da mu včasih malce ponagaja prebava ... in zdravnik mu napiše recept za zdravilo famotidin, ki »pomaga« proti slabi prebavi.

Na videz povsem nedolžno zdravilo. Toda Janez žal ne ve, da famotidin povzroča bolečine v sklepih. Slednje postajajo vedno hujše in vse bolj moteče, zato začne Janez jemati paracetamol, da si bolečine olajša. Tudi paracetamol se mu zdi docela nenevaren, saj je na voljo brez recepta. Še vedno pa se počuti slabo, oziroma se zdaj počuti še slabše. Postane depresiven, kar je prav tako stranski učinek famotidina. Toda Janez tega ne ve. Prav tako je stranski učinek famotidina to, da mu nenadoma začnejo rasti prsi, težave pa ima tudi s potenco. To dvoje njegove depresije zagotovo ne olajša.

Janez, ki je z razpoloženjem vse bolj na psu, prebere, kako zelo zdravo naj bi bilo rdeče vino. Zato vsak dan pri večerji zvrne kakšen kozarček, včasih pa še pri kosilu. Zakaj bi si vino omejeval, če je pa zdravo? Pa še razpoloženje mu popravi. Vendar pa se Janez ne zaveda, da paracetamol v kombinaciji z alkoholom lahko hudo poškoduje jetra. Poleg tega so njegova jetra močno obremenjena

že zaradi prvega zdravila, famotidina, tako da se te poškodbe kaj hitro spreminjajo v kronične. Jetra so sicer organ, ki se izjemno hitro obnavlja in je v nekaj tednih že popolnoma regeneriran. Vendar tudi jetra ne zmorejo delati čudežev, če morajo nenehno razgrajevati tuje sintetične snovi in alkohol. Zato jetra (ki opravljajo v telesu nad 400 funkcij) v tem stanju nenehnega stresa kmalu omagajo in prenehajo učinkovito izvajati detoksifikacijo organizma. Posledice so takojšnje in uničujoče, zlasti za imunski sistem. Janezovo telo, ki ne zmore več presnavljati strupov, postane nemočna tarča raznih okužb. Zato mu zdravnik predpiše antibiotike. Antibiotiki zadajo Janezu najhujši udarec od vseh, saj mu dokončno sesujejo že tako načeti imunski sistem. Obenem poškodujejo tudi njegova prebavila ter omogočijo razrast kandide. Zdaj ima Janez žal tudi že kronično vnetje sinusov; zanj mu zdravnik predpiše zdravilo proti alergijamantihistaminik, katerega neželeni stranski učinek pa je, da Janez kmalu postane tudi vzkipljiv in razdražljiv. Pri tem seveda to zdravilo, antihistaminik, alergij prav čisto nič ne zdravi, le blokira njihove simptome. Pa še to le v 40 do 60 % primerov, kajti alergije povzročajo tudi druge snovi in ne le histamin.

Hkrati so protialergijska zdravila znana po številnih stranskih učinkih. Tako ima Janez zdaj še glavobole, zvišan holesterol in motnje srčnega ritma. Pogosto ga stiska v prsih, nenehno se znoji, povrnile pa so se tudi prebavne težave, kajti antihistaminik mu je povzročil vnetje želodca. Janez tudi

velikokrat bruha, njegov krvni sladkor je precej povišan, ima nenormalno krvno sliko in težave z uriniranjem, zadnje čase pa opaža še, da ima motnje pri koordinaciji gibov in svojega telesa ne obvladuje več popolnoma.

In tako naprej ... in naprej.

Pravzaprav v njegovem telesu ni več stvari, ki bi delovala normalno. Uradna medicina, v vsej svoji krasoti in veličastnosti. Verjetno vsak od nas pozna nekaj takšnih Janezov, ki so se zelo hitro spremenili v razvaline. Psihične motnje, izpadanje las, težave z dihanjem, ustne afte, zvišanje telesne teže, nenormalnosti v EKG-ju, okvare vida, gomazenje po telesu, pordelost kože, nočne more, osebnostne spremembe, samomorilne misli … vse to je »normalno« in »sprejemljivo«, dokler »koristi prekašajo tveganje«. Obstajajo pa še tudi taki stranski učinki, ki jih zdravnik nikoli ne vidi. Npr., žena Janeza zapusti, ker ne more več prenašati njegovih izbruhov besa in nenormalnega vedenja. Otroci so se mu odtujili, morda bo izgubil tudi službo, saj je nenehno na bolniški, ko je na delu, pa se nanj ni mogoče več zanesti. Vse zaradi nepomembne težavic s prebavo, ki bi se dala zlahka urediti s kakšnim čajem ali zeliščnim pripravkom, če bi se Janezov zdravnik (ali Janez sam) na to seveda spoznal.

Ne zanašajte se na druge, zanesite se nase in na svoje telo.

Privoščite mu hrano – tisto naravno in brez črtnih kod ... Privoščite mu zdravje.

Mojca Sajovic (Vir: Spletna pošta - neznani avtor)

Zimovanje z Mojco in Kekcem Kot med vsakimi zimskimi počitnicami smo tudi letos skavti organizirali tabor za mlade skavte, ki smo ga poimenovali kar zimovanje. Odpravili smo se deževno petkovo popoldne. Z avtobusom smo se vozili kakšni dve uri in nato prispeli v Godovič. Tam naj bi spali v župnišču. Vsi lačni smo se odpravili proti prenočišču,

kjer sta nas že pričakala Kekec in Mojca.

Povedala sta nam, da bomo to taborsko tridnevje nabirali kapljice za dušo tete Pehte, da bo postala boljša. Ko smo odšli noter, smo se preobuli, nato pa odhiteli v sobe. Fantje v svojo, punce pa v svojo. Tam smo si pripravili oblačila, se preoblekli, odšli na večerjo, si nato pripravili postelje in odšli spat. Zjutraj so nas že zelo zgodaj zbudili, saj smo si morali umiti zobe in obraz ter se preobleči. Sledila je jutranja telovadba nato pa zajtrk. Voditelji so nam povedali, da bomo odšli na pohod. To nas je kar utrudilo, zato smo komaj čakali večerjo.

Po tem so nekateri starši klicali otroke in jih lepo pozdravili. Umili smo se in odšli spat.

Zjutraj pa nas je že čakala nova naloga.

Pripravili smo eno sobo za sveto mašo, ostale pa smo pospravili. Začeli so prihajati starši

in ko je prispel tudi kaplan, se je sveta maša lahko začela. Po maši smo se skavti poslovili in veselo odšli domov. Zimovanje o Mojci, Kekcu in Pehti nam bo ostalo v lepem spominu.

Klara Ahčin (10 let), skavtinja stega Grosuplje1

60

vreme

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Vreme v Grosupljem Februar 2010 Januar 2010

V novo leto smo vstopili z meglenim ozračjem in rahlim dežjem.

Turobno in prav nič zimsko vreme se je zaključilo že dan kasneje, ko je popoldne rahel dež prešel v občasno rahlo sneženje. Ob prehodu hladne fronte je krajši čas sicer močneje snežilo, a padlo je manj kot centimeter snega. Tretji dan januarja je bil najbolj sončen v vsem mesecu. Že naslednji dan se je po jasnem in mrzlem zgodnjem jutru hitro pooblačilo. Pozno dopoldne je začelo rahlo snežiti. Do večera je padlo 5 cm snega. Rahlo sneženje se je nadaljevalo tudi še 5. januarja, v noči na 6. januar pa se je sneženje okrepilo. Ker se je nestanovitno oblačno vreme z občasnim rahlim do zmernim sneženjem še nadaljevalo, se je snežna odeja iz dneva v dan debelila.

Najobilnejše padavine so se začele 8. januarja. Tega dne je zjutraj in dopoldne padal zmrznjen dež, že sredi dneva pa se je začelo močno sneženje. Okoli 18. ure je intenziteta sneženja dosegala do 12 cm novega snega na uro (v zmernem sneženju v eni uri običajno pade okoli 3 cm snega). Zaradi tega je bil cestni promet močno oviran. 9. januarja ob 7. uri smo imeli 43 cm debelo snežno odejo. V naslednjih dneh se je vremensko dogajanje umirilo. Ob oblačnem nebu in pogosti zamegljenosti se je temperatura zraka vseskozi gibala okoli ledišča. Snežna odeja se je počasi sesedala in zlasti v drugi polovici meseca zmrzovala. V zadnji dekadi so dnevi postajali hladnejši, živo srebro je tudi čez dan ostajalo pod lediščem, sive in kratke dni pa je občasno spremljalo naletavanje snega. Najvišjo snežno odejo v mesecu smo imeli 31. januarja zjutraj, ko je sneženje iz dopoldneva prejšnjega dne ponehalo. Ob 7. uri je bilo 47 cm snega.

Povprečna mesečna temperatura je bila −2,3 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 1,9 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, je bil letošnji januar hladnejši za 0,3 °C. Hladnejša od povprečja za obdobje 1995-2009 so bila tako jutra kot tudi popoldnevi.

Jutra s povprečno temperaturo −4,1 °C za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +0,1 °C pa za 2,8 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila −14,2 °C (28. 1.), najvišja pa +7,4 °C (1. 1.). Megla je bila opažena v petnajstih dneh; štirinajstkrat se je pojavljala v mestu, še dan več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Bila sta dva dneva s slano. Ivje je bilo po vejah dreves šest dni. Snežna odeja je ležala 30 dni (od tega 3 dni le del dneva). Snežilo je v petnajstih dneh. Prav toliko dni je živo srebro ves dan vztrajalo pod lediščem.

V devetindvajsetih dneh je temperatura padla pod ledišče, od tega trikrat pod −10 °C. V petnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 123 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 205 % običajne količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh januar leta 2000, ko je padlo 5 litrov padavin, najbolj namočen pa leto kasneje s 125 litri.

Prve tri dni smo imeli debelo snežno odejo in najhladnejša jutra letošnjega februarja; živo srebro se je najnižje spustilo 3. februarja, ko je bilo −13,6 °C. Še isti dan je jugozahodni veter prinesel odjugo in popoldne se je ob zmerno oblačnem nebu segrelo do +5,7 °C. Podobno toplo, a oblačno je bilo tudi še naslednji dan, 5. februarja pa so se sredi dneva začele pojavljati rahle padavine (rosenje in rahel dež). Snežna odeja se je hitro tanjšala in od prvega dne, ko je merila 41 cm, se je do večera tega dne sesedla na 25 cm. Zvečer se je dež nekoliko okrepil in zgodaj zjutraj naslednjega dne postopoma prešel v sneg. Rahlo, občasno tudi zmerno sneženje je tekom dneva dalo 8 cm novega snega. Sledilo je nekaj suhih in oblačnih dni z dnevnimi temperaturami pod lediščem. 9. februarja se je vreme počasi začelo slabšati. Zjutraj in zvečer so že naletavale posamezne snežinke.

Naslednji dan so zaznamovale obilne snežne padavine, ki so trajale skozi ves dan in ponehale šele 11. februarja dopoldne. V približno trideset ur trajajočem sneženju je padlo skupaj 34 cm novega snega.

Ob koncu padavin je višina snežne odeje znašala 61 cm, kar je največ po februarju leta 1999. 13. februar je bil sončen in topel. Temperatura je presegla 6 stopinj Celzija, kar je povzročilo hitro sesedanje snežne odeje in s streh so odpadale tudi meter dolge ledene sveče. V drugi polovici meseca je bilo postopno topleje, čeprav so bile sončne ure precej redke. Nekajkrat je tudi snežilo, a padlo je največ 4 cm novega snega. 19. in 20. februarja je obilno deževje povzročilo dodatno taljenje snežne odeje ter po travnikih mestoma zastajanje površinske vode in manjše poplavljanje vodotokov Bičje ter Grosupeljščica. 24. februarja se je po skoraj dveh mesecih zopet ogrelo preko deset stopinj Celzija.

Kljub temu, da je bilo nekaj zadnjih dni meseca tudi +13 °C in več, se snežna odeja ni uspela staliti.

Povprečna mesečna temperatura je bila +0,2 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 1,4 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji februar običajno hladen. Glede na obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo −2,9 °C toplejša za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +4,2 °C pa so bili hladnejši za 2,4 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila −13,6 °C (3.2.), najvišja pa +13,9 °C (25.2.). Megla je bila opažena v devetnajstih dneh; sedemnajstkrat se je pojavljala v mestu, še dva dneva več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Ivje je bilo po vejah dreves tri dni.

Snežna odeja je ležala ves mesec. Snežilo je v devetih dneh. Osem dni je živo srebro ves dan vztrajalo pod lediščem. V enaindvajsetih dneh je temperatura padla pod ledišče, od tega trikrat do −10 °C in nižje. V šestnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 122 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 156 % običajne količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh februar leta 1998, ko sta padla 2 litra padavin, najbolj namočen pa leta 1995 s 199 litri.

