Grosupeljski odmevi

Priloga:

Predreferendumska kampanja strani od

4 do 10 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI / maj - 5 / 2010

O kom/čem pišemo?

K sv. Florjanu v zahvalo in priprošnje

stran

Pomlad 1990 – pomlad prihodnosti

14 in 15

Anica Gerželj:

Biti bližnjim potreben, je smisel življenja!

stran

34 in 35

Zlatoporočenca Ivanka in Tone Vidic s Troščin

stran

36

Proslava v Ivančni Gorici - 16. 5. 2010 je bilo v Ivančni Gorici in na Pristavi pri

Stični slovesno. Tam se je poleg pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite zbrala tudi prva izvoljena demokratična slovenska vlada ter vrsta pomembnih ljudi, med njimi ivanški župan Jernej Lampret kot gostitelj in grosupeljski župan Janez Lesjak, ki je bil v času vojne za Slovenijo z mesta poveljnika TO v Grosupljem po telefonskem klicu Janeza Janše 29. 6. 1990 imenovan za poveljnika v Ljubljanski pokrajini.

Z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite, ki je sprva v veliki tajnosti začrtala pot novi slovenski vojski, ter ob sodelovanju večine policistov (takratnih miličnikov) se je osamosvojitev Slovenije s sorazmerno malo žrtev uspešno zaključila. S priznanjem tujih držav in vključitve v mednarodne povezave pa se je (sprva je tako izgledalo!) v precej nemogočih mednarodnih razmerah začrtana slovenska pot potrdila za pravilno.

Jože Miklič

2

oglasi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Brez komentarja Jože Miklič - odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov

namesto uvoda

3

Javna razgrnitev v Šmarju - Sapu

OBVESTILO

Obveščamo vas, da v času od 20.

5. 2010 do vključno 21. 6. 2010 v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana in Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje poteka

JAVNA RAZGRNITEV dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za dograditev priključka Šmarje - Sap na avtocestnem odseku Malence – Šmarje - Sap in okoljskega poročila.

Javna obravnava dopolnjenega osnutka prostorskega načrta in okoljskega poročila bo potekala

v četrtek, 27. maja 2010, ob 17. uri, v prostorih KS Šmarje – Sap. Iz potrjenega zapisnika 33. seje Občinskega sveta Občine Grosuplje 31. 3. 2010.

V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo.

Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve, t.j. 21. junija 2010, podajo pisno - na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, - lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, - ali na elektronski naslov

gp.mop@gov. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN za priključek Šmarje - Sap«.

Občina Grosuplje, Urad za prostor vodja urada Mojca Lovšin

4

predreferendumska kampanja

Republika Slovenija OKRA JNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-1/2010- (10) Datum: 11. 5. 2010 zap. št.

oznaka volišča

Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 36/2010) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji

ime volišča

sedež volišča

1.-8. in 47 9.

10.

11.

12.

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

SKLEP

O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o potrditvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki bodo v nedeljo, 6. junija 2010, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 11. 5. 2010 določila naslednja volišča in njihova območja:

območje volišča

Volišča v občini Dobrepolje

403010

403011

403012

403013

DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I.

DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II.

OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA

STARA OSNOVNA ŠOLA

Taborska c. 1, Grosuplje

Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26 in 28), Stritarjeva c.

Taborska c. 1, Grosuplje

Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1 do 15, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13), Industrijska cesta 3, 5 in 9

Tovarniška 14, Grosuplje

Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 25 do 42, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c. od št. I do III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Jakhlova c., Obrtniška c., Župančičeva c., Kovačičeva c., Kersnikova c., Gasilska c., Industrijska c. 1, Cesta Toneta Kralja, Kosovelova cesta

Adamičeva cesta 29, Grosuplje

Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Pri mostu, Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Za gasilskim domom, Murnova c., Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c., Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Hribarjeva c. 17, 19, Pod gozdom cesta III/26 in 28

13.

403014

DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE

Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje

Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c od št. 1 do 14., Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Šuligojeva c., Vodnikova c., C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Pod jelšami, Maistrova ulica, Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8

14.

403015

ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO

Spodnje Blato 20 a

Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem

15.

403016

GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA

Velika Ilova Gora 10 a

Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori

16.

403017

GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO

Veliko Mlačevo 6 a

Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo

maj- 5 / 2010

strani za politiko

Grosupeljski odmevi

5

zap. št.

oznaka volišča

ime volišča

17.

403018

GASILSKI DOM ZAGRADEC/ Zagradec pri Grosupljem GROS. 33

Zagradec pri Grosupljem, Lobček

18.

403019

AHLIN JOŽE VELIKA STARA Velika Stara vas 4 VAS

Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici

19.

403020

GASILSKI DOM POLICA

Polica 41

Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine

20.

403021

DRUŽBENI DOM RAČNA

Velika Račna 24 b

Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk

21.

403022

ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA

Spodnja Slivnica 16

Spodnja Slivnica

22.

403023

GASILSKI DOM ŠKOCJAN

Škocjan 1

Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik

23.

403024

GASILSKI DOM PONOVA VAS

Ponova vas 27

Ponova vas, Cerovo

24.

403025

OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ

Št. Jurij

Št.Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtaboru, Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica od št. 1 - 9

25.

403026

KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA

Žalna 42

Žalna, Plešivica pri Žalni

26.

403027

GASILSKI DOM VELIKA LOKA

Velika Loka 2

Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori

27.

403028

GASILSKI DOM LUČE

Luče 22 a

Luče

28.

403029

OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP I.

Šmarje - Sap, Ljubljanska c. 49

Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake

Šmarje - Sap, Ljubljanska c. 49

Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28,29, 30, 32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c., Huda Polica, Lipoglavska c. od 21do 29

Šmarje - Sap, Ljubljanska c. 49

Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št.

1, 3 in 5, Trubarjeva c., Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica

29.

30.

403030

403031

OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP II.

OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE SAP III.

sedež volišča

31.-46.

Volišča v občini Ivančna Gorica

•

II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer:

•

območje volišča

Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 1., 2. in 3. 6. 2010 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju,

•

Volišče, dostopno invalidom, št. III. volišča 950 s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta Ta sklep se posreduje Upravni enoti 1, Grosuplje, Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v volišče št. 970 – OMNIA za volivce, lokalnih časopisih. ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem Katarina Marolt-Kuret, univ.dipl.prav. na Upravni enoti Grosuplje, Taborska Predsednica Okrajne volilne komisije Grosuplje cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju.

6

predreferendumska kampanja

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Nekaj o dejavnosti Socialnih demokratov Grosuplje

Občinski odbor Socialnih demokratov Grosuplje z novim vodstvom postaja vse bolj aktiven. Na svojem rednem zboru članstva smo obravnavali poročilo o dosedanjem delu, poročilo svetnika v Občinskem svetu ter razpravljali o aktualnih problemih v občini Grosuplje. Lokalne volitve 2010 so vedno bližje. Na zadnjem srečanju smo evidentirali predloge za kandidata/kandidatko za župana/ županjo in evidentirali predloge kandidatov/ kandidatk za občinske svetnike. Trudili se bomo, da bomo volilcem predlagali kandidata za župana oziroma županjo, ki bo uspešno vodil/a občino v naslednjem mandatu.

Finančna in gospodarska kriza, ki je zarezala v ekonomsko in socialno sredino Slovenije, nas sili, da se odzivamo po svojih močeh in z znanjem. Neizogibno temu bo pred nami leto ključnih odločitev. Socialni demokrati smo prepričani, da je čas krize prilika za graditev novih temeljev družbe, čas za razvojne odgovore, nove cilje. Pokojninska reforma je potrebna, če želimo zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in sistem solidarnosti tudi v prihodnje.

Pred nami je ključno vprašanje dogovora meja med Slovenijo in Hrvaško. Reševanje mejnega vprašanja se odvija že od leta 1991 pa vse do danes. Socialni demokrati smo ZA referendum, ZA arbitražni sporazum, ZA pošteno, pravično in trajno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, prost dostop in neposredni izhod Slovenije na odprto morje, ZA mir in sožitje med dvema sosedskima državama, sodelovanje med državama! Z Arbitražnim sporazumom se bo dokončno rešila tako meja na kopnem kot na morju, za presečni datum pa je nedvoumno določen 25. junij 1991.

Socialni demokrati želimo, da se referenduma udeležite.

ZA

ZA

Na področju občine Grosuplje člani Socialnih demokratov pripravljamo predloge sprememb, ki bi že načrtovane in nedokončane projekte prometne infrastrukture uspešno dokončali in nadgradili, vključno z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem z javno infrastrukturo, ter ustvarjanjem dobrih pogojev za bivanje. Imamo tudi predloge sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, da se našim najmlajšim omogoči varno in zagotovljeno varstvo, na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja pa vsem šolarjem enake pogoje za izobraževanje.

Pripravljamo predloge za ekološko in varno okolje v občini Grosuplje.

Z mesecem majem smo odprli pisarno in uvedli uradne ure. Uradne ure bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure v prostorih stranke na Kolodvorski 2, Grosuplje, 2. nadstropje in dosegljivi na telefon: 01 786 10 06.

Socialni demokrati Grosuplje se bomo zavzemali za dobro občanov občine Grosuplje, za njen razvoj, predvsem pa za dobre medsebojne odnose, strpnost in pravičnost.

Jasmina Zupančič, namestnica predsednika OO SD Grosuplje

Bodimo domoljubi, na referendumu glasujmo proti arbitražnemu sporazumu o meji s Hrvaško Dne 6. junija 2010 bomo državljani Republike Slovenije na referendumu odločali o najpomembnejšem vprašanju, ki zadeva prav vsakega izmed nas. Odločali bomo o ozemeljski celovitosti naše države. Odločali bomo, ali bo Slovenija ohranila ali izgubila status pomorske države s svojim teritorialnim morjem, ki meji na mednarodne vode. Odločali bomo tudi o ohranitvi ali izgubi ostalega nespornega dela slovenskega ozemlja.

Stališče SLS in tudi moja osebna želja je, da ne želim niti z eno samo mislijo prispevati k še večji razdeljenosti med zagovorniki in nasprotniki arbitražnega sporazuma, moja želja je zgolj in samo navajati nesporna dejstva.

Ključni argumenti SLS

PROTI arbitražnemu sporazumu • Slovenija bo z arbitražnim sporazumom o slovensko-hrvaški meji izgubila polovico Piranskega zaliva, ki ga je skozi zgodovino v celoti nadzirala in s tem tudi teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Ogrožena so nesporno slovenska ozemlja na levem bregu

Dragonje in levem bregu Mure pri Hotizi, ki je po prepričanju SLS nedvomno slovensko in ga Hrvaška zaseda nezakonito.

• Arbitražni sporazum je v nasprotju s sklepom Državnega zbora RS o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Hrvaške v NATO, ki je bil sprejet na pobudo SLS 18. februarja 2009 in ki govori o zaščiti celotnega slovenskega ozemlja, nad katerim je Slovenija izvajala suverenost ob osamosvojitvi, vključno s tistimi deli slovenskega ozemlja in morja, ki so v tem trenutku pod hrvaško zasedbo, ter da je Slovenija ob osamosvojitvi imela stik z odprtim morjem in je nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Gre za sklep o nepriznavanju predpisov Republike Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Republike Slovenije.

Arbitražni sporazum je v nasprotju s temi načeli.

• Rezultat arbitražnega sporazuma bo najverjetneje v neskladju z Ustavo RS in Temeljno ustavno listino (TUL). Ustavno sodišče RS je v 62. točki izreka odločitve ugotovilo, da bo lahko rezultat arbitražnega sporazuma neustaven, a temu tedaj ne bo

mogoče ugovarjati. Ustavnemu sodišču RS je jasno, kje poteka meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, ampak nikomur ni jasno, ali bo tako odločilo tudi arbitražno sodišče.

Po mnenju ustavnega sodišča RS obstaja možnost, da bo potrebna celo sprememba ustave.

• Slovenija je odblokirala pogajanja Hrvaške z EU, ne da bi kar koli pridobila. SLS je ves čas opozarjala, da je možnost blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU upravičena, vendar s pravim strateškim načrtom, kaj točno želimo z njo doseči. Vlada RS je nepremišljeno zapravila to možnost, saj ni zahtevala končne ureditve mejnega vprašanja.

• SLS podpira vstop Hrvaške v EU, vendar pod pogojem, da se ta najprej umakne iz zasedenih delov nesporno slovenskega ozemlja.

Nasprotniki arbitražnega sporazuma smo deležni kritik predsednika vlade Boruta Pahorja, ki nas poziva, naj poiščemo drugačno, boljšo rešitev. V SLS predlagamo sledeče dejavnosti ob reševanju odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Razdelili smo jih v tri tematske sklope.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

strani za politiko

Stik ni meja

>

Pred volitvami v Državni zbor, pred malo manj kot dvema letoma, nas je presenetila oddaja z afero o Patrii, razvpitih finskih vojaških osemkolesnikih in domnevni vpletenosti tedanjega predsednika vlade Janeza Janše v podkupovanje. Zagotovo je dragoceni čas predvolilne kampanje, namesto v soočanju programov strank, bil bolj namenjen diskreditaciji stranke SDS in njenemu predsedniku, kar je zagotovo vplivalo na volilni rezultat SDS. Danes se bolj kot ne kaže, da je vse skupaj bila čista nameščenka, v katero so se vpletli mediji tuje države.

In nato je odgovornost za vodenje države, vsaj tako so ves čas sami govorili, prevzel levi trojček SD, Zares, LDS oz. trojica Pahor – Golobič – Kresal, za udobno večino v parlamentu se jim je pridružil še Erjavec z Desusom. No, Erjavca so medtem, zaradi slabega dela pri reševanju odpadkov, že odstranili. Golobič po razkritju lastništva Ultre na Nizozemskem težko uveljavlja novo politiko Zaresa, saj očitno v očeh mnogih kar on sam postaja dober primer vsega, proti čemer se njegova stranka bori. Kresalova pa nam je s pasjo afero in afero preplačanega najema policijskih prostorov v Ljubljani, ki ga davkoplačevalci plačujemo njenemu prijatelju, • Zavrnemo arbitražni sporazum o slovenskohrvaški meji, saj prinaša neugodne in celo škodljive rešitve.

• Hrvaški, evropski in svetovni politiki jasno in nedvoumno povemo, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU, a pod pogojem, da se Hrvaška najprej umakne z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja ter da preneha s prizadevanji, da Sloveniji odvzame teritorialni dostop do odprtega morja. Teritorialni dostop do mednarodnih voda je za Slovenijo strateškega pomena, zato nikakršen kompromis glede tega vprašanja za Slovenijo ni sprejemljiv. Izguba teritorialnega dostopa na odprto morje bi pomenilo tudi postopen propad Luke Koper in s tem slabitev celotnega slovenskega gospodarstva, ki je nanjo vezano.

• Pozovemo k sklicu mednarodne konference, na kateri se obravnava in reši mejna vprašanja Republike Hrvaške z vsemi njenimi sosedami.

S tem bo rešeno ne le vprašanje vstopa Hrvaške v EU, ampak bo pospešen tudi vstop drugih držav JV Evrope v EU.

kot razkrivajo mediji, pokazala nek nov način vladanja s pomočjo neformalnih omrežij.

Preostane še predsednik vlade Pahor, ki očitno z vsemi svojimi (zadnjimi?) močmi in veščinami komuniciranja prepričuje slovensko javnost, da je z vlado in ministri vse v redu ter da ima ministrica za notranje zadeve vso njegovo podporo. Res čudno, ko pa na naslednji seji vlade premier podjetje, ki je sklenilo najem z ministrico Kresalovo, uvrsti na črno listo in mu prepove sodelovanje z državo. Kakšna je potemtakem ta podpora in zaupanje?

Kako naj slovenski državljani, ob vseh aferah, ki jih producira slovenska vlada, sploh verjamemo Pahorju, ko pa so rezultati vladanja po malo manj kot dveh letih vidni in so slabi. Slovenija je nazadovala v gospodarskem in socialnem smislu, brezposelnost narašča, zadolževanje nas približuje grškemu scenariju.

Sicer pa tudi nizka javnomnenjska podpora vladi in strankam levega trojčka, ki to vlado in koalicijo sestavljajo, kaže, da Slovenke in Slovenci tej vladi in koaliciji očitno ne zaupajo več.

Kako naj ob vsem tem verjamemo predsedniku vlade Pahorju, da je arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško dober, ko pa je Pahorjeva vlada ta sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije, nato pa ga je še potrdila z navadno večino glasov v parlamentu? Vlada nas je s tem razdvojila in sprla, namesto, da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj.

Tisto, česar ni sposobna Pahorjeva vlada, bomo zato storili slovenske volilke in volilci, ki bomo imeli možnost odločati o arbitražnem

Slovenija bo pridobila na mednarodnem ugledu, če se bo znala postaviti ZASE. Nekateri imajo mogoče pomislek, kakšno bo mnenje EU in ostalih držav sveta, če pride do zavrnitve arbitražnega sporazuma. Ob tem želim samo spomniti na nasprotovanje celotne svetovne politične javnosti v obdobju, ko je prišlo do osamosvojitve Slovenije.

To vprašanje je bilo takrat za celoten svet mnogo težje od trenutnih odprtih vprašanj z Republiko Hrvaško, saj se je takrat na novo začel risati zemljevid novo nastalih držav. V zelo kratkem času smo doživeli priznanje vseh držav in potrditev, da je bila naša odločitev za samostojno državo Slovenijo pravilna. Podobno enotnost kot na plebiscitu pričakujemo v SLS tudi na tokratnem referendumu. V tem obdobju mora prevladati interes vseh državljanov o ohranitvi celotnega teritorija ozemlja Slovenije, kot ga je Slovenija imela v svoji upravi ob nastanku samostojne države Slovenija, nad interesi posameznih

7

sporazumu na referendumu. Ta sporazum je slab, saj Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Tako kot je sedaj zapisano v sporazumu, bodo mednarodni sodniki določili mejno črto, potem pa bodo iskali »stik« in ne teritorialnega izhoda Slovenije z odprtim morjem. S tem sporazumom bo Sloveniji omogočena kvečjemu »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. To bo vse, kar bo omogočil t.i. »stik«. Služnost in nič več. Slovenske ladje bodo v Koper in iz Kopra torej plule preko hrvaškega morja. Slovenija lahko pozabi na svojo suvereno pravico teritorialnega izhoda na odprto morje, ki ga je v vsej svoji zgodovini imela in bi ga lahko uveljavljala tudi z upoštevanjem načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), ki pa ga ta arbitražni sporazum ne omogoča. Mimogrede, to načelo je bilo leta 2007 doseženo s soglasjem z vsemi parlamentarnimi strankami, torej tudi Pahorjeve SD, sedaj pa so od tega odstopili.

proti

Glasovati na referendumu arbitražnemu sporazumu pomeni zgodovinsko zaščititi slovensko ozemlje. Tako kot smo zgodovinsko izglasovali svojo suverenost in samostojnost, bomo Slovenci znali zaščititi tudi svojo suverenost na morju in kopnem.

Pahorjeva vlada si očitno obupno želi vsaj enega uspeha svoje vlade. Če ji ne gre na notranjepolitičnem prostoru, si Pahor prizadeva zablesteti vsaj na zunanjepolitičnem parketu. Toda za kakšno ceno je pripravljen nabirati politične točke? Za ceno slovenskega ozemlja. dr. Peter Verlič, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in občinski svetnik političnih strank. Samo mi in izključno mi sami smo odgovorni, ali bo Slovenija ohranila ali izgubila svoj teritorij. Jasno si moramo priznati, da je interes Hrvaške, EU in Amerike nasproten našemu interesu. Med seboj sprti, neenotni in razdeljeni ne bomo deležni spoštovanja ostale svetovne politične javnosti. Samo narod, ki ima jasno postavljena merila, načela in usmeritve, bo deležen mednarodnega spoštovanja in bo pomemben in odgovoren partner vsem ostalim narodom sveta.

V nedeljo, 6. junija 2010, ne prepusti odločitve drugim o nadaljnji usodi naše države Slovenije. Udeleži se referenduma in glasuj, kot ti narekuje srce. V SLS smo odločno PROTI arbitražnemu sporazumu, saj je tveganje za Slovenijo preveliko, nepredvidljive odločitve arbitražnega sodišča pa dokončne in nepopravljive.

Pavle Štrubelj Občinski odbor Grosuplje

8

predreferendumska kampanja

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo.

6. junija glasuj proti!

Državljanke in državljani bomo 6. junija ponovno odločali o vprašanju slovenske suverenosti, tokrat na morju. Gre za najpomembnejše vprašanje po odločitvi za samostojno Slovenijo! Udeležba na referendumu je zato ključnega pomena, saj bomo s tem pokazali, da ne podpiramo škodljivih rešitev, ki jih sporazum prinaša Sloveniji.

Glavni argumenti proti sporazumu so naslednji: 1. Potrditev arbitražnega sporazuma (AS) na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja.

2. Za Slovenijo je AS slab, ker ogroža: - njen pomorski status; - gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovenije; - njeno suverenost v času, ko ima Slovenija najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini; 3. AS bo v »najboljšem« primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.

4. Slovenska vlada je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla.

Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami.

5. Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Odpravljena bo samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana.

6. Zagovorniki AS namerno zanemarjajo dejstvo, da prepričljiva večina slovenskih volivk in volivcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi naše južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU. 7. Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve.

Ne drži, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge rešitve: • sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji; • sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami; • ratifikacija sporazuma Drnovšek - Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.

PROTI

sporazumu so se izrekli tudi številni ugledni pravniki in druge ugledne osebnosti, med drugim:

Dr. Miro Cerar: »Arbitražni sporazum je za Slovenijo preveliko tveganje, neprimerno večje kot za Hrvaško. Mi lahko izgubimo vse, oni lahko izgubijo nekaj.« Dr. Marko Pavliha: »Nezaslišano in protidržavno je, da se nekateri oglašajo v dnevnem časopisju in brezsramno pravijo, da Slovenija nikoli ni imela celotnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. Če bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo«.