Iztok Sinjur

DIAGRAMA SPODAJ: Višina snežne odeje januarja in februarja ob 7. uri zjutraj.

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Dr. Mihael Glavan v Mestni knjižnici Grosuplje

Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 28. januarja, ob 18. uri

Ko so v Dobrepolju zaključili z izdajanjem del domačega učitelja in zavzetega kulturnega delavca Frana Jakliča, so ga z občine in Mohorjeve družbe zaprosili, naj za zaključek povzame njegovo življenje in delo v samostojni knjigi. Zamislil si jo je kot dokumentarno – kulturno – zgodovinsko študijo, v kateri je želel z analizo pomembnejših besedil prikazati vpliv ožjega in širšega okolja na pisatelja in njegov razvoj. Gre za dokumentarno monografijo, ki temelji na virih, dokumentih, ki so se ohranili.

Na življenje in delo pisatelja ne vpliva le ekonomsko-politično stanje, ampak tudi širša civilizacijska, bivalna kultura, prehrambene, oblačilne navade dobe, pričevanja ljudi.

Jaklič je bil prizadet že z rojstvom, saj ga oče ni priznal, imel je poškodovano nogo in je šepal. Vendar je postal učitelj in vsestranski kulturni in politični delavec. Knjigo je razdelil na 4 dele: najprej je predstavil kulturno obzorje, duh dobe, nato Jakličevo izobrazbo in poklicno delo, v tretjem delu se je posvetil njegovemu delovanju v zadružništvu, politiki, gospodarstvu, čitalništvu, v zadnjem delu pa njegovemu pisateljevanju. Zaradi političnega delovanja je bil celo izgnan iz Dobrepolja. Po I. svetovni vojni so ga povabili nazaj in se mu opravičili. Ko se je Dobrepolje organiziralo v samostojno občino, so dan njegovega rojstva izbrali za občinski praznik.

Nekaj novih dejstev o Jakliču so mu posredovali sorodniki, pisateljev vnuk Tadej Sluga, nekaj dokumentov, predvsem dekrete o premestitvah, preselitvah, o upokojitvi .., je odkril v rokopisnem oddelku NUK-a. Že znanim podatkom je dodal še spomine na očeta njegove hčerke, ki je učila na Zgornji Slivnici nad Šmarjem - Sapom. Nekaj literarnih drobcev je ostalo v rokopisu, večinoma pa so jih že prepisali in objavili. Nedokončano je ostalo delo, ki govori o zemljiški odvezi in se dogaja na območju med Slivnico in Lipoglavom. V svojem času je bil opazen pisatelj, saj so o njem pisali Josip Vidmar, Janez Logar itd.

Miran Hladnik je v svoji razpravi o večerniških povestih poudaril, da je znal na zanimiv način etnološke posebnosti krajev prenesti v leposlovje.

Dr. Glavan je poln načrtov. Za objavo pripravlja dnevnik Janeza Menarta. Pesnik in urednik je cela tri desetletja pisal dnevnik, v katerem najdemo zapise o kulturno-političnem dogajanju, v katero je bil vpleten, pa do čisto vsakdanjih dogodkov in osebnih stikov.

Tudi Grosuplje pozna zanimive ljudi, ki bi si zaslužili podrobnejšo predstavitev - s to mislijo je zaključil prijeten literarni večer, s katerim smo se v knjižnici začeli pripravljati na slovenski kulturni praznik.

Doktor Mihael Glavan, učitelj, ravnatelj, režiser, raziskovalec, je z več vezmi povezan z občino Grosuplje. Dolga leta je živel v Šmarju – Sapu, nekaj časa je učil angleščino na osnovni šoli v Grosupljem.

Nato pa se je preselil v Stično in se zaposlil na tamkajšnji srednji šoli, kjer je vrsto let tudi ravnateljeval. Njegova naslednja zaposlitev ga je vodila v Ljubljano na Zavod za šolstvo, prav posebno polje pa se mu je odkrilo pri vodenju rokopisnega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Začel je raziskovati slovenske prvotiske iz obdobja protestantizma in urejal njihove reprinte. Na to temo je zagovarjal tudi doktorsko disertacijo. Ob urejanju sodobnega rokopisnega gradiva so ga pritegnili zanimivi slovenski avtorji: Edvard Kocbek, Lojze Kovačič….. in seveda domoznanski avtorji. Dolga leta že ureja Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, v Klasju, glasilu občine Ivančna Gorica, objavlja pregledne članke o zanimivih ljudeh. V Trubarjevem letu se je lotil Trubarjevega življenja in dela na drugačen način, preko slikovnega gradiva.

Vendar je njegovo delo tako obširno in raznoliko, da ga je težko predstaviti v nekaj stavkih, je zaključila svoja uvodna razmišljanja Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, in prepustila besedo gostu.

Dr. Glavan je ugotovil, da je sreča, če lahko počneš to, kar te veseli. Vse delo, ki mu ga je skozi življenje namenila usoda, je rad opravljal, tudi poučevanje na osnovni šoli v Grosupljem ob sobotnih popoldnevih. Želel pa si je raziskovati starejše slovensko slovstvo in predvsem s tem se je ukvarjal Marija Samec zadnjih 27 let.

iz knjižnice

61

Zadnje slovo Andreja Smoleta za kulturni praznik v Mestni knjižnici Grosuplje

Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, sreda, 7. februar 2010, ob. 18. uri Dramski igralec in upokojeni direktor kranjske knjižnice že vrsto let nastopa z besedili Matjaža Kmecla o znanih Slovencih. V naši knjižnici smo ga že poslušali v monodramah Kako je Lovro Toman razvil slovensko zastavo in o Primožu Trubarju. Letos pa nam je za kulturni praznik pripravil portret Andreja Smoleta, Prešernovega prijatelja, romantika, ki smo si ga vedno predstavljali kot radoživega, veseljaškega človeka, po rodu iz bogate gostilniške družine, ki je imela v lasti ljubljansko gostilno Figovec. Kadar je zašel v finančne težave, je račune pokrila njegova mati ali pa ga je poslala v tujino, da se je skril pred upniki. Umrl je mlad.

Predstava je zasnovana kot Smoletov pogovor iz onostranstva po njegovi smrti z živim pesnikom in prijateljem Prešernom. Spoznamo, da je bil pravzaprav nesrečen človek. Ni imel sreče v ljubezni, saj mu ni bilo dano spoznati prave Eloize, prav tako ni našel pravega dela, ki bi ga zadovoljevalo.

Gorel je za slovenstvo in slovenski jezik, zbiral je ljudske pesmi in podpiral vsako delovanje za dvig narodne zavesti.

Igralec Anatol Štern je na svoji sceni, opremljeni z dvema stoloma, mizo in svečniki, v kostumu, ki ga je tudi sam zasnoval, prepričljivo zaigral lik Andreja Smoleta v vsem razponu od razbrzdane radoživosti do velike tragike, ki spremljala celo našo romantično pisateljsko generacijo. Pripravlja že naslednji projekt, Levstika, in upamo, da ga bomo spet videli na našem odru.

Marija Samec

62

šport

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Najšportniki 2009 v občini Grosuplje V dvorani Družbenega doma Grosuplje so v v sredo, 3. 2. 2001 zvečer, podelili priznanja Zveze športnih organizacij Grosuplje (ZŠO) najboljšim športnikom in športnicam v občini Grosuplje, hkrati pa tudi v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) priznanja najboljšim na državni ravni. Prva so podelili mag. Mitja Lončar - predsednik ZŠO Grosuplje in podžupan Božidar Gabrijel, za OKS pa je priznanja podelil Miro Cerar. Udeležba grosupeljskih športnikov in simpatizerjev je bila polnoštevilna, športnikov z državne ravni pa je na podelitvi kar precej manjkalo. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Grosuplje s skupinama saksofonistov in mladih violinistk, program pa sta povezovala Petra Krnc in Jan Pirnat.

Jože Miklič

Zlato plaketo ZŠO sta prejela:

Dušan Hamun- Kolesarsko društvo Grosuplje, za večletno delovanje na športnem področju.

Admir Bogaljević - Shotokan karate klub Grosuplje, za športne uspehe na državni ravni.

Ekipa mlajših pionirk Ženskega košarkaškega kluba Grosuplje, za športne uspehe na državni ravni.

Kolesarsko društvo Grosuplje kot organizator množičnih kolesarskih prireditev (prevzel predsednik Bojan Lukavečki).

Franci Pevec - Plesni klub M Ljubljana, za plesne uspehe na državni in svetovni ravni.

Ekipa starejših pionirjev Košarkaški klub Grosuplje, za uspehe na državni in mednarodni ravni.

Jan Kolenc - Strelsko društvo Grosuplje, za uspehe v strelstvu na državni ravni.

Jadralni klub Scorpion Grosuplje, za uspehe v jadranju na morju na državni ravni.

Ekipa mladincev Rokometnega kluba Grosuplje, za uspehe v 1. državni rokometni ligi za mladince. (Priznanje je prevzel predsednik kluba Dušan Anžlovar.)

Barbara Zatler, Matic Barič, Urban Gale, Mario Hološ, Rok Ivanc in Žan Trontelj - Strelsko društvo Grosuplje, za strelske dosežke na državni in mednarodni ravni.

Jože Kolenc - Strelsko društvo Grosuplje, za večletno in večplastno delo v društvu, na tekmovanjih in kot trener.

Zlato plaketo je kot tekmovalec v Strelskem društvu Grosuplje je prejel tudi Željko Moičević - Strelsko društvo Grosuplje (Zaradi tekmovanja v Nemčiji ga na podelitev ni bilo.)

Srebrno plaketo ZŠO je prejela:

Bronasto plaketo ZŠO pa so prejeli:

Renata Oražem Vršič - Strelsko društvo Grosuplje, za uspešna tekmovanja na državni in mendarodi ravni.

Bronasti znak ZŠO za 20 let delovanja so prejeli:

Toni Hren - Kolesarsko društvo Grosuplje, za večletno delovanje na športnem področju.

Mitja Gerzina - Šahovski klub Grosuplje , za uspehe na državni in evropski ravni v dopisnem šahu.

Kristjan Grünfeld in Maruša Mišmaš - Atletski klub Špela, za športne uspehe na državni ravni.

Priznanje ZŠO so prejeli:

marec - 3 / 2010

šport, mladi upi

Grosupeljski odmevi

63

Priznanja ZŠO Grosuplje so prejeli tudi: - Članska ekipa z zračno puško Strelskega društva Grosuplje v sestavi Željko Moičević, Matic Barič in Andraž Poje, za strelske uspehe na državni ravni.

Tamara Dizdarević, Katja Zof in Gal Savšek ter trenerka Špela Dizdarević - Atletski klub Špela. za uspehe na državni ravni.

Martin Križman, Stafan Joksimović, Rem Marić in Jasmin Bašić - Shotokan karate klub Grosuplje, za športne uspehe na državni ravni.

- Članska ekipa z zračno in malokalibrsko pištolo Strelskega društva Grosuplje v sestavi Franci Ivanc, Rok Ivanc in Mario Hološ, za strelske uspehe na državni ravni.

Matic Adamič - Plesni klub M Ljubljana, za uspehe na plesnem področju na državni ravni.

Rok Lukavečki - Planinsko društvo Grosuplje, za uspehe v športnem plezanju na državni ravni.

- Kadetska ekipa z zračno pištolo Strelskega društva Grosuplje v sestavi Janez Červek, Luka Kovač in Žan Trontelj, za strelske uspehe na državni ravni.

Razglasitev občinskih in medobčinskih rekreativnih tekmovanj za leto 2009 Na prireditvi so razglasili tudi prvake občinskih in medobčinskih rekreativnih tekmovanj za leto 2009, o katerih pa smo že poročali v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov.

Pokale je podelil Andrej Cevc, strokovni sodelavec na Zvezi športnih organizacij Grosuplje, ki je tudi sicer poskrbel za celoten scenarij prireditve, zato je potekala zelo tekoče in prijetno.

Izvrstni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje Za nami je 13. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja,

V isti disciplini pod mentorstvom Mitje šoli Vrhnika 12. februarja 2010 ob 18. uri.

Dragoliča: Na njem sta nastopila tudi naša učenca Petra Prebanda v I. b kat.: srebrno priznanje Filip Suhadolc in Tilen Miklavič.

(86 točk)

V disciplini klarinet pod ki so se ga uspešno udeležili tudi naši mentorstvom Mitje Dragoliča:

učenci. V Trbovljah so 9. februarja 2010 Špela Zupančič v I. c kat.: zlato priznanje tekmovali v disciplinah flavta, fagot, (90,67 točk) saksofon in klarinet, v Logatcu pa 10.

V disciplini klavir pod februarja 2010 v disciplini klavir.