Slovenski pisatelj Boris Pahor: »Prepričanje, da bo arbitraža Sloveniji omogočala stik z odprtim morjem, je le pobožna želja.« Predsednik SDS Janez Janša: »Slovenija lahko izgubi vse, Hrvaška nič.« Dr. France Bučar: »Ne gre le za mejo, ampak za vprašanje obstoja Slovenije. Jaz tega sporazuma ne bi nikoli podpisal. /…/ Toliko Slovenca pa že sem, da tega ne bi storil, saj bo to odločitev za vse večne čase.« »Pahor se obnaša, kot da je slovenski narod skupnost mentalno zaostalih ljudi. To je oživljanje mentalitete, ki smo jo z osamosvojitvijo pustili za sabo.« Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta.

Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti.

Zato vabimo vse, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter obkrožite

Več na www.sds.si in www.grosuplje.sds.si.

PROTI !

maj- 5 / 2010

strani za politiko

Grosupeljski odmevi

9

Iz konference Občinskega odbora Nove Slovenije - krščansko-ljudske stranke

O družinskem zakonu, podjetništvu, študentih, sociali in arbitraži Grosupeljski občinski odbor Nove Slovenije pod vodstvom Matjaža Trontlja je v torek, 4. 4. 2010 sklical konferenco, da bi predstavil nekaj aktualnih stališč o dogajanju v občini in državi. Ker Občini zmanjkuje denarja na več področjih, menijo, da bi morala iskati alternativne rešitve tudi za družbene dejavnosti v javno - zasebnem partnerstvu.

Zato so medse povabili tudi predsednico stranke Ljudmilo Novak, ki je med drugim na naša vprašanja odgovorila o stališču stranke glede arbitražnega sporazuma, družinskega zakona, podjetništvu, študentskem delu, socialni politiki ter nasploh o politiki kot delu za skupno dobro.

Jože Miklič Na začetku je ga. Ljudmila Novak povedala, da po vsej Sloveniji krepijo mrežo občinskih odborov stranke, ki se bodo dejavno vključili v jesenske lokalne volitve. Prizna, da delo ni enostavno, delajo pa z optimizmom. Imajo že v številnih odborih evidentirane dobre županske kandidate in tudi že sestavljene kandidatne liste. Ugotavlja, da se je odbor v občini Grosuplje okrepil, imajo novega, zagnanega predsednika, ki dobro sodeluje s prejšnjim predsednikom in občinskim odborom. Čeprav v celoti dela občinskega odbora ne pozna, pa načelno meni, da se je treba vedno dogovarjati in iskati najboljše rešitve za skupno dobro, za občane in državljane. Pri tem ni tako pomembno, iz katere stranke pridejo posamezni predlogi. Mnogo pomembneje je, da tisti, ki take predloge dajejo, želijo delati v javno korist.

O predlaganem novem družinskem zakonu so v Novi Sloveniji dali veliko javnih pripomb. Poudarjajo, kako pomembna vrednota je družina za skupnost, za narod, za Slovenijo. Ko so dobili v roke prvo različico osnutka zakona, so ugotovili, da je prav ta osnova razvrednotena in da se je pojem družine zelo razširil. Zato nasprotujejo, da bi se izenačevali istospolna skupnost s skupnostjo med možem in ženo, saj le-ta lahko rojeva nova življenja. Predvsem pa se jim zdi sporno to, da naj bi bil ta zakonik namenjen koristim otrok, vendar pa gre pri tem sklicevanju zgolj za potešitev neke želje te istospolne skupnosti. Če so problemi v zvezi z dedovanjem, naj se to uredi v zakonu o registraciji istospolne skupnosti, medtem ko družina naj ostane takšna, kot je bila že tisočletja. V Sloveniji imamo tudi družinske probleme, zato je treba čim več narediti zanjo.

Nova Slovenija je dala vrsto pripomb na družinski zakonik. Žal, so bile vse zavrnjene. Zato so ponovno pisali ministrom in poslancem v Državnem zboru, naj še enkrat premislijo o spornih členih v družinskem zakoniku. Tudi potem je šel s preglasovanjem proces naprej. Za drugo branje zakona pa so jim celo odgovorili, da so bili premalo dejavni. in jih nočejo vključevati, kar se jim zdi zelo sporno, saj vesoljna Slovenija ve, da je bila Nova Slovenija prva, ki je nasprotovala spornim členom v zakonu.

Poleg tega pa v Novi Sloveniji ugotavljajo, da tudi javno mnenje ni naklonjeno takemu zakonu. Pravniki pa so celo ugotovili, da je celo 45 % členov spornih in neprimernih. Zato bo tudi 170 amandmajev težko izboljšalo celoten zakon. Prav tako zakon ni usklajen z mnogimi sistemskimi zakoni. Zato v Novi Sloveniji menijo, da bi bilo treba napisati zakon na podlagi več raziskav in ne samo ene, ki se jim zdi v mnogočem tendenciozna in sporna.

Glede globalne krize Nova Slovenija meni, da so se pri reševanju krize različne države različno (uspešno) odzvale. Naša vlada se, žal, ukvarja z nekimi obrobnimi problemi. Morala bi povabiti tudi opozicijske stranke, da bi bili uspešni v zdravstveni, pokojninski, plačilni in davčni

reformi, pa tudi sodstvo ne deluje učinkovito. A ni nekega širšega dogovora, ki je potreben, če bi želeli Slovenijo čim ugodneje speljati iz krize.

Morali bi krepiti gospodarstvo, da bi bili uspešni v socialni politiki. Pri nas pa na podjetnike gledamo kot na neke ljudi, ki neupravičeno bogatijo. Da. Tudi taki so (razni tajkuni, ki so obogateli nepravično na račun družbenega premoženja), a ne na splošno! Pozna pa veliko podjetnikov, ki pošteno delajo, pošteno plačujejo svoje delavce, a že ne zmorejo več plačevati vseh bremen, ki so se zelo razbohotila. Naše delo je preveč obdavčeno, zato tudi mnogi podjetniki niso konkurenčni. Poleg tega so delavci po eni strani preveč zaščiteni, po drugi pa je premajhna prožnost.

Zdaj se pogovarjajo tudi o malem delu študentov (pogovori so pozneje ob nasilju 19. 5. obtičali v slepi ulici - o.p.). »Jaz sem takoj zato, da se odpravi študentsko delo, a bi morali omogočiti študentom štipendije.

Nova družba bo temeljila na znanju - za nova delovna mesta, nove tehnologije, razvite podjetniške sposobnosti, optimalna organizacija ...« Glede trenutnih povezav z Evropo pa meni, da so nam Slovencem še vedno premalo poznane možnosti. Iz Nove Slovenije izhaja poslanec Lojze Peterle, ki je zelo dejaven na različnih področjih, še posebej pa na področju zdravstva. Njegovo delo je pomembno tudi, da se na tej ravni rešujejo odnosi s sosedami kot na primer s Hrvaško. Na tem področju ugotavlja, da premier Pahor in vlada niso dovolj tega izkoristili. Vemo, da se je premier sam dogovarjal s hrvaško predsednico Kosorjevo. Ni pa sodeloval dovolj z domačimi. Nova Slovenija se je nekajkrat ponudila, da bi naredila povezave z najmočnejšo stranko - Ljudsko stranko v Evropskem parlamentu, pa so bili tudi tu zavrnjeni.

Torej. Premier je iskal sam rešitve za arbitražni sporazum. Ni jih usklajeval znotraj političnih strank v Sloveniji. Zato bo moral prevzeti do neke mere tudi posledice, ki bodo nastale na referendumu.

V Novi Sloveniji menijo, da je arbitražni sporazum slab, ker ni jasen, saj ga premierka Kosorjeva doma razlaga drugače, kot na premier Pahor trdi v Sloveniji. Še bolj sporno pa se jim zdi, da bomo zdaj o arbitražnem sporazumu odločali na referendumu državljani, ki nimamo na voljo vseh instrumentov, niti znanja. Zato Novakova meni, da bi morali o arbitražnem sporazumu doseči konsenz, potem pa bi ga morali z dvotretjinsko večino potrditi v Državnem zboru in tudi za to prevzeti odgovornost. Zdaj pa bomo imeli referendum, na katerem pozivam državljane, da glasujejo

PROTI !

10

predreferendumska kampanja

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Svetnice in podžupanje SDS v Grosupljem V soboto, dne 10. 4. 2010, se je v Družbenem domu Grosuplje odvijalo prvo nacionalno srečanje občinskih svetnic in podžupanj SDS v mandatu 2006-2010 v organizaciji Ženskega odbora SDS na čelu s poslanko v Državnem zboru RS in predsednico Ženskega odbora SDS Alenko Jeraj, članicami IO ŽO SDS, članicami ŽO iz vse Slovenije. Dobra zasedba je bila tudi iz »domačega« ženskega odbora OO SDS Grosuplje.

Mojca Globokar Anžlovar, občinska svetnica SDS Da srečanje ne bi bilo le ženska domena, nas je najprej pozdravil Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje, za uvodno besedo pa je poskrbel podpredsednik SDS in poslanec v Državnem zboru RS Zvonko Černač, ki se je dotaknil aktualnega političnega dogajanja.

Na koncu je svoj pogled usmeril v bližnjo prihodnost, saj nas čakajo pomembne politične odločitve in lokalne volitve za naslednje mandatno obdobje.

Prva gostja, ga. Breda Filipovič, je na zanimiv način predstavila svojo izkušnjo kot občinska svetnica. Prisotne smo se lahko z njenimi

pogledi, dilemami in dogajanjem v občinskem svetu poistovetile, saj je zadevo predstavila skozi naše, ženske oči. Naslednja gostja, mag.

Nataša Smrekar, je prisotnim osvetlila svoje delo profesionalne podžupanje v tekočem mandatu, ki je zelo obsežno in uspešno, predvsem pa se ne boji novih izzivov.

Sledila je še razprava in delavnica o retoriki, to je vedi, ki se ukvarja s pravilnim in izbranim govorjenjem ter s suverenim in uglajenim nastopanjem pred skupino ljudi. Dobra retorika v politiki pomeni izreden kakovosten napredek posameznika, ki zna ubesediti svoja

prepričanja in poglede na konkretne zadeve.

Zadnja tema srečanja so bile lokalne volitve 2010. Le-te bodo za nas ženske izvrstna priložnost, da še bolj množično vstopimo v politiko in soustvarjamo našo prihodnost, saj bodo kandidatne liste političnih strank in tudi neodvisnih list morale upoštevati 30 % zastopanost obeh spolov.

Iz vsega lahko potegnemo rdečo nit, da smo ženske v politiki kakovosten člen, saj lahko s svojo intuicijo, vsestranskostjo in prilagodljivostjo prispevamo k boljšemu vsakdanu in pomagamo začrtati našo prihodnost.

Vabilo na vseslovenski tabor Nove Slovenije 30. 5. 2010 Občinski odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Grosuplje vabi vse svoje članice in člane, njihove družinske člane, prijatelje ter podpornike stranke na tradicionalni vseslovenski tabor stranke.

Letos je tabor organiziran v nedeljo, 30.

5. 2010, v Rogatcu, v neposrednimi bližini Rogaške Slatine, v čudovitem naravnem ambientu. Na voljo bo brezplačni avtobusni prevoz.