V disciplini flavta so pod mentorstvom Nikoline Kovač Juvan dosegli naslednje rezultate:

mentorstvom Eve Sotelšek:

Marjetka Valentinčič v I. b kat.: zlato priznanje (90 točk)

V isti disciplini pod

Tinkara Stražišar v I. b kat.: zlato priznanje mentorstvom Apolonije Štrubelj: (90 točk) Zala Bregar v I. b kat.: srebrno priznanje Filip Suhadolc v I. a kat.: zlato priznanje (87 točk) (97,33 točk) Karin Kovaček v I. c kat.: srebrno priznanje (88,33 točk) Na državno tekmovanje,

Na 11. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev 6. februarja 2010 v Žalcu pa je pod mentorstvom Cite Galič

naša učenka Klara Gruden v 3. kategoriji s 85 točkami osvojila bronasto plaketo.

Na mednarodnem tekmovanju solistov UPOL-ova svirél 2010

so naši učenci pod vodstvom mentorja Roberta Petriča osvojili naslednja priznanja:

Žan Puš, trobenta, kat. B: Bronasto priznanje (88 točk), Nikolaj Kasteljic, trobenta, kat. A: Srebrno ki se bo letos odvijalo V disciplini fagot pod (93 točk) in mentorstvom Jasne Rojc: med 15. in 19. marcem, so priznanje Gal Kovačič, bariton, kat A: Zlato priznanje Matevž Škulj v I. b kat.: zlato priznanje (91 se uvrstili: (96 točk) točk) Tinkara Stražišar (flavta), Matevž Škulj Spremljevalec na klavirju je bil Matej (fagot), Tilen Miklavič (saksofon), Špela Kovačič, izvajali pa so tudi dve priredbi V disciplini saksofon pod Zupančič (klarinet), Marjetka Valentinčič in ljudskih pesmi našega prof. Franca mentorstvom Andreja Korbarja.

Filip Suhadolc (oba klavir).

Tomažina: Vsem tekmovalcem in njihovim Tilen Miklavič v I. a kat.: zlato priznanje Slavnostni koncert nagrajencev s podelitvijo mentorjem iskreno čestitamo!

(94,33 točk) priznanj tekmovalcem je potekal na Glasbeni Glasbena šola Grosuplje, Nina Kaufman

64

šport

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Strelci že merijo na evropsko prvenstvo Strelsko društvo Grosuplje tudi novo leto začenja na krilih Željka Moičevića, ki mu uspešno sledijo tudi nekateri drugi člani kluba.

Tamara Barič ostali pa niso dosegli vidnejših uvrstitev.

Sezona se je nadaljevala s 14. skirco Borisa Paternosta, prav tako v Trzinu, kjer je Franci Ivanc s pištolo »pristreljal« do tretjega mesta v članski konkurenci, ekipno pa so Grosupeljčani dosegli prav tako bronasto medaljo. Moičević je s puško osvojil drugo mesto, srebrna medalja pa je pripadla tudi ekipi. Pomembnejše je bilo Mednarodno strelsko tekmovanje Ruše, sicer največji mednarodni turnir v Sloveniji, kjer je bil Moičević deseti. To je bila tudi prva izbirna tekma za evropsko prvenstvo. »Prvi dan sem na žalost z istim rezultatom kot osmouvrščeni (591 krogov) po zadnji seriji izpadel iz finala najboljše osmerice in končal. Zato pa sem drugi dan začel boljše. Po polovici tekmovanja sem vodil celo pred najboljšim strelcem v letu 2009 Madžarom Petrom Sidijem, nato pa sem prišel v stisko s časom, zato sem moral pospešiti streljanje. To je privedlo do nekaj V začetku januarja so se strelci zbrali nekontroliranih strelov in zato sem redni na 3. odprtem kontrolnem tekmovanju del končal na sedmem mestu (592 krogov).

Trzin, kjer je Moičević zmagal s 595 krogi, Znano je že, da v finalu dobro streljam, tudi

sedaj sem to potrdil in napredoval na peto mesto, le 0,1 kroga do četrtega mesta.« S samim tekmovanjem ni bil najbolj zadovoljen, saj je na treningih in prejšnjih tekmovanjih pokazal veliko boljše rezultate.

Kljub temu je bil drugi dan najbolje uvrščeni Slovenec. Ekipno pa je Slovenija osvojila srebro v postavi Željko Moičević, Robert Markoja in Rajmond Debevec.

Sledilo je še tretje kolo 1A lige v Ormožu, kjer je Moičević trikrat zapored zmagal v finalnih dvobojih, Matic Barič je osvojil 11. mesto, Renata Oražem - Vršič pa 20. Ekipno so Grosupeljčani s puško dosegli prvo mesto. Po treh krogih imajo tako skupno 42 točk oziroma 13 točk prednosti pred SD Kamnik. Do konca sta še dva kroga tekmovanj. Posamezno vodi Željko Moičević. Rok Ivanc se je na tekmovanju zavihtel na sam vrh s pištolo, Franci Ivanc na šesto mesto, Mario Hološ pa na 22. mesto. Ekipno so Grosupeljčani osvojili 4. mesto in tako potrdili uspešne nastope na januarskih tekmovanjih.

Planinsko društvo Grosuplje vabi na izlete V soboto, 27. marca 2010

Obiskali bomo Kriško goro in se povzpeli na 1715 m visoki Tolsti vrh V primeru vsaj 20 prijavljenih bomo organizirali avtobusni prevoz, sicer gremo z osebnimi prevozi.

Obvezni so planinski čevlji in primerna pohodna oblačila, priporočamo pohodne palice.

Skupaj bo 4 ure ne preveč naporne hoje.

Vodi: Franc Štibernik, 041 696 940

V soboto, 3. aprila 2010

Gremo na Kraški rob. Pričeli bomo v kanjonu Glinščice, kjer si bomo ogledali slap in plezališča športnih plezalcev, se povzpeli na 457 m visoki Mali Kras in po kraškem robu nadaljevali do Socerba.

Skupaj bo cca 6 ur uživaškega sprehoda nad Tržaškim zalivom. Potrebna je planinska obutev, priporočamo pohodne palice.

Zaradi oddaljenosti organiziramo avtobusni prevoz, zato se prijavite čim prej.

Vodi : Franc Štibernik, 041 696 940

V soboto, 10. aprila 2010

Odpravili se bomo na kombinirani plezalno pohodniški izlet v Črni Kal. Športni plezalci se bodo ukvarjali s plezalnimi smermi, tisti, ki ne plezajo, pa se bodo pod vodstvom vodnika podali po Kraškem robu do 467 m visokega Gradišča in se mimo Praproč vrnili pod Kraškim robom nazaj do plezalcev. Na račun bodo lahko prišli tudi ljubitelji špargljev.

Skupaj bomo v naravi preživeli dobrih 6 ur.

Vodi Bojan Lukavečki, 041 334 447

V soboto, 17. aprila 2010

V okviru akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« bomo prehodili cca 80 km dolgo Grosupeljsko pot in jo ob tem tudi očistili.

Poti bodo razdeljene na več etap z različnimi izhodišči. Vse, ki se želite priključiti akciji, vabimo, da to sporočite organizatorju akcije Francu Štiberniku, 041 696 940

V soboto, 8. maja 2010

Namenili smo se na Gradiško turo.

Izhodišče je Gradišče nad Vipavo.

Na svoj račun bodo lahko prišli tako športni plezalci kot pohodniki. Za tiste, ki bi želeli po zavarovani plezalni poti, je obvezna čelada in samo varovalni komplet. Možna je tudi lažja pot in sprehod do Abrama. Skupaj bomo hodili in plezali 6 ur.

Vodi : Nejc Štefančič,040 470 940

V soboto, 15. maja 2010

Vabimo v kraljestvo narcis na Struško.

Pot nas bo iz Javorniškega rovta vodila v Medji dol in preko Struške nazaj na Pristavo.

Potrebna je dobra kondicija, dobra planinska obutev in pohodne palice.

Na poti bomo skupaj 7 ur.

Vodi: Franc Štibernik, 041 696 940

marec - 3 / 2010

šport

Grosupeljski odmevi

V Vrbo prešerno s Prešernom

Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo srčno branit klical čas!

Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. To je dan, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna (5. 12. 1800 - 8. 2. 1949). V pesnitvah velikega pesnika našega naroda se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, izžareva klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, ki je izražen v Zdravljici, sedaj tudi slovenski himni.

Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan,

da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Tega dne se po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci, vrstijo praznovanja in kulturne prireditve. Skozi zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir identitete našega naroda. Za samobitnost našega naroda sta materin jezik in kultura igrala pomembno vlogo. Osamosvojitve slovenskega naroda in oblikovanja svoje lastne države pa brez kulture ne bi dosegli.

Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska ob slovenskem kulturnem prazniku tradicionalno

65

organizira pohod spomina in prijateljstva.

Letos je bil organiziran že 8. pohod. Člani OZVVS Grosuplje smo se že tretje leto zapored udeležili tega pohoda, a letos najštevilčnejše, saj nas je bilo kar 37 udeležencev.

Hladno zimsko jutro, ki nas je pričakalo tega dne, pa ni ohladilo naših src. Zbrali smo se v Grosupljem, od koder smo se odpeljali v Radovljico, kjer se je naš pohod začel. Tu smo se zbrali pohodniki iz več slovenskih krajev.

Po sprejemu in vpisu prisotnosti, pozdravnem nagovoru in predstavitvi trase pohoda, smo se podali na približno 15 km dolgo pot. Pot nas je vodila v smeri Radovljice – Lancovega – Bodešč – Bleda – do Prešernovega spomenika. Na Bledu smo malo postali, se okrepčali in pogreli ob toplem čaju. Nato smo se zbrali pri Prešernovem spomeniku.

Domačini in organizatorji so pripravili kulturni program. Po kratkem nagovoru blejskega župana in zapeti Zdravljici so sledile recitacije Prešernovih pesmi, ki so jih izvajali učenci blejske osnovne šole. Veteranski pevski zbor pa je ubrano zapel nekaj domoljubnih pesmi.

Nadaljevali smo pot v smeri Bleda – Zasipa – Vrbe. Okrog dvanajste ure smo že prihajali do našega cilja. V daljavi na vzpetini nas je že pozdravljala cerkvica sv. Marka, ob vznožju pa spokojna vasica Vrba, kjer je pri Ribičevih, kot se je reklo takrat po domače, tista davna leta nazaj tekla zibel velikemu sinu slovenskega naroda. Prešerno je bilo tega dne v Vrbi.

Rahlo utrujeni, a s polnimi srci, smo se poslovili od Vrbe. Zbrali smo se v Radovljici, kjer smo se ogreli ob toplem golažu in prijetnem druženju. Poslovili smo se od organizatorjev, zapustili Gorenjsko in v poznih popoldanskih urah prispeli v Grosuplje.

V naših srcih pa je gorelo spoznanje, da bo ob takih sinovih naroda, kot je bil naš poet France Prešeren, naš narod stal in obstal.

Stane Žvegla

Ob 60-letnici Konjeniške zveze Slovenije nagrajeni tudi Grosupeljčani Konjeniška zveza Slovenije je konec februarja obeležila 60-letnico obstoja.

Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno skupščino na Ranču Burger v Venišah, na kateri so strokovni sveti posameznih tekmovalnih sekcij predstavili minulo delo in tekmovalni načrt za leto 2010, sledila pa je podelitev priznanj posameznikom in klubom, ki so v zadnjih 10 letih tako ali drugače pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije. Za disciplino distančno jahanje sta bila med drugim nagrajena tudi konjeniški klub Beli vranec iz Spodnje Slivnice in konjerejsko društvo Podhojca iz Podhojnega hriba pri Robu. Pri posameznicah je bila nagrajena članica konjeniškega kluba Beli vranec Helena Miklič. Vsi trije so dobili pisne pohvale zveze.

66

šport

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Grosupeljske pionirke ponovno v vrhu državnega prvenstva S finalnim turnirjem mlajših pionirk, ki je potekalo januarja, se je končalo državno pionirsko prvenstvo 2009 za dekleta. Zadnje dni v decembru so v Grosupljem potekali tudi zaključni boji v kategoriji starejših pionirk.

Na obeh turnirjih so sodelovale grosupeljske košarkarice in dosegle odlične rezultate. Ženska košarka je v Grosupljem v strmem porastu, saj ne mine sezona, ko se ne bi katera od ekip vrnila z zaključnega turnirja z medaljami.

Starejše pionirke osvojile drugo mesto, mlajše pionirke tretje Potem ko so se v začetku decembra v Grosupljem zbrale najboljše ekipe starejših pionirjev, je v brinjski dvorani potekal tudi zaključni turnir starejših pionirk U14.

Državne prvakinje v sezoni 2009 so postale igralke Odeje KED, ki so v velikem finalu s 50:61 premagale ekipo Grosupljega.

Domače košarkarice so sezono končale na visokem drugem mestu in dosegle nov velik uspeh grosupeljske košarke. Tretje mesto je pripadlo Pomurju Skiny, četrto pa Ježici. Starejše pionirke ŽKK Grosuplje so na zaključnem turnirju nastopile že tretjič. Letos so v finale prišle z 22 zmagami in le enim porazom, kar priča o homogeni ekipi izvrstnih posameznic, ki so se sposobne kosati z

olimpijsko Sarajevo, izkupiček naših ekip pa zelo dober, saj so se vse uvrstile v finale.

Mladinske so domov prinesle pokal za prvo mesto, v finalu so namreč premagale Slavio Kromeřiž iz Češke. Kadeti in mladinci pa so vsako ekipo. Tokrat jim v finalu ni šlo vse morali poraz priznati domači Bosni, oboji so po načrtih, košarkarice Odeje so bile boljše zasedli drugo mesto. nasprotnice in zasluženo osvojile prvenstvo.

Grosupeljčanke pa se lahko brez kančka Nadaljevanje sezone S tekmami državnega prvenstva so začeli slabe vesti veselijo naslova podprvakinj.

V Slovenskih Konjicah se je sredi januarja najmlajši pionirji in pionirke U10, ki se bodo odvijal zaključni turnir državnega prvenstva za naslov prvakov potegovali po turnirskem za mlajše pionirke do 12 let. Na turnirju sistemu. Prvenstvo bi se sicer moralo začeti so sodelovale tudi naše košarkarice, ki so že novembra lani, vendar je bil začetek zaradi pod vodstvom trenerja Luke Hrovatina in velikega števila obolelih otrok prestavljen. njegovega pomočnika Michela Gabrijela Sezono nadaljujejo tudi vse ostale ekipe KK in osvojile tretje mesto. S tem so ponovno ŽKK Grosuplje. Do spremembe v trenerskih dokazale, da sodijo v vrh slovenske ženske vrstah je prišlo v članski ekipi (1.B SKL), kjer je košarke, v generaciji igralk, rojenih leta 1997. po odličnem začetku sezone nastopila kriza, Prvakinje so postale igralke Konjic, druga pa sledili so slabši rezultati in posledično padec na lestvici. Za trenersko krmilo je konec je bila ekipa Panter Šentvid. januarja poprijel izkušeni trener predvsem Gostovanje v Poreču in mlajših selekcij Teo Hojč, ki je zamenjal Igorja Thalerja, sedaj trenerja mladincev. Ti tako Sarajevu kot mladinke nadaljujejo drugi del sezone Košarkarski klub Grosuplje je letos tretjič v 1. SKL, obe ekipi sta trenutno uvrščeni na zapored gostoval na božičnem turnirju sredini lestvice. Zlate sredine se oklepajo tudi v Poreču. Na turnirju so nastopile ekipe kadeti v 2. SKL, njihovim vrstnicam v 1. SKL starejših pionirk in pionirjev ter mlajših pa kaže precej bolje, saj se borijo za sam vrh pionirk in pionirjev. državnega prvenstva.

Tekme so potekale od 26. do 29. decembra lani, Grosupeljčani pa so skupaj odigrali 15 Več informacij o klubu dobite na spletnem tekem. Ekipe mladink, mladincev in kadetov naslovu www.kklub-grosuplje.si in na socipa so v prvih dneh januarja sodelovale alni mreži facebook. na mednarodnem turnirju FIBA v Bosni in Hercegovini. Prizorišče tekem je bilo Alja Gabrijel

Za odbojkarice MZG Grosuplje zmagovalen januar Za članice Odbojkarskega kluba MZG Grosuplje se je začel drugi del tekmovanj v 2. državni odbojkarski ligi (DOL). V klubu so bili s prvimi tekmami po novem letu precej zadovoljni. Že januarja so se Grosupeljčanke z nasprotnicami

pomerile na treh tekmah. Prva tekma je bila na domačih tleh - na nasprotni strani mreže jih je pričakala ekipa iz Škofje Loke.

V prvem delu tekmovanj so Škofjeločanke zmagale s 3 proti 0, tokrat pa je bilo ravno obratno: Grosupeljčanke so zmagale s 3 proti nič. »Vse je šlo po načrtih, zgrešile smo samo štiri servise v celi tekmi, napad je uspeval z vseh možnih koncev, tako da smo se jim dobro oddolžile za prvi poraz,« je tekmo komentirala Barbara Potokar, sicer starejša sestra Monike, ki je z ekipo Nova KBM Branik postala državna prvakinja.

Grosupeljčanke so se nato pomerile še v gosteh pri ekipi iz Benedikta. »Tudi tu smo se dobro 'izvlekle ven', ker smo že zgubljale z dve proti nič. Potem je bilo, kot da bi vstale od mrtvih in na koncu smo zmagale s tri proti dve - s tem da je bilo v tie breaku, ki se igra samo do 15, rezultat že 10 proti 4 za nasprotnice, a nam je uspelo priti do rezultata 16 proti 14. Poleg tega smo bile

na tej tekmi brez ključne igralke, tako da je bil to res super uspeh,« še dodaja Barbara.

Tretja tekma je bila z ekipo Formis Bell, na katero so se Grosupeljčanke zelo dobro pripravile in še tretjič slavile. »Navijači so bili zadovoljni, me pa še bolj,« pravi Barbara. V prvem delu so sicer proti ekipi Formis Bell klonile.

Februar so začele s težko tekmo proti drugi ekipi Nove KBM Maribor. V prvem krogu so jih sicer premagale, tokrat pa jim podoben podvig ni uspel. Še pred tekmo so bile Mariborčanke na lestvici mesto pred njimi s prednostjo treh točk, po tekmi pa se je razlika povečala na šest točk. Grosupeljčanke so občutile prvi poraz v novem letu, in sicer z rezultatom 3 proti 1 (25:20, 25:20, 15:25, 25:13).

Trenutno na lestvici zasedajo šesto mesto s 25 točkami. Naslednja tekma bo v domači dvorani proti Comet Zreče.

Tamara Barič

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

šport

67

Monika Potokar z ekipo do naslova pokalnih prvakinj Po sedmih letih se je naslov slovenskih članskih prvakinj v odbojki znova vrnil v Maribor. Članice Nove KBM Branik so namreč v finalni tekmi s 3:1 v nizih premagale Calcit Kamnik in si tako priborile enajsto pokalno lovoriko. Zanimivo, v obeh klubih igrata Grosupeljčanki. V Kamniku igra Katja Kocjan, v Mariboru pa Monika Potokar, s katero smo se tudi pogovarjali (na sliki s trenerjem).

Tamara Barič Monika, ti je bilo zaradi dejstva, da na nasprotni strani mreže stoji tvoja sokrajanka, kaj težje igrati kot sicer?

Zaključni turnir pokalnega tekmovanja je že sam po sebi ogromna motivacija. Glede na to, da se je odvijal v Kamniku in smo v finalu tudi igrale proti domačinkam, kjer igra moja prijateljica Katja, lahko rečem le, da je to samo še tisti dodaten kolegialen motiv, saj vem, da je najin dvoboj spremljalo tudi veliko »sosedov« iz Grosupljega. In na koncu se je veselila štajerska Dolenjka...(smeh) Je to prvič, da sta igrali dve ali vsaj ena Grosupeljčanka v finalu? Tebe so domači in prijatelji spodbujali tudi z napisi.

Mislim, da se je prvič zgodilo, da sva v finalu igrali dve Grosupeljčanki. Vsaka na svoji strani mreže seveda. Kolikor sem lahko opazovala tribuno, je bil moj navijaški transparent kar osamljen. Moram pa obvezno pohvaliti vzdušje in navijanje domačih navijačev.

Enostavno je bilo lepo videti, kako lahko v sicer malo manjši dvorani navijači pričarajo takšno vzdušje.

Večinoma ste dekleta v odbojki med sabo dobre prijateljice. Ali se tesne prijateljske vezi ali pa morda spori poznajo na igrišču?

Kar se tiče boljših ali slabših odnosov med dekleti, lahko rečem, da to na tekmah pa tudi na treningih ne vpliva na samo igro. Gre bolj za sposobnost igralske povezanosti med igralkami samimi. Smo pa med seboj dobre kolegice, kot pri vseh kolektivnih športnih se z nekom bolj zbližaš z drugim manj.

Glede na to, da smo punce profesionalke in živimo od tega, avtomatično na tekmah ne razmišljamo o drugem, kot samo o tem, kako bi s čim bolj kompaktno igro dosegle čim večje število zmag.

Mariborčanke ste si priborile prvo pokalno zmago po letu 2003. Kakšni so bili prvi in nadaljnji občutki?

Za sam klub je to zelo velik uspeh, predvsem, ker je res že dolgo nazaj, odkar je pokalna lovorika prišla v Maribor. Zato je bila želja pred finalom res ogromna in slavje po finalu toliko slajše in lahko rečem, da smo kljub napornemu ritmu tekem še vedno zelo srečni in zadovoljni, da se je tako izteklo. Sama pa, kljub moji mladosti, imam že nekaj izkušenj iz pokalnega finala še iz

ki bo nastopal tudi v močnejših evropskih tekmovanjih. Kljub nekaterim kontaktom iz tujine je bil Maribor najbolj konkreten in vztrajen, tako da sem se odločila, da ostanem še nekaj časa v Sloveniji in se še izpopolnim kot igralka ter se naučim prenašati breme večje odgovornosti. Rada bi še dodala, da v Bi rekla, da je bil ključen tretji niz, kjer ste ekipi Maribora treniram in igram s samimi ubranile tri zaključne žoge, ali kakšen drug kvalitetnimi in izkušenimi igralkami pod del tekme? Kaj se ti je iz tekme najbolj vodstvom odličnega trenerja. vtisnilo v spomin?

Definitivno. Nekdo, ki vsaj malo spremlja S sedanjimi soigralkami po osvojitvi naslova šport in odbojko, ve in razume, kaj na igrišču niste počivale. Na katere tekme ste šle pomeni psihološka stabilnost oziroma naprej? Kako se je razpletlo? nestabilnost. V tretjem nizu smo se vrnile Ritem tekem je res naporen. Že po nedeljskem že iz skoraj izgubljenega položaja in ravno s finalnem obračunu v Kamniku nas je v torek tem povratkom smo psihično potolkle naše čakalo težko gostovanje v Bosni. To je bila nasprotnice, zato se je najverjetneje tekma povratna tekma pokala Challenge (prvo smo odvila do konca tako, kakor se je, v našo korist. dobile s 3:1 v MB). Bile smo uspešne tudi v Najbolj se mi je vtisnila v spomin zadnja točka drugo in premagale Bosanke z 3:2, kar nas ravno iz tretjega niza, ki sem jo dosegla in s je uvrstilo v osmino finala tega evropskega tem pomagala ekipi do ključnega preobrata tekmovanja. Žreb nam je kasneje namenil zelo močne nasprotnice iz Grčije, in sicer na tekmi.

Panathinaikos iz Aten. Po povratku iz Bosne Izbrana si bila za najboljšo napadalko. Kaj smo že v soboto nadaljevale z tekmovanjem v Interligi. Odpotovale smo na Dunaj, kjer smo ti pomeni ta naziv?

Dobrih igralk je v Sloveniji veliko. To žal izgubile z 3:1. spoštujem in zato še veliko bolj cenim vsak Lahko rečem, da smo zadovoljne z naziv in nagrado, ki mi je dodeljena. To so dosedanjim dosežkom. Uvrstitev v osmino krajši trenutki v življenju, ki relativno hitro finala pokala Challenge je zelo lepa potrditev minejo, ampak za posameznika pomenijo in izkušnja za nas in tudi sama sem si vedno veliko, predvsem za osebno in motivacijsko želela narediti korak naprej v teh močnejših rast, ki je v igralski karieri zelo dobrodošla. evropskih tekmovanjih. Je pa res, da smo še To ni moj prvi dosežek in upam, da tudi ne vedno v igri, tako da si samo želim, da bi nam zadnji...(smeh). Prav tako sem bila izbrana uspel preboj tudi na najvišja mesta. za MVP lanskega zaključnega pokalnega turnirja, ko sem igrala še v Novi Gorici. Bila Kakšni pa so tvoji cilji za prihodnost? Se sem izbrana za najboljšo napadalko tudi na nameravaš preizkusiti tudi v tujini ali si v nekaterih ostalih turnirjih npr. v Dubaju, v Mariboru zadovoljna?

Ciljev imam veliko. Najprej si želim, da bi to Italiji (oba v dresu Maribora). sezono zaključila čim bolj uspešno in brez Naziv pokalnih prvakinj si osvojila še kot poškodb. S tekmovalnega vidika si želim z del novogoriške ekipe, kjer si bila tudi ekipo Maribora sodelovati na zaključnem pomemben del ekipe. Zakaj si se odločila za turnirju final four v Interligi, uspešno nadaljevati tekmovanje v Challenge cup in zamenjavo kluba?