Program tabora: Dopoldne možnost obiska svetih maš v Rogatcu in okolici:

Rogatec (sv. Jernej), ob 10. uri, Rogaška Slatina (sv. Križ), ob 8.30 ali ob 10. uri, Podčetrtek (Olimje), ob 9. uri.

10.00 – 12.00; zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru 12.00 – 13.30; osrednji uradni program tabora z nagovori in glasbenim programom 13.30; druženje in zabavno popoldne z glasbenimi skupinami.

Popoldne, okoli 16. ure, je predvidevana tudi posebna NSi nogometna tekma.

Na prireditvenem prostoru je poskrbljeno tudi za malico po ugodnih cenah.

Po uradnem zaključku srečanja bomo odšli na kratek obisk zdraviliškega parka Rogaške Slatine oziroma na izlet po dogovoru.

Prosim vas, da svoje prijave sporočite na telefonsko številko: 031/811-259 (g. Janez Gerl) najpozneje do 28. maja 2010.

Domov se bomo vrnili najpozneje do 20. ure.

VLJUDNO VABLJENI!

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Stara novica: Boj šproti korupciji

»Neki šaljivec je naslikal pričujočo podobo, ki kaže, kako sedanja vlada preganja korupcijo iz državne uprave. Ministrski predsednik Ljuba Davidović s paragrafom v roki (kar pomeni zakon o pobijanju korupcije, ki bo na prihodnjem zasedanju predložen narodni skupščini) bije po debeli korupciji, ki vpije in kriči, kakor da bo sedaj cele Jugoslavije konec. Doktor Korošec, isto tako poleg, drži na hrbtu korobač v obliki paragrafa in zadovoljno opazuje batine, ki jih dobiva korupcija.

Gospoda Pašić in Pribičević, ki sta pustila, da se je korupcija redila ob državni kasi s stotinami milijoni ljudskega denarja, sta se od samega strahu sesedla. Kako se je kradlo iz državne kase, se vidi iz obtožnice, ki jo predloži vlada narodni skupščini. V obtožnici proti ministru Jankoviću stoji, da je oškodoval in ogoljufal državo za štiri milijarde kron. In to roparsko bando, ki je prizadejala več škode kot roparski kačaki v južni Srbiji, zagovarja naše liberalno časopisje. Za lažje ropanje so ustanovili oboroženo tolpo Orjuncev, ki je z umori, pretepi in mučenjem hotela ustrahovati ljudi, da niso smeli ziniti niti ene proti tem roparjem ljudskega denarja. Škoda, ki jo je naredila radikalna in liberalna korupcija, gre na milijarde kron.« Domoljub, 24. septembra 1924

oglasi

11

12

razmišljanja

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

maj- 5 / 2010

gasilci

Grosupeljski odmevi

13

11. meddruštveno gasilsko tekmovanje mladih gasilcev

Orientacijski tek 2010 v Ponovi vasi

V soboto, 24. 4. 2010, je Komisija za delo z mladimi, ki jo vodi Monika Kastelic iz PGD šmarje - Sap, organizirala v okviru Gasilske zveze Grosuplje s soorganizacijo PGD Ponova vas meddruštveno gasilsko tekmovanje za mlade gasilce v orientaciji. Tekmovanja se je udeležilo letos kar 62 ekip iz 12 društev, tekmovali pa so v 6 kategorijah in 3 starostnih skupinah. Najuspešnejše so bile ekipe iz PGD Račna, ki so osvojile kar 4 pokale. Po 3 so osvojile ekipe iz Čušperka, Ponove vasi in Zagradca pri Grosupljem, 2 ekipi iz Št. Jurija in 1 iz Grosupljega. Vsi ostali so prejeli spominsko priznanje. Na tekmovanju je sodelovalo 25 mentorjev in okoli 250 tekmovalcev. Spodaj prilagamo uvrstitve na prva tri mesta po posameznih kategorijah in ob njih še vse ekipe, ki so tekmovale v teh kategorijah.

Razpoloženje na tekmovanju pa naj prikaže nekaj priloženih fotografij, ki jih je posnel Matic Miklič.

Jože Miklič

Rezultati tekmovanja:

Mlajše pionirke:

1. - Čušperk 2, 2. - Grosuplje 2, 3. - Ponova vas 2.

Poleg njih so tekmovale še ekipe Čušperk 1, Račna 2, Žalna 2, Račna 1, Grosuplje 1 in Račna 3.

Tekmovale so v zvijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija in vezanju vozlov.

Mlajši pionirji:

1. - Čušperk, 2. - Zagradec pri Grosupljem, 3. - Račna.

V tej skupini je sodelovalo še 12 ekip: Ponova vas 2, Račna 1, Velika Loka 2, Grosuplje, Ponova vas 3, Velika Loka 1, Žalna 1, Račna 3, Št. Jurij, Ponova vas 1, Gatina in Velika Loka 3.

Tekmovali so v enakih disciplinah kot mlajše pionirke.

Starejše pionirke:

1. - Zagradec pri Grosupljem, 2. - Čušperk, 3. - Ponova vas.

Ostale sodelujoče ekipe: Račna 2, Velika Loka, Polica, Račna 1, Mala Ilova Gora.

Tekmovale so v zbijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija, vezanju vozlov, štafetnem spajanju cevi na trojak in hitrostnem zvijanju cevi.

Starejši pionirji:

Mladinke:

1. - Ponova vas 1, 2. - Št. Jurij, 3. Zagradec pri Grosupljem 3.

Tekmovali so še: Ponova vas 2, Čušperk, Grosuplje, Račna 1, Žalna 2, Polica 1, Gatina, Št. Jurij 1, Velika Loka, Št. Jurij 2, Račna 2, Zagradec 2, Žalna 1, Polica 2.

Tekmovali so v zbijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija, vezanju vozlov, štafetnem spajanju cevi na trojak in hitrostnem zvijanju cevi.

1. - Račna, 2. - Velika Loka.

Tekmovale so v teoriji požara v naravi,

prvi pomoči, - teorija, vezanju vozlov in navezavi ročnika, štafetnem spajanju cevi na trojak in hitrem zvijanju cevi.

Mladinci:

1. - Račna 1, 2. Račna 2, 3. - Št. Jurij 1.

V tek skupini so tekmovale še ekipe Čušperk, Žalna 2, Šmarje - Sap 2, Šmarje - Sap 1, Žalna 1, Šmarje - Sap 3 in Polica.

Tekmovali so v teoriji požara v naravi, prvi pomoči, - teorija, vezanju vozlov in navezavi ročnika, štafetnem spajanju cevi na trojak in hitrem zvijanju cevi.

14

gasilci

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

K sv. Florjanu v zahvalo in priprošnje

Praznovanje sv. Florjana, zavetnika gasilcev, v PGD Gatina, Grosuplje, Luče, Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Velika Loka, Veliko Mlačevo, Zagradec in Žalna. K maši so odšli v procesiji, pri maši so sodelovali pri besednem bogoslužju, po mašah pa so pripravili družabno srečanje z zakusko.

Jože Miklič

O sv. Florjanu Življenjska pot tega priljubljenega svetnika, ki je bil cenjen rimski častnik ter nato tudi visok uradnik v provinci Noricum (ozemlje večine današnje Avstrije), je dokaj poznana.

Manj znano pa je, da je bil Florjan v strukturi takratne vojske zadolžen tudi za gasilsko službo. Ker je bil krščanske vere in ker so Kip sv. Florjana v boštanjski scerkvi. kristjane takrat preganjali, se je želel zavzeti za svojih 40 prijateljev v veri, ki so bili zajeti in jim je grozila mučeniška smrt. Naletel pa je na tako hudo nerazumevanje, da so najprej mučeniško umorili vseh njegovih 40 sotovarišev, ki so jih imeli zaprte v temnici do njihovega popolnega izstradanja. Na poti domov ujeli še Florjana, ga mučili in nato s privezanim mlinskim kamnom utopili v reki Enns (po slovensko Aniža), pri Linzu, blizu izliva reke v Donavo. Njegova neomajna pot in žrtev za vero sta ga naredili nesmrtnega Mladi grosupeljski gasilci s sliko sv. Florjana in svetnika, njemu v spomin pa so pred približno 800 leti zgradili velik samostan, v katerem je praporom v procesiji. danes tudi velik muzej gasilstva.

Kot je zdaj že tradicionalno po osamosvojitvi Slovenije, se gasilci vsako leto znova zberejo ob godovnemu prazniku sv. Florjana, da se zahvalijo za pomoč in darove in se obenem obrnejo nanj tudi s prošnjami, da bi njih in njihova tehnična sredstva varoval tudi v prihodnje. Hkrati se spomnijo tudi vseh pokojnih gasilcev. Največkrat gasilci v procesiji nosijo kipec sv. Florjana od gasilskega doma do cerkve. Pri nas kar nekaj gasilskih društev organizira skupne »Florjanove maše«, še posebej tam, kjer je več društev v eni župniji.

Praznovanje v Grosupljem V Grosupljem so se zbrali 2. 5. gasilci iz PGD Gatina, Grosuplje in Spodnja Slivnica ter ob igranju Godbe iz Dobrepolja odšli k maši v cerkev sv. Mihaela. Procesijo so začeli na dvorišču pred Gasilskim centrom Grosuplje. V njej so poleg članov in članic ter treh praporov letos sodelovali večinoma mladi gasilci, ki so nosili sliko sv. Florjana, prapor, sveče in cvetje, pri bogoslužju pa so sodelovali pri branju beril in prošenj.

Mašo je daroval župnik Janez Šket, ki je v pridigi med drugim poudaril pomen zgleda sv. Florjana in žrtvovanja gasilcev v svoji dejavnostih zato, da bi pripravljeni in »oboroženi z ljubeznijo« lahko pomagali bližnjemu, kadar je to potrebno. Ob tej priliki je povedal še pretresljiv dogodek iz taborišča med vojno, ko je eden od taboriščnikov zaprosil tamkajšnjega nadrejenega za usmiljenje do bolnih, pa mu je le-ta odvrnil, da mu »iz ljubezni podari arzenik«, ki naj ga podeli …

Zato: Noben družbeni sistem, ki nima v sebi ljubezni, ne more dolgo trajati, prek zapovedi ljubezni pa nastaja nova in boljša družba.

Na začetku maše je vse navzoče pozdravil poveljnik PGD Grosuplje Matija Brodnik, na koncu pa se je vsem zahvalil predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. Za glasbeni del cerkvene liturgije sta letos poskrbela na koru Godba Dobrepolje, na desni tik pred oltarjem pa Škocjančki - mladi škocjanski pevci in glasbeniki ob spremljavi violine, prečne flavte in kitare. Po maši so gasilci odšli v Gasilski center Grosuplje.

Instrumentalni del ansambla, ki je spremljal mlade pevce iz Škocjana.

maj- 5 / 2010

gasilci

Grosupeljski odmevi

15

Prve vrste so v cerkvi sv. Mihaela 2. 5. 2010 zasedli gasilci iz Gatine, Grosupljega in Spodnje Slivnice.

Praznovanje pod Boštanjem V župniji Žalna, kjer je organiziranih 6 gasilskih društev (PGD Luče, Malo in Veliko Mlačevo, Velika Loka, Zagradec in Žalna), vsako leto organizira praznovanje sv. Florjana drugo društvo. Leto je ta dolžnost pripadla zagraškim gasilcem.