V Novi Gorici je prišlo do večjih sprememb. Kot seveda osvojiti domače državno prvenstvo. marsikje drugje, so postale finance pretežko Na dolgi rok je pa tako. Za naslednje breme za klub in zato so bili primorani odreči tekmovalno leto me veže pogodba še z se tistim kvalitetnejšim in dražjim igralkam. Mariborom, torej si želim, da bi naslednjo Ostalo je jedro mladih perspektivnih deklet, sezono še nadgradila v istem okolju, potem ki jih sicer lahko samo pohvalim, vendar je pa kot vsak vrhunski športnik se nameravam klub postavil vizijo, bazirano le na slovensko podati tudi izven slovenskih meja in se državno prvenstvo. Pogodba se mi je iztekla preizkusiti v kateri izmed močnejših in želela sem si nadaljevati kariero v klubu, evropskih lig. lanske sezone, ko sem ravno tako osvojila to lovoriko v goriškem dresu. Srečna sem, da sem to uspešnost nadaljevala tudi v mariborski ekipi in da mi je spet uspel osebni podvig z nazivom najboljše napadalke na zaključnem turnirju pokala.

68

šport

Grosupeljski odmevi

Pom pon plesna skupina Tina Plesni studio Tina Grosuplje (Športni klub Tial) je v letošnjem letu razširil svoje delovanje tudi na plesno-navijaško področje, natančneje na pom pon ples. In kaj pravzaprav je to? Pom pon je zvrst plesa, ki se je v Sloveniji razvila pred približno 12 leti, prišla pa je iz ZDA. Verjetno jo bolj poznate pod imenom cheerleading.

Obvezen pripomoček so cofi oz. pom poni.

Na grobo povedano se cheerleading na tekmovanjih deli na tiste, ki delajo akrobatiko in piramide ter tiste, ki samo plešejo in so jim omenjene zadeve prepovedane.

Kot plesalki mi je všeč karakter, ki temelji na energičnosti, živahnosti in eksplozivnosti.

Tehnika temelji na baletni osnovi, a je zamešana z bolj sproščenim hip-hopom.

Svoje plesno znanje sem začela nabirati in graditi v skupini Angles, nadaljevala sem ga v jazz/showdance smeri, trenutno pa sem članica ljubljanskih Zmajčic. Kot tekmovalka sem osvojila kar nekaj odličij na državnem in evropskem nivoju, sedaj pa se preizkušam še kot trenerka pom pon plesa, saj smo se s plesalkami udeležili odprtega prvenstva plesnih in navijaških skupin Rom pom pon, ki se je odvijalo 6. februarja 2010 v Dolu pri

Hrastniku. Tekmovale smo z ostalimi plesnimi skupinami iz cele Slovenije in Hrvaške. To je bilo naše prvo skupinsko tekmovanje, zato smo se ga zelo veselile, hkrati pa nam živčki niso dali miru: ´Kako vse skupaj zgleda?

Kakšne bodo nasprotne ekipe?´ Zato smo toliko bolj zagrizeno in pridno trenirale.

Rednim treningom, ki potekajo dvakrat tedensko, smo morale dodati še precej ur med vikendi, da je naša ideja dorasla tako, kot smo želele. Zato bi rada pohvalila punce (slika 1), da so jutranji spanec zamenjale za garanje na treningu in da so pridno vztrajale ter trdo delale! Kot vsi vemo, se trud izplača, saj smo v konkurenci mladinskih plesnih pom pon skupin, ki tekmujejo že nekaj let, dosegle odlično 4. mesto (slika 2 in 3)!

Vrata Plesnega studia Tina Grosuplje so vedno odprta za nova znanja, zato bomo s tekmovanji v Cheerleading zvezi Slovenije tudi nadaljevali, in sicer že 20. marca 2010, ko se bomo podali na naslednje odprto prvenstvo v Italijo. Sledilo bo državno prvenstvo na Vrhniki 15. maja 2010. Špela Kosmač, vodja mladinske pom pon plesne skupine

Brezplačna plesna delavnica bachate Ob svetovnem dnevu plesa v mesecu aprilu Vas Plesni studio Tina (www.ples-tina.com) vabi na brezplačno delavnico bachate, ki bo 7. aprila 2010, od 17.30 do 19.00 ure, v plesni dvorani Športne dvorane Brinje Grosuplje. Delavnice se lahko udeležite v paru ali posamezno. Zaradi omejenega števila udeležencev je obvezna prijava preko elektronske pošte: plesni.studio. tina@gmail.com.

Kaj je bachata? Bachata je zapeljiv in romantičen ples, ki izvira iz Dominikanske republike. Gre za senzualen ples in prefinjeno ter izrazito gibanje z boki. Pleše se jo lahko solo ali v paru. Ples bachate se je razvil z razcvetom bachata glasbe, za katero je značilen osnovni inštrument kitara ter teksti z ljubezensko tematiko. Plesni koraki so preprosti. Plesni pari na plesišču vodijo zapeljivi dialog plesnih gibov.

marec - 3 / 2010

Šemetova na domačem turnirju

odlično začela sezono Peto mesto med več kot 100 tekmovalkami

Marca je potekal že 23. mednarodni turnir MTM Narodni dom v ritmični gimnastiki.

Tam je navdušila tudi Grosupeljčanka Tjaša Šeme, ki se je uvrstila na visoko peto mesto.

Ta mednarodni turnir ima sicer že bogato zgodovino in je tudi edino večje tekmovanje pri nas v tej športni panogi. Tekmovanje je na Galjevico tokrat privabilo rekordno številko tekmovalk. V dvorani Krim se je namreč predstavilo več kot 100 tekmovalk, med njimi tudi vse najboljše slovenske, z izjemo Mojce Rode. Spremljevalka Mitje Petkovška si je namreč vzela nekaj tekmovalnega premora.

Prikazala dve novi sestavi z obročem in trakom

Zmagala je Izraelka Irina Risenzon, ki je v Ljubljani nastopila drugič. Srebro je osvojila Ukrajinka Ana Riztadinova, bron pa Uzbekistanka Uljana Trofimova. Na svoji prvi tekmi sezone je navdušila tudi Šemetova, ki je sicer priprave šele dobro začela. Po razglasitvi rezultatov je izrazila presenečenje, da ji je uspelo izvesti tako dobro vajo.

Ponesrečil se ji je le nastop z žogo. 23-letnica pa se je sicer predstavila z dvema novima sestavama z obročem in trakom: Kot pravi, ima z obročem plesno vajo, s trakom pa bolj romantično temo. Kar se tiče tekmovanja, je bila kar nekoliko presenečena nad tem, koliko tekmovalk se je odzvalo vabilu, in dodala, da so na ljubljanskem turnirju v minulih letih nastopile vse zadnje štiri olimpijske prvakinje.

Od Slovenk gre pohvaliti tudi mlado, 15-letno Evito Pšeničny, ki je zasedla deseto mesto.

Evita je sicer konec februarja ob odsotnosti Tjaše in Mojce postala državna prvakinja.

Da je bila dvorana Krim na nogah, pa je poskrbela Ukrajinka Ana Besonova. Dobitnica dveh olimpijskih odličij in nekdanja svetovna prvakinja se je prirediteljem takoj odzvala na vabilo in svoje izjemne sposobnosti (v preteklosti je na največjih tekmovanjih osvojila 60 medalj, op. a.) pokazala v posebnem programu.

Končni vrstni red članice: 1.

Irina Risenzon (Izr) točk 2.

Ana Riztadinova (Ukr) 3.

Uljana Trofimova (Uzb) 4.

Aljaksandra Narkevič (Blr) 5.

Tjaša Šeme (Slo) 6.

Samira Mustafajeva (Aze) 7.

Jekaterina Donič (Rus) 8.

Nicol Ruprecht (Avt) 9.

Coral Kremer (Izr) 10.

Evita Pšeničny (Slo) Tamara Barič

79,200 78,700 78,075 76,500 73,450 72,900 72,800 71,450 70,700 67,550

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Februarski porazi - marčevske zmage?

šport, oglasi

69

Sledil je 16. krog, v katerem so Grosupeljčani zaigrali na domačem igrišču. Njihov nasprotnik je bil Rokometni klub Sevnica, sicer trenutno četrti na lestvici vseh ekip. Že jeseni so kratko potegnili člani RK Grosupljega in domov odšli z rezultatom 29 proti 36, kaj dosti bolje pa se ni godilo niti na tej tekmi. Po prvih desetih minutah sta bili ekipi še izenačeni, po dvajsetih minutah so gostje že povedli za dva gola, po polovici tekme pa so vodili za en gol. Razlika se je najbolj povečala okoli 45. minute, ko so Grosupeljčani zaostajali za štiri gole. Končni rezultat je bil 29 : 26.

Marca še Ajdovščina in Celje

Konec februarja in v začetku marca so rokometaši članskih kategorij nadaljevali s tekmami 1. B lige. Za Grosupeljčane je bila uspešna predvsem tekma z Rokometnim društvom Istrabenz Plini Izola, na kateri so slavili z rezultatom 29 : 26. V domačem moštvu so se na tekmi najbolj izkazali Luka Zafran, Simon Stopar in Dejan Strojan. Trener Janko Ilc je po tekmi izrazil zadovoljstvo s prikazano

igro, s katero so Grosupeljčani po remiju v jesenskem delu tokrat ugnali tekmece iz Izole.

Po zmagi dva poraza Manj uspešno pa je bilo nadaljevanje sezone.

V gosteh pri Rokometnem društvu Šmartno 99 Herz Factor Banka so namreč visoko izgubili (36 : 27), s čimer so se jim nasprotniki oddolžili za jesenski poraz.

Nov poraz v statistiki je Grosupeljčane utrdil na sedmem mestu lestvice 1. B lige. Na prvem mestu je še vedno suvereno in nepremagljivo moštvo MRK Krka, sledi mu RD Šmartno 99 Herz Factor Banka, na tretjem mestu pa je RK Sviš Pekarna Grosuplje. Grosupeljčani so v tej sezoni sedemkrat izgubili, petkrat zmagali in štirikrat remizirali. Novo zmago bodo poskušali doseči 20. marca v domači dvorani proti RD Radeče MIK Celje in 27. marca proti RK Ajdovščina. Rokometaši iz ekipe Radeč MIK Celja so na 10. mestu lestvice, rokometaši iz Ajdovščine pa na šestem, zato je zmaga realen cilj.

Tamara Barič

70

oglasi

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Vrtec, ki ima srce Zaradi skromnih lastnih sredstev, smo pred velikonočnimi obiski bolnikov in najstarejših, prosili za sodelovanje s pripravo primernih pozornosti tudi najmlajše oziroma njihove vzgojitelje.

Z veliko ljubeznijo in radodarnostjo sta se odzvala dva vrtca: - Vrtec Ringaraja iz Dobrepolja s posredovanjem pomočnice ravnatelja gospe Cvetke Košir in - Vrtec Kekec iz Grosupljega s posredovanjem ravnateljice Majde Fajdiga.

V izdelke, ki ste jih izdelali in podarili, je bilo vloženo veliko ljubezni, zato iz njih veje velikonočno sporočilo:

sociala, zdravstvo

71

Podelitev značk Rdečega križa krvodajalcem V petek, 12. marca popoldne so vodstvo Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje (Anica Smrekar in Franc Horvat) skupaj s prostovoljci iz krajevnih skupnosti pripravili v gostilni Krpan krajšo slovesnost, na kateri so podelili značke 43 darovalcem za večkratno darovano kri. V programu so sodelovale pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena in mladi harmonikar na diatonični harmoniki, vodila ga je Tadeja Anžlovar, prisotne pa je pozdravil in se jim še posebej zahvalil za ta človekoljubna dejanja župan Janez Lesjak.

25 x so kri darovali Janez Duša, Milijka Berišaj, Štefan Perko, Drago Goršič, Peter Mendard, Franc Oven, Andrej Šink (župnik), Jožica Hribar in Katarina Lavrih.

30 x so kri darovali Martina Berk, Alojz Petek, Jožica Steklačič in Peter Rački.

35 x so kri darovali Branko Zorenč, Majda Vidic, Igor Strežek, Slavko Zaviršek in Franc Horvat (predsednik združenja).

40 x je krui daroval Ivan Štibernik iz Luč, 45 x pa je kri daroval Anton Laknar iz Grosupljega (slika na naslovnici skupaj s predsednikom Horvatom in županom Janezom Lesjakom).

Naštejmo še, koliko je bilo darovalcev, ki so kri dali: 5 x - 8, 10 x - 7, 15 x - 5 in 20 x - 3.

Ob veselih zvokih harmonike in prijetnem razpoloženju so prisotni ostali na pogostitvi in poklepetali med seboj.

Jože Miklič

RADI VAS IMAMO. Naj bolniki in najstarejši tudi s pomočjo najmanjših začutijo, da so dragoceni v naših očeh.

Starši pa naj začutijo, da so njihovi otroci v vrtcih, ki imajo srce ZA VSE. Prostovoljci RK Žalna

Izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev OZ RK Grosuplje V sredo, 27. 1. 2010, je v dvorani družbenega doma na Taborski 1 v Grosupljem potekalo izobraževanje in usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev Krajevnih organizacij Območnega združenja RK Grosuplje, ki sta ga izvedli strokovni sodelavki Rdečega križa Slovenije, Mateja Lamovšek in Tina Nemanič.

Izobraževanja se je udeležilo 56 prostovoljk in prostovoljcev, namenjeno

pa je bilo širjenju znanj o Gibanju Rdečega križa, prostovoljstvu, socialni dejavnosti in odnosu do ranljivih skupin. Predsednik OZRK Grosuplje, Franc Horvat, je ob koncu še predstavil aktualne aktivnosti za blažitev posledic recesije, zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski in cilje za prihodnje delovanje.

Po koncu uradnega dela smo se zadržali v prijateljskem pogovoru ob dobrotah, ki so

jih pripravile članice Društva podeželskih žena, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Svoj dar za pomoč ljudem v stiski lahko nakažete na : Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt pri NLB, d. d.

Namen plačila: POMOČ LJUDEM V STISKI Hvala!

72

v spomin

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.

Pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

Ljubila si življenje in delo, ljubila si svoj dom in tiho od svojih najdražjih odšla si v večni dom.

ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 76 letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in tast

ZAHVALA

Mirko Puš

Tine Erjavec

Ob izgubi drage mame

(24. 11. 1917 – 31. 1. 2010) s Plešivice

(9. 11. 1933 - 21. 1. 2010) iz Malega Vrha pri Šmarju.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.

Zahvaljujemo se za zdravljenje dr. Taseskemu, dr. Grudnovi, patronažnima sestrama ge. Andreji in ge. Janji ter vsem, ki ste ga zdravili na infekcijski kliniki in kliničnem centru.

Hvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo ubrano petje. Hvala tudi g. Janezu Turelu.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za cerkev in svete maše.

Posebna zahvala Janji Žitnik in dr. Fani Miklavčič Grabljevec za dolgoletne obiske na domu in osebju DSO Grosuplje, v katerem je živela zadnja leta.

Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni

Hvalu tudi vsem vam, ki vas nismo posebej imenovali. Žalujoči vsi njegovi.

Novosti iz domoznanske zbirke SPOZNAJ sosednjo vas [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2010 / Fotografija Tone Podržaj. - Št. Jurij [pri Grosupljem] : Krajevna skupnost, [2009] (Ponova vas pri Grosupljem : Grafiko). - 1 koledar (14 f.) : barvne fotografije ; 30 x 21 cm, podlaga 54 x 21 cm Krajevna skupnost Št. Jurij je že drugo leto zapored izdala koledar. Na naslovnici so zapisali: Tudi v prihajajočem letu bomo nadaljevali s projektom Spoznaj sosednjo vas in vas vsak mesec razveseljevali z idiličnimi posnetki naše soseske Krajevne skupnosti Št. Jurij. Na notranji strani zadnjega lista pa so prestavili vseh 12 krajev Krajevne skupnosti Št. Jurij.

KRAJINSKI park Radensko polje [Slikovno gradivo] : [koledar] 2010 : oaza sožitja človeka in narave v osrčju Slovenije / [fotografije in besedilo pod fotografijami Stane Peterlin in dr. Luka Pintar, spremno besedilo Tina Mikuš]. - Grosuplje : Občina Grosuplje ; Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2009 (Grosuplje : Partner Graf). - 1 koledar (13 strani) : barve ; 40 x 24 cm.

Krajinski park Radensko polje že nekaj let izdaja koledarje z lepimi podobami Radenskega polja, rastlin in živali.

MOST prijateljstva = Mosto prijateljstvo = Pejtaušaugorski phurt / Stojan Hudorovac ... [et al.] ; ilustrirali otroci romskih naselij iz Grosuplja in Irena Cerar ; [prevod v dolenjsko romščino Stojan Hudorovac in Teo Brajdič, prevod v prekmursko romščino Samanta Baranja]. - Grosuplje : Društvo Romi gredo naprej = Roma džan angle ; Šmarje-Sap : Buča, 2009. – (30 str.) : ilustr. ; 31 cm.

Knjigotrštvo Buča iz Šmarja – Sapa je v sodelovanju z grosupeljskim društvom Romi gredo naprej izdalo pravljico Most prijateljstva. Tako vzpostavljajo mostove med različnimi jeziki in narodi ter etničnimi skupinami. Pravljica Most prijateljstva je napisana z veliki tiskanimi črkami v slovenščini, dolenjski in prekmurski romščini. Ilustracije so dodali otroci iz grosupeljskih romskih naselij.

Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 54

Zima nas je letos obdarila z obilico snega. Lepo je bilo, pa tudi naporno kidati sneg, ki ga ni bilo več kam metati. Starejši pa pomnijo leto 1952, ko je bila snega res obilo. Gospod Franc Kanduč takole pripoveduje: Leta 1952, 10. februarja, je začel padati sneg in padal je 3 dni skupaj, dan in noč. Kar 1 m 70 cm ga je bilo. Vse je obstalo. Cestar je šel po vasi od hiše do hiše. »Pri vas je toliko in toliko dovolj starih fantov. Jutri z lopato na cesto kidat sneg!« Pa smo šli. Slabo smo bili oblečeni v reklce, čez pa smo imeli površnike. Obuti smo bili v čevlje, ki jih je vaški čevljar delal, z žeblji na podplatu, da ni drselo. Rokavic skoraj nismo imeli, nekateri so imeli pasice (šale). Vzeli smo lopate in šli kidat. Za en meter na široko smo skidali, da smo prekopali toliko, da se je kasneje lahko buldožer iz Ljubljane prebil skozi.

Tudi moja mama Marija Vintar se spomni tega visokega snega: Doma smo skidali samo toliko, da smo prišli do hleva in še meter široko gaz, da smo s poda spravili seno do hleva za živino. Tudi k sosedom nismo videli. Šolo v Grosupljem so zaprli. Otroci, ki so od daleč prihajali v šolo, so bili vsi premrli, vsak pa je prinesel pod pazduho še poleno, da so zakurili v peči. Učitelj Lado Čuk jim je pomagal sezuvati čevlje, zložili so jih okoli peči. Masiral jim je prste na rokah in nogah in huhal vanje, da so se ogreli. Otroci so jokali od bolečin. Ko so se malo ogreli, jih je učitelj poslal domov: »Dokler ne bomo povedali, da je spet šola, bodite doma!« Mi, ki smo bili blizu šole doma, smo bili na boljšem. Hitro smo prišli domov, drugi so pa morali na Blato, Gatino.

Zapisala Marija Samec

marec - 3 / 2010

v spomin

Grosupeljski odmevi

Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine.

ZAHVALA

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka

Ob izgubi naše drage sestre in tete

Angele Zupančič

Milana Rupnika (6. 3. 1927 - 12. 1. 2010) iz Luč

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev.

Zahvaljujemo se dr. Janku Dolinarju iz ZD Grosuplje, patronažni sestri Romani ter dr. Smerdelu iz Onkološkega inštituta Ljubljana za nesebično pomoč v boju z njegovo boleznijo.

Iskrena hvala g. župniku Andreju Šinku za lep pogrebni obred.

Hvala Moškemu pevskemu zboru Samorastnik in trobentaču za zaigrano Tišino.

Hvala pogrebni službi Perpar ter g. Mesojedcu za pripravo vežice.

Zahvaljujemo se tudi PGD Luče za ganljive besede slovesa in ostalim društvom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

73

iz Zagradca pri Grosupljem 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in darove za cerkev in svete maše.

Hvala dr. Fani Grabljevec Miklavčič in patronažnim sestram za pomoč na domu.

Hvala tudi gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za zapete žalostinke.

Iskrena hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

Žalujoči vsi njegovi.

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, sina, brata, strica, zeta in svaka

Jožeta Kozlevčarja (1953-2010) iz Sel pri Šmarju-Sapu

se iskreno zahvaljujemo Bolnišnici Golnik, zdravnikom in osebju za požrtvovalno nego. Iskrena hvala gospodu župniku Bojanu Korošaku za spremstvo na zadnji poti in mašo, pevskemu kvartetu iz Št. Jurija, predsedniku planinskega društva RTV za poslovilne besede, vaščanom Sel za prispevek in cvetje in vsem prijateljem in znancem za podarjene sveče.

Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Mija, hči Petra z Leonom, sin Simon, vnuka Jakob in Neža, mama Marija in sestra Milena z družino.

Zbogom težka je beseda.

Z njo se žalost v dušo useda, v prsih gloda, srce bije, solza lice mu zalije.

ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka

Jožeta Zagorjana (1940 - 2010) iz Šmarja.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dobre namene.

Zahvala vsem prijateljem iz Društva upokojencev Šmarje - Sap. Posebna zahvala sosedom za podporo, pomoč in tolažbo, zlasti Darji Štibernik, Zdenki in Tinetu Erjavec in Mariji Sodja.

Prav lepo se zahvaljujemo šentviškim pevcem za lepe poslovilne pesmi in g. župniku za opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu zavodu Perpar.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Ana, sin Danilo z družino

74

74

nekaj za veselje ...

Grosupeljski odmevi

Kako je Hostarjeva mlada začela vrtnariti

sušec - 3 / 2010

Iz ljudske predelovalnice besedja V človeški naravi je že od davnih časov nagnjenje k iskrivosti, hudomušnosti in nagajivosti.

Omenjena duhovna prvina se pojavlja v različnih oblikah, med drugim tudi v predelavi in dodelavi izrečenih ali zapisanih verzov, gesel imen in podobnega besedja.

Zakaj to delamo? Zdi se, da je največji vzrok za to početje igriva popestritev vsakdanje enoličnosti. Nemalokrat pa gre za načrtno razvrednotenje ideoloških in političnih idealov, ki ne ustrezajo našemu okusu in prepričanju.

V zastavljenem kotičku bomo poskušali predstaviti nekaj najbolj znanih primerov tovrstne ljudske ustvarjalnosti iz starih in novejših časov.

Začnimo v starem veku z rimskim vojskovodjem in državnikom Gajem Julijem Cezarjem. Ta je po zmagi nad Ponti pol stoletja pred našim štetjem vzkliknil: »Veni, vidi, vici!« V našem izrazju bi se to slišalo nekako takole: »Prišel sem, videl sem, zmagal sem.« Naši Janezi, Jožeti, Franceti, Lojzi in še kdo, so ta vzklik, kdo bi vedel kdaj, takole dopolnili: »Veni, vidi, vici, moja draga Mici«.

Hostarjeva mama je imela veliko gredic na vrtu. Nekaj za sajenje rožic, še več pa za pridelavo vrtnin za gospodinjstvo.

Vrtnarila je bolj po starem, kakor so jo bili naučili mati in za njo vsakoletne izkušnje.

Kakor vse na svetu se je tudi Hostarjeva mama postarala in si zaželela pomoč pri opravilih. Zato se je kar prav napletlo, ko je sin pripeljal v hišo nevesto Francko. Ko je spomladi kazalo, da se bo začelo delo na vrtu, je ob ugodni priliki mlada prišla na dan z načrti: »Mati, če vam je prav, bom odslej gredice kar jaz rihtala; saj veste, svet gre naprej, treba se je modernizirat, vi pa delate vse preveč po starem.« Mami se je očitek o starokopitnosti nekoliko pokadil pod nos, drugače pa je z veseljem privolila: »Kar prevzemi, le gredico v vrtnem kotu mi pusti, da ne bom kar na enkrat obstala.« Mlada je potem stvar vzela v svoje roke in nakupila vse mogoče za sodobno vrtnarjenje: od semen do gnojil in kemičnih pripravkov. S

slednjimi je temeljito posula pripravljeno zemljo, da bi v kali zatrla vse škodljivce, ki so se po njenem vse preveč zaredili v grudi.

Toda glej! Sonce je že več tednov toplo ogrevalo posejano zemljo, a iz Franckinih površin ni pokukala nobena rastlina, medtem ko je na mamini gredici vse vrelo od življenja. »Bo, bo, sodobni agrotehnični prijemi dajejo rezultate bolj na kocu,« je dejala še vedno samozavestna »tamlada« Toda čisto na koncu je bil rezultat tak, da je tisto leto Hostarjevo kuhinjo za silo reševala zelenjava z mamine gredice.

Preko zime se je neizkušena Francka omehčala in se temeljito posvetovala z mamo. Da bi vi potem videli solato, peteršilj, korenček, čebulo, drobnjak ali kaj drugega z njenega vrta, vse prste bi si obliznili. Da, da, stare izkušnje niso za proč, pa pika.

LS

Šale za - po veliki noči ...