In ker Zagradec spada pod podružnično cerkev sv. Martina pod Boštanjem, je bila ta slovesnost 8. 5. v tej cerkvi, v kateri pa je na levi strani v niši upodobljen tudi kip svetega Florjana. Zbrali so se na parkirišču pred cerkvijo in v sprevodu , ki ga je vodil zagraški poveljnik Gregor Novljan, odšli v cerkev.

Poleg gasilcev so sv. Florjana ... ... za svojega zaščitnika sprejeli še izdelovalci piva, sodarji, dimnikarji, lončarji, kovači, izdelovalci mila in ponekod tudi vojaški bojevniki. Je tudi zaščitnik pred nevihto, sušo, viharji, grozečo poplavo, nerodovitnostjo polj, pa tudi pred opeklinami. Njegovo ime je v slovenščini neposredno prevedeno v Cvetko, lahko pa bi bilo tudi “cvetoč, sijajen, krasen”.

Škočjančki so z zanosom in korajžno prepevali pri obredu v čast sv. Florjana v Grosupljem.

V pridigi je gasilcem žalski župnik Andrej Šink poudaril bratsko ljubezen in pri tem izpostavil razmišljanje hrvaškega novejšega svetnika Leopolda Mandića, ki je ob svoji telesni šibkosti bil izreden poznavalec človeške narave. Dejal je, da je v vsakem človeku zlato, pa tudi blato in je zato zelo pomembno, da drug drugega sprejemamo in si pomagamo. Urejeni medsebojni odnosi med gasilci pa so najboljša podlaga, da se še bolje izkažejo v odločilnih trenutkih, kadar jih ljudje potrebujejo. Pojasnil je tudi širši pomen rdeče barve, s katero so prepoznavni gasilci, pa tudi njihovi prapori so večinoma rdeči. V simboliki rdeča ne pomeni samo nevarnosti, temveč tudi ogenj (gorečnost, zavzetost za dobro), ljubezen (ne samo do sebe, ampak do bližnjega) ter mučeništvo.

Zato je župnik Andrej mašo daroval v čast sv. Florjanu v rdečem mašnem plašču.

Pri besednem bogoslužju so sodelovali zagraški gasilci: branje berila podpredsednik Jože Kastelic, prošnje pionir Gregor Kastelic, nagovor pred Očenašem član Darko Koščak, sprave predsednik Matic Miklič, bogoslužju pa so dodali slovesen značaj pevci in pevka zbora Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška. Na koncu se je zagraški predsednik zahvalil vsem prisotnim, še posebej pa vsem sodelujočim pri obredu ter jih povabil v zagraški gasilski dom.

Odhod gasilcev v cerkev v sprevodu.

Pri branju besednega bogoslužja so sodelovali zagraški gasilci. Na sliki Darko Koščak in župnik Andrej Šink.

Gasilci iz “žalske fare” v cerkvi sv. Martina pod Boštanjem 8. 5. 2010.

16

gasilci, proslave

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Starejši gasilci na Mali Ilovi Gori V soboto, 8. maja 2010, se je kar trlo dogodkov tudi v občini Grosuplje. Med njimi je bilo tudi srečanje starejših gasilcev iz vseh društev v Gasilski zvezi Grosuplje. Gasilci so se zbrali pod vodstvom predsednika komisije Toneta Kraševca iz PGD Škocjan (dolgoletnega direktorja Komunalnega podjetja Grosuplje in predsednika nekdanje SIS za požarno varstvo v občini Grosuplje), ki komisiji predseduje že od ustanovitve Gasilske zveze Grosuplje v novi občini Grosuplje leta 1995. Pravzaprav sta v začetku to delo opravljala skupaj s Stanetom

Šemetom iz Spodnje Slivnice, a je Stane, žal, kmalu nato umrl. Prvo srečanje so imeli v Grosupljem, nato so se društva kar sama ponudila za organizacijo teh srečanj.

Na letošnje srečanje so povabili okoli 100 veteranov iz vseh gasilskih društev v občini, udeležilo pa se jih je 94, kar pomeni, da je pri tako visokih starostih (treba je šteti tudi to, da se jih nekaj ni udeležilo le zaradi opravičljivih razlogov - bolezni in drugih nujnih zadržkov) srečanj zelo radi udeležujejo. Najprej so jim domačini pod vodstvom Slavka Jamnika pokazali vas, njihovo novejšo cerkev sv. Križa ter novo kapelico. Vas je pred nekaj leti dobila vodovod, prenovili pa so tudi že večino cest in jih asfaltirali.

Predsednik PGD Mala Ilova Gora Marko Godec nam je povedal, da vas šteje 76 prebivalcev in jih je skupaj s podmladkom vred kar 48 članov PGD Mala Ilova Gora. Že pred nekaj leti so začeli graditi nov gasilski dom, ki ga nameravajo odpreti 27. julija letos. Neuradno pa je gasilski dom v glavnem že narejen in služi

svojemu namenu, v katerem intenzivno delajo vse od februarja in se pripravljajo na njegovo slovesno odprtje.

Zato so tudi to srečanje starejših gasilcev (po starem poimenovanju veteranov) pripravili kar v dvorani gasilskega doma, kjer so jih pogostili in celo poskrbeli, da so ob spremljavi dveh mladih harmonikarjev (Jamnika in Tomšiča s frajtonericama, pa še Toneta Obreze s klavirsko harmoniko) veselo zapeli. Ob takem sproščenem vzdušju si tudi sam nisem mogel kaj, da nisem vzel v roke svoje kitare s prtljažnika, ki je bila namenjena sicer na neko drugo slavje, in skupaj z njimi zabrenkal nekaj znanih in manj znanih na »frajton«.

Zbrane je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Andrej Bahovec, med prisotnimi pa so bili sami znani obrazi, s katerimi se je bilo prijetno srečati, kaj pokramljati o preteklem delu, o sebi, ali kar tako - o tekočih zadevah (takih in drugačnih). Je pa obvezno treba dodati, da je bilo v času, ko so bili starejši gasilci najbolj dejavni (v letih od 1976 - 1990) zgrajenih ali obnovljenih v nekdanji občini Grosuplje, kamor sta spadali še današnji občini Dobrepolje in Ivančna Gorica, kar 19 gasilskih domov. V njih, ter tudi v vseh ostalih, pa se še danes poleg gasilskih dejavnosti odvija vrsta krajevnih, kulturnih, športnih, družabnih in drugih družbenih dogodkov.

Prav zaradi tega so gasilci skozi vso slovensko zgodovino tako pomembni, saj jih ni povozil čas, kot mnoge politične institucije že od rajnke Avstrije naprej, temveč se je njihova dejavnost vedno znova napajala v temeljnih vrednotah prostovoljstva, solidarnosti, pomoči, zaupanja, sodelovanja in vere v boljši svet.

Jože Miklič

Uporniški duh je še vedno živ

Slovenci smo bili od nekdaj uporen narod, čeprav nekateri to zanikajo. Pogosto nam lepijo različne negativne etikete, češ da smo ponižni, nesamozavestni, omahljivi, podložni in podobno. Po naravi smo res da odporni in tolerantni, toda, ko na nas le preveč pritiskajo, nam prekipi in se upremo, če je potrebno - tudi s silo. Takšnih pritiskov in takšnih odzivov je bilo v naši zgodovini mnogo, pa najsi je šlo za kmečki punt, upor proti okupatorju ali izkoriščanju delavstva.

Prav slednje je bilo tudi dodatni motiv za množično udeležbo na letošnjih praznovanjih ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela. Praznovanja so potekala v znamenju upora proti težnjam, da se vse breme gospodarske krize in izhoda iz nje prevali na pleča slovenskih delavcev.

Pokazalo se je, da je uporniški duh med

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

20. obletnica ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov

>

Novoustanovljeni Inštitut Janeza Evangelista Kreka je ob 20. obletnici ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pripravil v petek, 14. 5. 2010, slavnostno akademijo v počastitev tega zgodovinskega dogodka. Namen ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov pred 20 leti je bil v tem, da bi kristjani - ki so najbolj plačali v letih komunistične diktature - postali »politični ljudje«. Da torej kristjani niso samo doma v župnjiji, ampak da so tudi javna, politična bitja.

Kot je zgodovinsko znano, so ustanovitev samostojne politične organizacije najavili že na ustanovnem zboru Slovenske demokratične zveze (SDZ) januarja 1989. 10. marca 1989 je bilo ustanovljeno Slovensko krščanskosocialno gibanje (SKSG), katerega predsednik je postal Peter Kovačič Peršin. 2. novembra 1989 pa se je vodstvo gibanja odločilo, da se gibanje preoblikuje v stranko z imenom Slovenski krščanski demokrati.

Lojze Peterle je udeležencem akademije sporočil, da je SKD lahko ponosna na izjemen prispevek k ustanovitvi samostojne Slovenije. Bistveno je prispevala k uresničitvi osamosvojitve kot ključnega narodnopolitičnega projekta slovenskega naroda in k demokratični preobrazbi družbe.

Oboje je bilo nujno za vstop v Evropski zvezo in v NATO. SKD je lahko posebej ponosna na podporo razvoju lokalne samouprave. SKD je tudi tista politična sila, ki se je najbolj posvetila povezovanju vsega slovenstva na narodni in ne na ideološki podlagi.

Počastitve obletnice se je udeležilo veliko posameznikov, ki so v tistih letih stopili v ospredje in pomagali tudi k zgodovinskemu uspehu, to je prevzemu prve slovenske demokratične vlade po spremembi sistema.

Zdaj je temeljno vprašanje, kam je krščanska demokracija prišla po teh 20 letih.

Nesporno je, da je bila stranka pred 20

nami živ tudi danes, ko se moramo delavci nenehno boriti za ohranjanje sicer samo po sebi umevnih, pa vendar skozi zgodovino težko priborjenih pravic.

Grosuplje se je v praznično prvomajsko jutro prebudilo ob zvokih pihalne godbe Glasbene šole Grosuplje ter nastopu mažoretk iz Kočevja. Zvoki koračnic ter usklajeni gibi in koraki mažoretk so pri marsikomu od navzočih Grosupeljčanov obudili samozavest in upornost. Rdeč nagelj, ki so ga prejeli iz rok brhkih deklet, pa jih je še bolj utrdil v odločenosti, da se je za pravično stvar vedno vredno boriti.

Nič manj uporniškega zanosa pa ni bilo čutiti tudi naslednji dan med udeleženci spominske svečanosti pri spomeniku

leti predvsem državnotvorna in manj strankotvorna. Sodelovanje v različnih vladah je stranko postopoma oslabilo in pripeljalo v stanje, ko je na nek način postala talka pragmatizma. Samokritično je potrebno priznati, da je pragmatizem (pozicije v vladi in druge kadrovske pozicije, interesi ozkih skupin) pripeljalo do tega, da ni bilo več razvidne meje med pragmatiznom in temeljnimi vrednotami stranke, ki jih je le-ta zagovarjala. Tako so sledili razni kompromisi za določene politične odločitve in kristjani ter ostali dobromisleči posamezniki stranke niso več v celoti prepoznali kot svojo stranko.