Svatovanje se je zavleklo tja v jutra- Ljudska nje ure. Ženin je obupno čakal, da primerljivka bi se gostje spravili domov. Končno je problem zaupal nevesti. Toda ona Ima take noge ni bila njegovih misli: »Zaradi tiste kakor koza roge! stvari menda ne boš podil ljudi do- Ha, ha, ha, kajne, da je dobra. mov, boš pa kasneje notri prinesel.« Kaj ne bo, saj je ljudska.

Sposoben petelin vztrajno preganja kokoši po dvorišču. Ena izmed dveh, ki sta še posebej vztrajno bežali, končno izjavi: »Jaz bom kar počepnila, drugače bo mislil, da sem navadna stara koklja.«

Z vsaj nekaj elementarne domišljije lahko dojamemo, da so ti »veni, vidi in vici« pomenili določene uspehe pri ljubljeni Mici...

Saj veste, kdor ne skače, ni Slovenec, hej, hej, hej! Drugič pa spet.

sušec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

... nekaj za vedoželje

75

Lahka križanka

Če tole ni hecno ...!

Kaj nam želi razkriti? Skrivnostno besedo, s katero so včasih označevali ljudi, ki so delali na črno, to se pravi brez posebnega dovoljenja oblasti.

S kopico popustov boste brez večjega znoja prišli do gesla, ki se bo prikazalo v poudarjenem navpičnem stolpcu. Imate pisalo? Prav, pa začnimo!

Vodoravno: 1. ročno orožje, 2. prezračevalni organ, 3. hrastove listne tvorbe, 4. stanje, ki ga povzročajo mamila, 5. deroča slovenska reka, 6. najboljši športnik.

»Poema« (Za pomoč pri iskanju gesla)

Poema ni navadno teslo, saj pomaga najti geslo.

Zato jo skrbno preberimo in se križanke lotimo.

(Z dodatki za prvo in vsakršno pomoč)

Že od sila stare dobe živele take so grdobe, ki prispevkov niso dale, zato so rajši podmazale.

Lahko so bili to krčmarji, mlinarji ali mesarji.

Tičem takim, bog nas varji, ljudje so pravili š . . . . . . i.

Leopold

Stare »novice«

Tudi take lopove imamo Iz župnišča iz v Št. Janžu na Dolenjskem je tat odnesel radioaparat in precej knjig. Stvar je žalostna in komična; radioaparat je namreč pokvarjen, knjige pa so nabožne vsebine. Poleg tega prva znamenja kažejo, da je uzmovič nepismen. Upajmo, da se bo vendarle nekako dokopal do vsebine ukradenih knjig, se poboljšal in skrajšal dolžino svojih prstov.

(To bomo šele videli!) (Humor pred sto leti)

Najboljši zdravnik

Kitajski cesar zdravnikov ni preveč maral, češ da so nezanesljivi in oderuški. Da bi jim ponagajal, je izdal ukaz, ki je veleval, da morajo zdravniki zvečer pred svojo hišo prižgati toliko luči, kot jim je tisto leto umrlo bolnikov.

Nekega dne je cesarja začel hudo boleti trebuh, zato je po vsem mestu poslal služabnike z naročilom, naj poiščejo in privedejo zdravnika, ki je imel najmanj prižganih luči. Služabniki so vestno izpolnili vladarjev ukaz in pripeljali na dvor zdravnika, pred čigar hišo so brlele samo tri luči. Cesar ga najprej vpraša: »Koliko časa že opravljaš zdravniški poklic? »Vaše veličanstvo, od danes zjutraj«, je bil odgovor. Cesarju je od presenečenja zaprlo sapo, obenem so bolečine v trebuhu pri priči ponehale, pa je zdravnika bogato obdaril.

Varno rabutanje

Učitelj: »Otroci, kdaj je primerno obirati sadje?« Učenci: » Ko soseda ni doma in če je pes privezan!«

Brez zgleda ne gre

Ura je že pozno, a mala Marjanca noče in noče v posteljo. »Lej, celo piščančki že spijo, ti pa nočeš,« jo vzpodbuja mama. »Kaj ne bodo,« se odreže Marjanca, »saj jim je stara koklja dala zgled.«

Najljubši tovarnarjev pes ob rojstnem dnevu

Kriza še kar traja

»Gospodarska in denarna kriza, ki je izbruhnila po vsej Evropi, kar noče ponehati. Po vseh državah so se v denarnih zavodih pokazale izgube. Toda povsod je vedela država, kaj je njena dolžnost. Prihitela je bankam in drugim denarnim zavodom na pomoč. Češka, na primer, je dala za ozdravljenje denarnih institucij preko ene milijarde čeških kron, to je blizu 2000 milijonov dinarjev. Prav tako je ozdravila svoje zavode Nemška Avstrija z ogromnimi denarnimi žrtvami. Storili sta ti dve državi, ki jih navajamo kot primer, pred šestimi leti. Ozdravili sta tako denarne zavode, pa tudi gospodarske razmere.

Urejeno gospodarstvo ni samo preneslo izgub, ampak je tudi državi vrnilo bogato, kar je prej dala. Pri nas žalibog država ni storila ničesar. Na vladi so bili centralistični »jugoslovanski nacionalisti« brez smisla za potrebe prebivalstva v obmejnih pokrajinah. Naši slovenski »Jugosloveni« niso imeli ne volje ne zmožnosti za to, da se obnovi obtok denarja v naših posojilnicah.

Vse, kar je bilo storjeno, je naredila naša banovinska oblast, ki je najela posojilo pri poštni hranilnici in dala finance na razpolago Zadružni zvezi, da ga odda spet naprej zadrugam, ki so imele pri njej svoje naložbe. Sredstva so bila tako odtajana, likvidnost povečana in posli so spet nekoliko stekli.«

Domoljub, 16. februarja 1938 Komentar: Zgodovina se ponavlja. Globlje gospodarske krize očitno niso muhe enodnevnice, trajajo daljši čas in se pojavljajo v določenih časovnih intervalih. Pridejo v času, ko poraba močno preseže ustvarjene ekonomske vrednosti. Današnjo krizo spremlja še ena okoliščina, ki je doslej skoraj nismo poznali: preseganje zmožnosti narave, kar lahko pripelje do uničenja človeške civilizacije na našem planetu.

Leopold Sever

Uganka šaljivka

Katera reč je med nogami najbolj koristna?

Odgovor je na podobi

76

mal' za hec...

še pomnite, tovariši?

Zgodovina se ponavlja!

Ko so pred 22. leti začeli spreminjati ustavo, so se drugi jezili na nas. Zdaj spet pravijo, da jo je treba popraviti, ker je zastarela, a bomo verjetno že čez nekaj let spet spoznali, da ni problem v ustavi, temveč v pravni državi.

Aroganca za Unesco!

Grosupeljski odmevi

Oda udbovskemu režimu

Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel državno odlikovanje, mu je kot četica stopil v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila z besedami, da je v svojem ministrovanju storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, ki je po državi izvajal jogurtne revolucije.

Danes v okrilju veljaka socialdemokracije poteka akcija za odstranitev imena Letališča Jožeta Pučnika. Obrat je šokanten: vladajoča stranka največjega slovenskega disidenta izničuje, medtem ko poje ode predstavniku policijskega režima, ki je zatiral človekove pravice!?? - dr. Bernard Nežmah

Zagovorniki ponovne gradnje (in ne obnove!) bolnišnice Franje se požvižgajo na v nebo vpijoč zločin v breznu pri Konfinu, kjer so partizani na grozovit V Butalah - Ukinimo vojsko! način pobili 88 domobranskih ranjencev.

Podpisniki peticije Ukinimo vojsko bodo na – dr. Justin Stanovnik meje z našimi evropskimi in neevropskimi državami kot Butalci napisali: »Sovražniku Rekomunizacija Slovenije vstop prepovedan!« - dr. Jože Rant Izvajajo jo: Türk z odlikovanji, Semolič 1. 1. 2010 je bilo v Slovenski vojski z marksističnimi traktati o socialni zaposlenih 7593 pripadnikov – od tega pravičnosti, Janković z imeni ulic, 1206 častnikov, 2004 podčastnikov, 764 Kresalova in Zalar pa s pokroviteljsko vojaških uslužbencev, 520 civilnih oseb in 13 interpretacijo dogodkov. Da ne omenjam uradnikov. Vojakov je bilo le 3086. (več) Potrča in Stanovnika. ... če je bilo Komentar: Na vsakega slovenskega vojaka nekoč legitimno zaustavljanje desnice, poleg potencialnega terorista in sovražnika potem mora biti zdaj legitimno tudi pride še vsaj en nadrejeni...

Komentar na komentar: ... na vsakega zaustavljanje levice. – Marko Crnkovič aktivnega delavca v Sloveniji pa 2 upokojenca, 1 otrok, pa še vsaj 1 brezdelnež.

Izjava ob 20. obletnici 14. kongresa ZKJ, 20. 1. 1990:

međunarodni odnosi

»V Mladem forumu SD se ob 20. obletnici XIV. kongresa ZKJ čutimo kot podmladek »Ne dozvoljavam takvog stranke naslednice Zveze komunistov Slo- sranja!« (prevod cenzuriran) venije dolžni opomniti na pozitivno vlogo Iz slovenskih medijev nismo izvedeli, ali se ZKS v procesu osamosvajanja Slovenije in je odhajajoči hrvaški predsednik Stipe Mesić demokratizacije družbe.« - Za kozlat! (Štefan SMS) prišel opravičit Sloveniji, ker je bil 18. julija 1991 proti temu, da bi šla JLA Zapoznela novica iz Slovenije, in ali je morda vsaj zdaj dal za kak štefan vina. Izvedeli pa smo, da je v primeru razpisa referenduma o odcepitvi v Republiki srbski izjavil, da bo on sam “takoj poslal hrvaško vojsko nad Republiko srbsko ter takoj prekinil koridor v bosanski Posavini, ki povezuje Srbijo z Republiko srbsko...« in s tem ob odhodu iz svoje funkcije Srbom skoraj napovedal novo vojno.

Iz ene od naših univerz smo dobili nekoliko zapoznelo novico o dveh izrednih umestitvah častnih in zaslužnih mož, ki bosta mentorja s svojimi izbranimi deli še vsaj 200 let oziroma vse dotlej, dokler bodo zaklenjeni udbovski in stari komunistični arhivi.

Sedanja oblast odlično dela – za komunizem!

Eden od skritih sredinskih intelektualcev je kljub svoji 20-letni pasivnosti takole komentiral dogajanje v naši državi: »Sedanja oblast odlično dela - dela v skladu z Marxovo teorijo, da bo v prehodu v komunizem postopno odmrla država.«

mi se volimo

Top lestvica š-EME 2010:

- Elitno garažno društvo: E, moj Saša, gde je sada ljubav naša? (Novi fosili), - Alternativni domačijski kartel: Ko psi zalajajo ... (slovenska narodna), - Podmladek elite: Moj kuža (Hajdi), - Nacionalna stranka: Za PRIJATELJA si je treba čas vzet! (Andrej Šifrer) - Gradbeni delavci v SLO: Delam, delam, delam – delam kot Zamur'c (Jani Kovačič)

Živalska farma št. 2?

Predlagatelji novega družinskega zakona so v VELIKI skrbi za zaščito otrok pripravili nov družinski zakon. Upamo, da jih odslej ne bodo ogrožali pasjeglavci!

sušec - 3 / 2010

Slovenka leta potrebuje top

Katarina K., Slovenka No1. 2009 po glasovanju BRALCEV Jane, se je menda odločila, da bo zaradi nenehnih stiskajočih se kordonov ob cestah, ko ljudje silijo vedno bližje k njej, da bi jo videli od blizu, kjer se vozi s kolesom v službo, nabavila vodni top.

Bo zmagala tudi letos?

Vprašanje: Kako komentirate, da bi Kresalova po podelitvi naslova Obraz leta postala še Slovenka leta?

Odgovarja nekdanji minister Dragutin Mate: Glede na to, kako napreduje v smučanju, bo letos namesto Petre Majdič kandidirala za športnico leta in seveda zmagala.

Na-KRESAL se ga je Po razglasitvi naše KATARINE za obraz leta je en visok policist odšel v lokal in se ga je na-LOKAL, pardon, pošteno na-KRESAL.

Stabilni ministrski stolčki

Policijsko ministrico so vprašali, kako to, da je potem, ko je že bivši minister obnovil pisarne, nabavila 23 stolov za 11.068,34 €, pa je dejala: »Stolčki se radi zamajejo, še posebej ministrom. Mi pa imamo stabilno vlado in je prav, da imamo tudi stabilne stolčke.«

Niko - i - NIŠTA?

Če sem se na začetku retorično spraševal, kdo za hudiča je Kavčič, to še ne pomeni, da je Niko i ništa. Stari je nesporno ena od sivih eminenc slovenske polpretekle zgodovine — resda bolj finančne kot pa politične ali celo policijske, vendar to ne spremeni dejstva, da je Kavčič Ertl komunističnega bančništva. Čudno, da ga Türk še ni odlikoval. Morda pa ga še bo? (Ah, ne, saj ga je že Drnovšek.) Marko Crnkovič

Ločevati je treba!