Sledilo je obdobje prepotrebnega združevanja in nato razdruževanja in danes šibkost krščanske demokracije v Sloveniji lahko pripisujemo tudi razdeljenosti članov nekdanje SKD med različne obstoječe demokratične stranke. Pravijo, da je politično stanje v Sloveniji danes manj evropsko kot pred 20 leti. Lojze Peterle je prepričan, da Slovenija potrebuje stranko, ki bo gradila iz vrednot, na katerih se je začel projekt združevanja Evrope, ki so ga začeli z veliko večino krščanski demokrati.

Vsekakor smo kristjani in drugi, ki podpirajo izročilo vrednot Evrope, poklicani, da v teh težkih časih, ko se razviti svet sooča s temeljnim vprašanjem lastne identitete, znova stopimo v ospredje in družbi pomagamo, da zopet postavi v ospredje temeljno človekovo poslanstvo o družbeni odgovornosti posameznika. Žal, tukaj Evropa ni bila sposobna narediti pogumnega koraka in v evropsko ustavo umestiti, da Evropa izhaja iz krščanskih korenin. Razvita družba s počasnimi koraki napreduje v svoji razvitosti, če ni močne desnosredinske stranke, ki deluje na temelju krščanskih vrednot, to sporočajo tudi cenjeni intelektualci, ki se opredeljujejo za socialnodemokratsko politično razmišljanje.

stran za politiko

17

Tudi cenjeni in priznani tržaški pisatelj g.

Boris Pahor je posredno v intervjujih nakazal, da družba na Slovenskem potrebuje tudi takšen profil stranke. Potrebno je poudariti, da krščanska demokracija ne deli, ampak povezuje. “Mi ploskamo združeni Evropi, doma pa smo razdeljeni,” pravi evropski poslanec. Prepričan je, da bo potrebno delitve odpraviti in k temu lahko pomagajo tudi stranke oz. tiste politične sile, ki želijo delati iz zgoraj navedenih osnov, ki v take rezultate vodijo. Ne bo velike spremembe v slovenski politiki, če ne bo večje teže dobila etika.

Na slavnostni akademiji je predsednica N.Si Ljudmila Novak povedala, da je SKD “gotovo zapisana z zlatimi črkami v slovensko zgodovino”. “Prav SKD je bila zmagovalka prvih demokratičnih volitev in je pod vodstvom Lojzeta Peterleta vodila prvo slovensko vlado, ki je dosegla osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije,” poudarja Novakova. “Čeprav SKD ni več, pa njegove vrednote, vrednote krščanske demokracije živijo naprej tudi v stranki N.Si,” pravi Novakova. Po njenem mnenju je potrebno, da je taka stranka del slovenskega političnega prostora, saj »smo potrebni za neko ravnovesje in za zagovarjanje tistih vrednot, ki so bistvene v politiki«, ter za normalno delovanje države.

Ob 20. obletnici ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov se je potrebno spomniti tudi na naše lokalno okolje, kjer so bili tudi pred 20 leti ustanovljeni krščanski demokrati. Vsem ustanovnim članom v naši občini iskreno čestitam za takratno pogumno in občudovanja vredno pripravljenost po ustvarjanju na družbenem področju. Častni gost slavnostne akademije je bil g.

Erhard Busek iz sosednje Avstrije, kulturni program pa so oblikovali Ljubljanski madrigalisti.

Prav tako je v petek, 14. maja 2010, potekal Simpozij in predstavitev zbornika ob 20. obletnici.

Matjaž Trontelj padlih med NOB na Pecah pri Grosupljem.

Ta uporniški zanos so dvignili še izvajalci kulturnega programa ter predsednik občinskega odbora Združenja borcev za vrednote NOB g. Štibernik, s svojim nagovorom. Ob orisu dogodkov izpred 67 let in kritičnem odnosu do narodnega izdajstva je opozoril na nevarnosti nenehne delitve Slovencev na naše in vaše in z navedbo praktičnega primera pokazal, da je sprava možna in da zanjo ni potrebno spreminjati zgodovine. Le ob spoštovanju pozitivnih vrednot iz preteklosti ter v slogi in medsebojnem sodelovanju je možno reševati probleme sedanjosti ter graditi lepšo bodočnost.

Franci Zorko

18

stran za politiko

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Pomlad 1990 – pomlad prihodnosti 20 let demokratičnih sprememb, prve demokratično izvoljene vlade in Manevrske strukture narodne zaščite Jože Miklič - Proslava v Ivančni Gorici, nadaljevanje z naslovne strani Pušlar, Matjaž Robavs (Eroica), Prifarski muzikanti, Oktet »Raskovec«, Godba Slovenskih železnic ter Roman Končar kot povezovalec in recitator ter Tone Kuntner kot recitator.

Na proslavi so spregovorili: Srečanje Boruta Pahorja in Ljubice Jelušič z Lojzetom Peterletom in njegovo ženo.

V spomin na te dogodke je sedanja opozicija (oziroma bolje rečeno nekdanji predsednik Manevrske strukture narodne zaščite Tone Krkovič) pripravljala proslavo prav na Pristavi nad Stično, ki pa so jo pozneje zaradi prostorskih danosti in napovedi slabega vremena ter televizijskega prenosa prestavili v šolo v Ivančni Gorici.

Naj ob tem še navedemo, da se je tudi letos zgodil zaplet o praznovanju oziroma nepraznovanju tega zgodovinskega dogodka. Praznovanje je sprva nameravala pripraviti samo opozicija, nato je vladajoča stran želela praznovati istega dne. Po tv pogovoru Pahor-Janša sta se Lojze Peterle in premier Borut Pahor vendarle dogovorila, da bo vlada uradno proslavo premaknila na 24. maj in sta se tako predsednik vlade kot ministrica za obrambo Ljubica Jelušič udeležila proslave v Ivančni Gorici. Pahor sicer ni bil uradni govornik na proslavi, je pa pregledal častno četo.

V kulturnem programu so nastopili Nina

Tone Krkovič, predsednik Manevrske strukture narodne zaščite, se je v uvodnem nagovoru zahvalil pripadnikom manevrske strukture narodne zaščite za njihov pogum v prelomnih časih osamosvajanja.

Med drugim je povedal, da je bila samostojna in demokratična Slovenija temeljni motiv akterjev pri vzpostavitvi manevrske strukture, ki je neločljivo povezana z demokratičnimi spremembami in političnim programom Demosa. Veliko se jih je že tedaj zavedalo, da je prišel čas za lastno državo, ki jo bo treba izbojevati tudi z orožjem. Časi pa so bili tako nevarni, da tega, kar so počeli, na začetku niti poimenovati niso upali - vsi pa so vedeli, da gre za novo slovensko vojsko.

Lojze Peterle, predsednik v prvi vladi, je dejal, da so šli vsi, razen Demosa, na volitve pred 20 leti s predpostavko nadaljnjega obstoja Jugoslavije. Demos pa je hotel postaviti v sredino človeka s polnim spoštovanjem njegovega dostojanstva, izvesti demokratične reforme, uveljaviti vladavino prava, prispevati k spravi in pomagati slovenskemu gospodarstvu

Praznovanje v Ivančni Gorici je neposredno prenašala TV Slovenija.

k novi rasti. Slovenija je državnost, mednarodno uveljavitev in evropsko perspektivo dosegla, ker se je odločila za prelom s starim redom, ki je bil vzpostavljen po volji komunistične partije z revolucijo, diktaturo in monopolizacijo boja proti okupatorjem med samo drugo svetovno vojno. Več Slovencev je padlo od bratove roke kot od okupatorjev.

Kidrič je bil njegov predhodnik, on pa ni bil njegov naslednik. Nova vlada pa je leta 1990 prevzela operativno breme osamosvojitve, pripravila osamosvojitveno zakonodajo in reforme, uvedla nov denar, nove pogoje gospodarjenja, pridobila zaveznike in dosegla mednarodno priznanje. Poudaril je, da njen ideal ni bil kapitalizem, temveč socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva.

Program Demosove vlade je bil namenjen dobrobiti vse skupnosti. Osamosvojitev in prelom s starim redom sta naši državi omogočila umestitev na politični zemljevid sveta. To je bistvo zgodovinskega spomina, ki ga želijo stare politične sile prirejati svojim interesom, in dodal, da bi se v Sloveniji moralo zgoditi več resnice in več sprave; zgodili pa sta se Huda jama in znova Titova cesta. V Sloveniji še nimamo evropskega odnosa do preteklosti. Zgoditi bi se moralo tudi več sprave.

Igor Bavčar, notranji minister v prvi vladi, je poudaril, da smo uspeli v le desetih dneh poraziti eno najmočnejših armad v tedanji Evropi in je bil pred tem v letu dni pripravljen celoten projekt osamosvojitve.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Ertl poslov ni predal, temveč je celo organiziral upor sindikata. Bile so celo sile, ki so osamosvojitev aktivno zavirale, a smo se prav z osamosvojitvijo izognili balkanski moriji. Žal mu je, da so upokojili nekaj sto pripadnikov bivše Službe državne varnosti. Morali bi jih odpustiti, pravi.

Bistveno po njegovih besedah je bilo, da nam je pri tem uspelo doseči enotnost, saj smo, kadar smo bili sprti, vselej izgubljali.

Sedanja oblast po njegovih besedah si spet pripenja medalje in za osamosvojitelja proglaša človeka, ki je državo izdal takoj, ko je bila napadena. »Če smo mi policijo depolitizirali, je danes spet politizirana.

Danes so v takih ali drugačnih policijskih postopkih vsi člani tedanje vlade. Pod vladavino te policijske ministrice se ne sprašujejo več, komu se prisluškuje, ampak komu se ne. Danes kazenske ovadbe pišejo tisti, ki se proglašajo za botre sedanje politične koalicije.« Kljub vsemu je treba verjeti v moč demokratičnih institucij države, ki morajo to karikaturo slovenskega makartizma (preganjanje ideološko drugače opredeljenih – o.p.) enkrat za vselej pokopati.

Janez Janša, obrambni minister prve vlade, je v nagovoru poudaril, če ne bi bilo Demosa in programa demokratizacije in osamosvojitve, tudi nastajajoča slovenska vojska ne bi imela česa braniti.

O Demosovi vladi meni Janša meni, da je bila najbolj uspešna doslej in brez nje tudi nobene naslednje ne bi bilo. Demos je bila kombinacija poguma in razuma, kar je omogočilo, da smo uresničili tisočletne sanje, in to za relativno nizko ceno.

Enotnost Slovencev je zdržala dvajset let, ne glede na to, kdo je bil na oblasti. Od tedaj se ni več zgodilo, da bi politika ljudi pozivala, naj o stvareh, ki so v nacionalnem interesu, glasujejo različno, in pri tem mislil na bližnji arbitražni sporazum.