Že minister Karel Erjavec je trdil, da je treba ločevati! Torej ločiti je treba – na NAŠE in VAŠE smeti, pa na NAŠE in VAŠE kante! Vi dajajte najprej VAŠE smeti v VAŠE kante, mi bomo pa NAŠE smeti v NAŠE kante. Če pa vaše smeti ne gredo v vaše kante, mi ne ser'te na glavo, pa tud' malo manj svinjajte!

De-BELA knjiga

V okviru ministrstva za šolstvo so spoznali, da je bukov (pardon) GABROV učni sistem zanič. Zato že pišejo de-BELO KNJIGO. Najbrž bo imela veliko BELIH listov. Še najbolje pa bi bilo, če bi bili ti listi nepopisani.

Tako bi nedvomno učni sistem veliko bolje deloval, saj bi najprej morali PISATELJI de-BELIH KNJIG upoštevati, da učni načrti začnejo delovati šele potem, ko za njimi stojijo LJUDJE (učitelji, učenci, starši…).

Quo vadis, SLO kultura?

V sedemdesetih letih so slovenski pisatelji premagali skupna jedra in ubranili slovenski jezik. Leta 2009 so z romanom »Čefurji raus« skupna jedra udarila nazaj.

sušec - 3 / 2010

... mal' pa zares

Grosupeljski odmevi

iz domačih logov

Kaj je Danijel Popović prepeval pri CICIBANIH?

Bio sam naivan ...

Novica je povzeta po SMS dezinformaciji POREDNIKA EHO CAJTNGOV, ki jo je poslal že sredi decembra lani, ostali NAIVNEŽI pa so čakali, da tepke dozorijo do sredine februarja letos. Kdo potem dela ŠTALO v VELEUPLJAH? Pa tako učeno, pošteno in podjetno se je slišalo!

Samoplačniki - IZVZETI!

Nedavno so naši znanstveniki v zdravstvu s pomočjo DNK ugotovili, zakaj je umrl Ramzes II. pred nekaj tisočletji.

Komentar: Zdaj je šele ljudem jasno, zakaj so vrste v rednem zdravstvu tako dolge.

(BREZ)izhodna strategija!

Vsaka kriza ima svoj vzhod, vhod, jedro, razhod, zahod in izhod. - Več kot eno leto so govorili, da se je v Sloveniji začela kriza.

Torej smo nekje med vhodom ali razlogov za krizo in njenim vzhodom oziroma vstajenjem. Nekateri pa to krizo že močno Čebele rojile že za pusta! čutimo, zato menimo, da smo že sredi nje, torej v jedru. Nekatere pa tudi že močno črviči, zato si bodo morali čim prej poiskati zahod oziroma stranišče. A tisti na oblasti nas že kar nekaj mesece prepričujejo, da bodo poskrbeli za izhod iz krize. Zato bodo delodajalcem napisali priporočilo, če kdo od delavcev ni zadovoljen, naj gre na izhod podjetja skupaj z delavsko knjižico vred.

Komentar: V tej BREZIZHODNI strategiji sta klub vsemu ODŠLA že dva ministra - tretji je Letos so čebele rojile že 13. februarja. Ali so pa na IZHODU. temu krive klimatske spremembe, datum ali čisto vsakoletni PUST, pa sami uganite!

Peticija in protipoplavnost

Ko so prebivalci VELEUPELJSKEGA DACHAVA ugotovili, da je postal novi minister za okolje ROKO Žarnić iz ZASNEŽENIH SONČNIH DVOROV, so se na hitro ROKO odločili, da ga bodo že pred pretekom 100 dni spomnili na peticijo, ki so jo oddali lani zdaj že bivšemu ministru DRAGEMU Karlu Erjavcu, ki niti toliko ni v zvezi s tem mignil, da bi vsaj enkrat sklical komisijo, katero so predlagali na ministrstvu za reševanje poplav. »Če ROKO ne bo zadev vzel hitro v ROKO, bo pa potres, in ne samo protest,« so še dodali ogroženi in zgroženi občani.

Sosedje so ROKOTU za imenovanje že čestitali, nekateri pa bi veliko raje videli, če bi bil minister za energetiko, da bi sem ter tja zamenjal tudi kakšno žarnico po VELEUPLJAH, spet drugi pa, da bi bil minister za šolstvo in bi na tem mestu morda kaj lažje prišli do novega vrtca.

dosje: rokomavhi

Aforizem

Najboljša izhodna strategija je pot pod noge.

– Milica Šturm

O levih in TIGRIH ter idiotih

Kadar se boste srečali z nekom, ki noče, da bi vam povedal svoje politične pripadnosti (ali vsaj, koga je volil na zadnjih volitvah), boste od njega slišali: »Vsi so glih – levi in desni! Vsi so barabe – LEVI in TIGRI.« Ko pa greste s sogovornikom nato vsak na svojo stran, se vsak odloča za SVOJO levo/desno (ravnokar povedano!) BARABO. Komentar: … razen tistih, ki ne gredo na volitve. Za te pa so že stari Grki rekli, da so IDIOTI.

šport

77

poredniška politika Gradovi v oblakih?

V Za-GRADCU si je JØežek Zagraški I. dal zgraditi sredi februarja nov grad.

Račune zanj je v tem času že poravnala SONČNA UPRAVA.

Ledena PATRIA

Ko je POREDNIK EHO cajtngov videl, da se da zelo hitro izdelati tako velike stvari iz snega, se je zaradi PATRIOTSKE zaščite pred raz-vpitimi akcijami svojih nenapovedanih sodelavcev pri EHO CAJTNGIH želel zaščititi z najnovejšim kontingentom PATRIJ s polno oborožitvijo (kepe!!!), a je ugotovil, da mu je idejo ukradel Kralj Matjaž.

Spet je Fuzbal na stoženskem britofu po luknji Zdaj smo spoznali, da veliki stadion u praskal Stožicama gradijo »jankovićevi« gladiatorji pretežno iz nekdanjih bratskih republik.

Podizvajalci nimajo niti za malico, kaj šele za plače. Kljub prepovedi dajanja informacij medijem, pa smo izvedeli, da bodo fuzbalerji za pot v Afriko dobili dvakrat toliko kot nemška reprezentanca.

Komentar: Včasih so rimski cesarji delovali v stilu KRUHA IN IGER, pri nas pa delajo v glavnem samo še za IGRE - za KRUH že marsikje in marsikomu zmanjkuje. Zato bi bilo najbolje, da bi fuzbalerji in ostali priskledniki ostali kar v Afriki, drugače bomo morali res prodati Šmarno goro pa še kakšen drug hrib povrhu.

Zapackana olimpijada

Dedci! Ste videli? Ženske so nam priborile olimpijske medalje - Petra Majdič eno, Tina Maze pa kar dve. Tina je doma od tam, kjer malokdo preživi, medalja Petre Majdič pa je narejena menda iz čiste ŽELEZNE volje, čeoprav - eni pravijo tako, drugi pa drugače!

Komentar: Ja, ja, dedci. Zgledujete se po njih! Pa tud' vi direktorji v firmah in javnih zavodih, raznih zbornicah, ministrstvih in na drugih vodilnih mestih, ki samo jokate nad krizo (v resnici pa le delavcem kri pijete in jih mečete na cesto)! Zamislite se raje, saj se tudi vam čas izteka. Zato se raje čim prej svojih grehov pokesajte! Pomlad je že tukaj! Delavci so že na cestah - in že hitijo - regrat nabirat. V njem je veliko železa.

Komentar na komentar: Petri in Tini vse čestitke, le to težko razumemo, da sta dve srebrni medalji v športnem pogledu manj vredni kot ena bronasta. Polomljena rebra so polomljena rebra, šport pa je vedno bolj poleg biznisa tudi politika.

Iz nezanesljivih porednikovih virov smo izvedeli, da je v zadnjem letu JØežek Zagraški večkrat zatrjeval: »Če ga že vsi v državi svirajo, zakaj ga ne bi še jaz.« In jo je zagrabil (kitaro, da ne bo pomote) kot novopečeni dedek za vrat in po luknji praskal. Takoj se mu je pridružil prav tako novopečeni dedek BOG-DAN.

Jokali bi – kot dež – ITAK Porednik Eho Cajtnga se sprašuje, zakaj v VELEUPLJAH niso obhajali 20. obletnice odhoda slovenske delegacije iz 14. kongresa ZKJ, pa mu je ena od udeleženk iz 13. kongresa dejala, da zato, ker bi potem vsi nastopajoči in ostali prisotni vsaj tako močno jokali kot je takrat jokala Sonja Lokar. To pa bi nedvomno povzročilo v teh klimatskih spremembah resno grožnjo našim vodarjem, ki itak ne obvladajo svojega posla že skoraj pol stoletja.

Štafeta in španski kanditati

V VELEUPELJSKEM internetnem SZDL forumu so menda objavili, da bodo spet organizirali ŠTAFETO MLADOSTI. Začeli bodo že na velikonočni ponedeljek, saj morajo do praznika PIF vse prebivalce v naši komuni prepričati, da gre za vseljudsko akcijo. Do popolne združitve pa bo prišlo na jesenskih LOKALNIH volitvah, saj se na drugi strani delajo FRANCOZE in bodo na volitvah imeli celo poplavo Š P A N S K I H KANDITATOV.

78

grosupeljski odmevi

Kolofon

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010

Navodila za dopisovalce

Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic @ t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag.

Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.

Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160

/ ISSN: 1580–0911

V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis “Grosupeljski odmevi” vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V APRILU JE TREBA ODDATI do petka, 2. 4. 2010.

Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.

V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.

Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.

Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.

Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu-

jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.

NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL

Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca.

1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed iz naslova prispevka - npr.

Res najlepši je mesec maj.

Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.

TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.

Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih 2. člen

CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.

Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) Dimenzije oglasa v cm

Površina oglasa v cm2

Korekcijski tržni faktor

Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.

Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta.

Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.

Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!

Skupno število točk

Cena v €

Končni znesek z DDV v €

A

6,0 x

6,0

36,0

1,650

59

30,37

36,44

B

6,0 x

8,3

49,8

1,549

77

39,44

47,33

C

6,0 x 12,5

75,0

1,347

101

51,65

61,98

D

9,2 x

8,3

76,4

1,339

102

52,28

62,73

E 12,3 x

8,3

102,1

1,143

117

59,66

71,59

F 12,3 x 12,5

153,8

1,060

163

83,56

100,28

G 18,6 x

154,4

1,062

164

83,83

100,59

8,3

H 18,6 x 12,5

232,5

0,994

231

117,92

141,51

I 18,6 x 27,3

507,8

0,918

466

238,33

286,00

J (39,6 x 27,3)

1081,1

0,866

936

478,68

574,42

Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini.

Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.

Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf.

Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic @ t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.

ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu:

joze.miklic @ t-2.net.

»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič

marec - 3 / 2010

Grosupeljski odmevi

Skupina za samopomoč v Grosupljem za ljudi s čustvenimi težavami Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizira dopolnilno mentalno zdravljenje – skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta.

Terapije potekajo v predavalnici Avtošole Grosuplje na Taborski 13, dvakrat mesečno ob petkih, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.

Vljudno vabljeni!

Predsednik: Zlatko Jajčanin DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081

Rdeči križ Slovenije Območno združenje Grosuplje vabi na

krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 26. 4. 2010, od 7. do 13. ure, v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem,

v sredo, 28. 4. 2010, od 7. do 13. ure, v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici in v četrtek, 29. 4. 2010, od 7. do 12. ure, v Osnovni šoli Ferda Vesela, Šentvid pri Stični.

Skupaj rešujmo življenja!

oglasi

79

80

oglasi

Vpis otrok v vrtec

VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto 2010/11 do konca meseca aprila 2010.

Vloge za vpis otrok v VVZ Kekec so na voljo v vrtcu Kekec, Trubarjeva cesta 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30 ure, ob torkih do 16. ure. Lahko jih dobite tudi preko e-pošte ali na naši spletni strani.

V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 in 25/08) vrtec lahko sprejme otroka, ki je dopolnil starost enega leta, oz. ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev. Če bo v vrtec prijavljenih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje na podlagi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje z dne 07/102009. Komisija bo najkasneje v roku 15 dni po seji vsem staršem izdala odločbo o sprejemu oz. zavrnitvi sprejema otroka v vrtec.

Vsak začetek odpira nove poti našega medsebojnega sodelovanja.

Majda Fajdiga, ravnateljica _____ VVZ Kekec Grosuplje Trubarjeva cesta 15 1290 Grosuplje tel: 01 / 786-61-80 e-pošta: vrtec.kekec@guest.arnes.si spletna stran: http:/www.vrtec-kekec.si

Grosupeljski odmevi

marec - 3 / 2010