Prvič po 20 letih smo razcepljeni glede ključnega vprašanja. Koroško smo na plebiscitu izgubili za 4.500 glasov, izgubili smo Trst in Gorico, Hrvaška je dobila celotno Istro. »Predstavljajte si, da bi se za osamosvojitev z Beogradom pogajali tisti, ki vanjo niso verjeli. In kako si bodo strokovnjaki, ki ne verjamejo v lastne pravice, izborili sporazum, ki nam bo te pravice zagotovil?« Vsaka bližnjica se na koncu plača s ceno, ki jo obžalujejo še prihodnji rodovi.

stran za politiko

19

Ob igranju slovenske himne.

kot 20 leti prišlo do gesla 'Slovenija, moja država'. Zatem je prišla 57. številka Nove revije, v Unionu pa je bila nato ustanovljena Kmečka zveza, kar je bilo šokantno ne le za domačo, ampak tudi za evropsko javnost. V vzhodni polovici Evrope je tedaj obstajala le poljska Solidarnost. Sledila je aretacija četverice, protesti na Roški ter zborovanja na Kongresnem trgu in pred skupščino leta 1988. Naslednje leto je sledilo ustanavljanje novih strank in Majniška deklaracija. V vrhu partije so se začeli uveljavljati liberalnejši ljudje, ki so se že zavedali, da prihaja nov čas. Še več!

Vladajoča komunistična partija se je zatem opredelila za politični pluralizem in tržno gospodarstvo, torej popolnoma nasprotno od ciljev revolucije. So pa slovenski ljudje zaradi revolucije umirali v tisočih.

Zatem smo dočakali prve volitve po desetletjih, ki so zaslužile to ime; a mnoge je bilo še vedno strah. In vendar je Demos zmagal. A to ni bil le njegov uspeh, temveč uspeh vseh Slovencev, kar se je pokazalo čez pol leta na plebiscitu.

Uspeh Demosa na volitvah pred 20 leti je uspeh vseh Slovencev, saj so zaupali ljudem, ki so znali brati znamenja časa.

V nadaljevanju časa pa je zmanjkalo časa za razumevanje časa, je na slovesnosti ob 20. obletnici demokratičnih sprememb poudaril nekdanji član predsedstva RS in predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman.

Demosov uspeh je uspeh vseh Slovencev, zdaj pa se boji, da posledice nekdanje razdvojenosti še ostajajo. Zdi se celo, da bi nekateri radi zavrteli kolo zgodovine nazaj ali da jih mika kitajska verzija komunističnega kapitalizma.

Še ena proslava Uradna proslava bo 24. maja v Cankarjevem domu, na njej pa bosta slavnostna govornika Borut Pahor in Lojze Peterle. »Na proslavo so vabljeni člani vseh dosedanjih vlad, ustavodajne skupščine in vseh sklicev državnega zbora ter najvidnejši nosilci političnega, družbenega, kulturnega in verskega življenja,« so pred dnevi sporočili iz Pahorjevega kabineta.

Ivan Oman, član predsedstva RS po prvih svobodnih volitvah, se je najprej zahvalil Peterletu, da je sploh sprejel vlogo predsednika tedanje vlade, in tudi vsem, ki so sprejeli vabilo v Demosovo vlado, saj je bil to »čas, ko se ljudje še niso potegovali za ministrske položaje«. Dejal je, da je od gesla 'Slovenija, moja dežela' pred več Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade v Ivančni Gorici.

20

okruški zgodovine

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Drobci iz zgodovine »slovenske pomladi«

25. 4. 1988 so bile javnosti prvič predstavljene ga je organiziral Odbor za vrnitev Srbov in SDV, naslednice zloglasne Udbe, je završalo. Črnogorcev na Kosovo in Metohijo. teze za ustavo republike Slovenije.

17. 5. 1990 so se na Pristavi nad Stično zbrali Igor Bavčar, Vinko Beznik, Janez Janša, 31. 5. 1988 je SDV aretirala publicista Janeza Spomladi 1990 so se naglo začele Jože Kolenc in Tone Krkovič ter analizirali Janšo, varnostni organi JLA pa zastavnika spreminjati razmere v Sloveniji. Koalicijo nastali položaj. Tone Krkovič pa je predstavil Demos je sestavilo 6 novonastalih političnih predlog vojnega načrta in organizacijsko Ivana Borštnerja. in »opozicijskih« strank, ki so se podale na shemo MSNZ. Na pokrajinskih ravneh so nato 5. 6. 1988 je bil aretiran še David Tasič, prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni pozneje pripravili dokumente, prilagojene obtožnica je bila vložena tudi zoper tedanjega 8. 4. 1990. Koalicijo Demos pod vodstvom uporabi enot MSNZ v posameznih pokrajinah.

Jožeta Pučnika so sestavljale SKD, SDZ, SKZ, Mnogo teh dokumentov so naslednje leto urednika Mladine Francija Zavrla.

Po aretacijah je začel delovati odbor za SDSS, SDZS in SOPS. Z znamenitim rekom uporabili v vojni za Slovenijo. Tako so na skrivaj varstvo človekovih pravic, ki je združeval več Ivana Omana: »Na volitve gremo zato, da organizirali pridobivanje orožja iz različnih kot tisoč različnih organizacij in čez sto tisoč zmagamo,« so tudi zmagale. virov, potrebno za izvedbo odločitve ljudske posameznikov. Sledili so veliki protesti na volje pretežne večine Slovenk in Slovencev, v Konstitutivna seja nove skupščine je bila 5. sestav pa je bilo vključenih 22.000 pripadnikov Roški cesti v Ljubljani.

5. 1990 – predsednik dr. France Bučar, prva rezervne sestave.

Maja 1989 je bila na Kongresnem trgu vlada pa je bila predstavljena 14. 5. 1990 in slavnostno prebrana Majniška deklaracija, jo je sestavljalo 27 ministrov (sekretarjev). 18. 5. 1990 je obrambni minister (ki je bil ki je postala temeljni program demokratične Vodil pa jo je Lojze Peterle, takrat član SKD - poimenovan še s starim nazivom kot sekretar opozicije. Istega leta je bil ustanovljen Zbor za Slovenskih krščanskih demokratov, ki so na za ljudsko obrambo R Slovenije) Janez Janša ustavo, kjer je bila pripravljena vrsta predlogov volitvah dobili največ glasov. prepovedal oddajanje orožja obrambnih za spremembo naše slovenske republiške organov v skladišča JNA. ustave. Spremembe so uveljavile »trajno, Še predno je Skupščina republike Slovenije celovito in neodtujljivo pravico slovenskega potrdila novo vlado 16. 5. 1990, v kateri je bilo 20. 5 1990 je šele predsedstvo R Slovenije nekaj ministrov tudi iz opozicije, je takratna z Milanom Kučanom na čelu prepovedalo naroda do samoodločbe«.

Jugoslovanska narodna armija - JNA z predajo slovenskega orožja v skladišča JNA. 27. 9. 1989 so bili amandmaji v slovenski odkritimi grožnjami ter z ukazom 15. 5. 1990 v skupščini sprejeti, na svečano razglasitev pa imenu podpisanega komandanta teritorialne 2. 7. 1990 je bila v parlamentu sprejeta je neposredno iz ZDA, kjer je bil na obisku, obrambe Ivana Hočevarja, podpisal pa ga Deklaracija o suverenosti Slovenije. prišel tudi predsednik Predsedstva SFRJ je generalmajor Drago Ožbolt, pobrala večji Janez Drnovšek. Sprejeti amandmaji so del orožja teritorialni obrambi. JNA je prav v MSNZ v občini Grosuplje ustavno omogočali prehod iz socialističnega času, ko se je volila nova vlada in ko so se po »Najprej so sledili transporti orožja, streliva v tržno gospodarstvo in iz enopartijskega občinah vzpostavljale nove občinske oblasti, in minsko-eksplozivnih sredstev iz kočevske iz skladišč Teritorialne obrambe v svoja Gotenice na javko v Gasilski center v Grosuplje. sistema v večstrankarsko demokracijo. skladišča preselila že več kot 70 % orožja in Transporti so potekali v nočnih urah, in sicer Po dolgotrajnih pogajanjih je bila 27. 11. 1989 opreme. Orožje so odvzeli z izgovorom, da 11., 18. in 21. 9. 1990. Iz javke v Grosupljem ustanovljena koalicija Demos (demokratična bo v teh skladiščih bolje varovano, v resnici so v naslednjih dneh potekali prevozi orožja v opozicija), v javnosti pa je prvič nastopila 10. pa ji ni bil po volji rezultat volitev v Sloveniji. Kamnik, Domžale, Vrhniko in Logatec.

12. 1989. Osnovni točki Demosovega volilnega Novoizvoljeni minister za obrambo Janez Vsi prevozi so bili dvakrat varovani, in sicer z programa sta bili suverena Slovenija in Janša je bil v tistem trenutku minister brez oboroženimi pripadniki MSNZ, ki so sodelovali vojske, a tudi če bi jo imel, ne bi imela kaj v pri prevozih, in s pripadniki organov za parlamentarna demokracija. roke vzeti. 16 takratnih občinskih štabov in notranje zadeve. Prevozi in prenosi orožja, 1. 12. 1989 so z akcijo Sever in z ustavitvijo 30. razvojna skupina pa se je vendarle uprla streliva in minsko-eksplozivnih sredstev so vlakovnih kompozicij na južni slovenski oddaji orožja Jugoslovanski armadi. potekali v strogi tajnosti. meji preprečili miting resnice v Ljubljani, ki V nekdanji Slaviji, kjer je bilo vodstvo nekdanje Na podlagi usmeritev Republiškega sekretarja za LO Janeza Janše smo v občini Grosuplje sprožili aktivnosti za izvzem orožja in streliva, ki je bilo nabavljeno za potrebe Upravnega organa za LO občine Grosuplje in delovnih organizacij z območja občine, ki je bilo shranjeno v skladišču Občinskega štaba za TO v vojašnici JLA v Grosupljem. Načelnik Upravnega organa za LO občine Grosuplje Vinko Blatnik je na podlagi sklepa Občinskega sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v pogajanjih s poveljnikom - upravnikom vojašnice, skladišča JLA, podpolkovnikom Anđelkovićem, dosegel dogovor za izvzem navedenega orožja.

Bomb, last Upravnega organa za LO, JLA kljub dogovoru ni hotela predati. Vse orožje in strelivo je bilo prepeljano v zaklonišče Upravnega organa za LO v Gasilski center... … Kot posebnost je treba pri delovanju MSNZ v občini Grosuplje poudariti, da je Pokrajinski štab MSNZ prepovedal kakršno

maj- 5 / 2010

>

Grosupeljski odmevi

koli sodelovanje z Občinskim štabom za TO Grosuplje, po vsej verjetnosti zaradi velikega nezaupanja v nekatere zaposlene in posledično morebitnega odkritja delovanja MSNZ v občini Grosuplje.

Kljub sumom, pomislekom in raznim naključjem v času delovanja MSNZ v občini Grosuplje nobena aktivnost ni bila izdana niti kompromitirana. Orožje, strelivo in minsko-eksplozivna sredstva so pripadniki MSNZ in njihovi sodelavci postopoma predajali iz skrivnih lokacij v tistem času že reorganiziranemu Območnemu štabu TO Grosuplje do januarja 1991.« (Janez Skubic v prispevku Manevrska struktura narodne zaščite v občini Grosuplje – zbornik 15 let po vojni za Slovenijo, izdalo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, 2006, urednik Jože Miklič.)

Po sprejetih amandmajih k Ustavi Republike Slovenije, 27. 9. 1990, je manevrska struktura 4. 10. 1990 prešla pod poveljstvo novo imenovanega Republiškega štaba za teritorialno obrambo.

23. 12. 1990 – so se Slovenci na referendumu o samostojnosti in neodvisnosti odločili z 88,5 % odločitvijo vseh volilnih upravičencev.

okruški zgodovine

Socialnademokracija) skupaj z nekaterimi civilno-družbenimi skupinami. V deklaraciji, ki so jo somišljeniki podpisovali kot peticijo, je bilo med drugim zapisano, »da bi vojaški spopad na slovenskem ozemlju za Slovenijo pomenil katastrofo«, v parlamentu in po medijih pa so nekateri zagovorniki te deklaracije razglašali, da bomo v samostojni Sloveniji Slovenci lahko »jedli le travo«. V celoti je Deklaracija za mir izzvenela kot jasen odpor proti oblikovanju slovenske vojske in s tem tudi države ter je bila časovno nameščena na čas vročih parlamentarnih razprav o obrambnih zakonih in proračunu.

Podpisali so jo številni strankarski prvaki in javni delavci, med drugim dr. Janez Drnovšek, dr. Ciril Ribičič, dr. Jože Mencinger in Jožef Školč ter celo štirje člani vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Slovenije, in sicer Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl.

Deklaracijo za mir so v slovenskem obrambnem ministrstvu razglasili za nesprejemljivo »zahtevo po hitri enostranski razorožitvi«, ki ne bo prinesla niti miru niti samostojnosti. Naj pa k temu še zapišem, da je bil Ivan Oman v tistem času edini član slovenskega predsedstva, ki ni podpisal deklaracije, da bi bila Slovenijo brez vojske. Če bi se to zgodilo, bi Slovenija nikoli ne postala samostojna država.

Januarja 1991 je SR Srbija vdrla v jugoslovanski monetarni sistem in ukradla 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (1,4 15. 5. 1991 so zaprisegli (v učnem centru 510 na Igu 180, v učnem centru 710 v Pekrah milijarde ameriških dolarjev). pri Mariboru pa 120) prvi slovenski vojaki.

6. 2. 1991 je bila širši javnosti predstavljena Deklaracija za mir, ki je zahtevala, da bi bila 23. 5. 1991 se je zgodila prva odkrita agresija Slovenija brez vojske in vojaške industrije. JLA v Sloveniji – enota JLA z oklepniki obkoli Predstavili sta ju stranki LDS (Liberalna 710. učni center TO v Pekrah in zahteva demokracija Slovenije) in SDP (Stranka predajo. V centru so odgovorili resno in demokratične prenove - današnja SD - zajeli oboroženega oficirja JNA.

21

25. 5. 1991 je transporter JNA med demonstracijami v Mariboru do smrti povozil Josefa Šimčika.

25. 6. 1991 je bila v Skupščini Republike Slovenije razglašena neodvisnost.

26. 6. 1991 so se začeli premiki enot JLA proti novim slovenskim državnim mejam, zvezna uprava pa je zaprla vsa slovenska letališča.

27. 6. 1991 je sledila 10-dnevna vojna.

29. 6. 1991 je bil Janez Lesjak, ki je bil v času vojne za Slovenijo z mesta poveljnika TO v Grosupljem po telefonskem klicu Janeza Janše imenovan za poveljnika v Ljubljanski pokrajini.

Spomin na dobrotnico Mici Debeljakovo Marija Debeljak je bila rojena 27. aprila 1884 v Tržiču na Gorenjskem. Meščansko šolo je dokončala v takratnem Lichtenturnu v Ljubljani, gostinstvo pa v Avstriji. Marijin stric, ki je bil župnik v Št. Juriju, si je želel, da bi njegova nečakinja prišla njemu za kuharico. Marija je ponudbo sprejela. Ljudje s(m)o jo nato poimenovali farovška kuharica. Že od vsega začetka se je vključevala v prosvetno delo društva v Št. Juriju. Bila je dobra organizatorica, režiserka, šepetalka, prepisovala je besedila, šivala obleke in podobno. Skrbela je za pripravo prireditev ob Miklavžu, praznovanje vidovdanskega praznika in materinskega dneva. Po smrti njenega strica Debeljaka je Mici kupila hišo v vasi Št. Jurij. Pri njej je stanovala učiteljica Ana Gale, od leta 1936 do 1942 pa še Marija Sevnik. K Mici je rad kot Gorenjec prihajal tudi želimeljski župnik Fran Saleški Finžgar, ki je bil rojen v Doslovčah na Gorenjskem.

Tudi kaplana Lojzeta Breznika, ki je pribežal na začetku vojne pred Nemci, je vzela na stanovanje, saj ga župnik Švigelj ni želel sprejeti v župnišče.

Na začetku vojne sta pri Mici živeli – poleg že omenjenih Marije Sevnik in kaplana Breznika - še posvojenka Anica Štih in nekdanja farovška kuharica Micka Križman.

Leta 1942 pa so »že nastopili takšni časi«, da so pod pretvezo boja proti okupatorju zbrisali marsikoga s tega sveta. Verjetno nekaterim ali nekomu ni bilo po volji, da sta pri 58-letni Mici Debeljakovi stanovala Marija Sevnik in kaplan Lojze Breznik. Nekdo je »za začetek« podtaknil požar. Zagorela sta mala štalica in kozolček. A tudi to ni zadostovalo. Začelo se je šušljati: »Vse je treba pobiti, le Micke in Anice ne.« Sreče tudi za Anico Štihovo ni bilo več. V noči s 6. na 7. avgust 1942 so znanci, do nedavnega še prijatelji, vdrli skozi gornja vrata. Pri Debeljakovi pa takrat nista več

stanovala niti kaplan Lojze niti Marija Sevnik.

Zvedela sta namreč, da jima grozijo, zato sta se pravočasno umaknila.

Ko so vdrli skozi vrata, so dekleta vedela, po kaj so prišli. Zaklenila so se v štibelc. »Odprite!« Prepoznale so ga po glasu. Drugi je spregovoril: »Ustrelil vas bom.« Mici je odvrnila: »Vi kar ustrelite, če sem kaj zagrešila. Jaz sem se že spravila z Bogom, vi pa le glejte!« Približal je pištolo na sence in sprožil. Mici se je zgrudila na beton. Storilci zločinskega dejanja obeh spolov pa so izginili v temno noč.

Marija Debeljakova je bila le dobrotnica, ki je rada veliko molila in vsakomur pomagala po svoji moči.

Po pripovedi Anice Štih, poročeni Radež, zapisal Franc Doblekar

22

očistimo grosuplje

Grosupeljski odmevi

Očistili smo Slovenijo Sobota, 17. aprila, je bil za Slovenijo izredno pomemben dan. Še več, bil je zgodovinski dan.

Uspelo nam je tisto, v kar so mnogi dvomili – v enem dnevu smo očistili našo čudovito deželo.

250.000 prebivalcev Slovenije se je za en dan prelevilo v prostovoljce in z entuziazmom in zavzetostjo dokazalo, kako močna je volja prostovoljcev in, kar je najpomembneje, da nam nikakor ni vseeno za okolje, v katerem živimo. Izkušnja s terena je preprosto neverjetna: najrazličnejši ljudje vseh starosti so čistili svoj kos Slovenije, od malčkov v vrtcih, šolarjev, do upokojencev in ostalih entuziastov, ki so vsi imeli en skupni cilj.

Na ta dan smo se intenzivno pripravljali dobrih sedem mesecev. Na poti nam je stalo veliko logističnih izzivov, različnih situacij, ki smo jih reševali na takšnih in drugačnih ravneh, imeli smo spremljajoče dogodke, a vse se je obrestovalo in doseglo vrhunec, ki bi si ga lahko samo želeli.

Rezultati so na eni strani razveseljujoči zaradi velike odzivnosti ljudi, hkrati pa šokantni zaradi enormnih količin zbranih odpadkov. V občini Grosuplje se je akcije

udeležilo 2.460 prostovoljcev oz. 13,3% vseh prebivalcev občine Grosuplje, ki so nabrali neverjetnih 181.290,00 kg odpadkov. Brez toliko prostovoljcev bi nam težko uspel takšen rezultat in vsem, ki so svojo soboto namenili čiščenju, gre iskrena zahvala.

A ne gre pozabiti tistih, ki so sodelovali pri pripravah na akcijo. In rad bi se zahvalil za finančno, logistično in tudi za moralno podporo Občini Grosuplje in JKP Grosuplje, predvsem g. Borutu Šobi in g. Alojzu Mehletu za profesionalno opravljeno delo, ki sta ga imela v zadnjem mesecu z akcijo res veliko.

Zahvalil bi se tudi podjetju Avtotransporti Kastelec, ki so nam priskočili na pomoč pri odvozu odpadkov, Grosupeljskim odmevom, radiu Zeleni val in spletnemu portalu Grosuplje.info za medijsko podporo in ažurno pomoč pri obveščanju občanov.

maj - 5 / 2010

skavtom, OŠ Brinje, OŠ Louis Adamič, Vrtcu Kekec ter drugim organizacijam in vsem prostovoljcem, ki ste prispevali še tako majhen delček v celoten mozaik. Posebna zahvala gre Kolesarskemu društvu Grosuplje in tabornikom iz Grosupljega, ki so nam pomagali skozi celoten proces in aktivno sodelovali tako pri popisu divjih odlagališč, pri organizaciji akcije in pri samem čiščenju ter odvozu smeti.

Zavedamo se, da je miselni preskok, ki smo ga dosegli v preteklih mesecih, šele začetek zahtevnega dela in, upamo, konstruktivnega dialoga s pristojnimi institucijami. Pozitivnega vala in odziva Slovenije ne gre izpustiti iz rok, zato zagotavljamo, da se bomo še naprej in še bolj poglobljeno trudili v smeri trajnostnih rešitev področja ravnanja z odpadki.

Zato vsi upamo, da bomo tudi v prihodnje skrbeli zato, da bo ilegalno odlaganje odpadkov nekoč preteklost ter da bomo do leta 2030 dosegli trenutno nepredstavljiv cilj družbo brez odpadkov!

Seveda pa akcija ne bi uspela brez vseh Vse dobro in še enkrat hvala!

Vas sodelujočih. Dovolite mi, da se iskreno zahvalim vsem krajevnim skupnostim v Ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu! občini, gasilskim, turističnim, lovskim, Koordinator občine Grosuplje planinskim in različnim športnim društvom, Tomaž Vilar

Blagajana in smetarska akcija 17. april je bil dan »D« za čisto Slovenijo.

Tistega dne je Gorniški klub Limberk, oziroma avtor tega zapisa vodil turo po krajih prvega odkritja Blagajevega volčina ali blagajane (Daphne blagayana). Ker je bila pot po letnem planu razpisana že skoraj leto prej, je ni bilo mogoče prestaviti brez zapletov. Zato se akcije čiste Slovenije nismo udeležili na domačem terenu, ampak smo jo v duhu doživljali na turi. Obljubljamo pa, da kakor smo se akcij udeleževali pretekla leta, se jih bomo tudi v prihodnje, predvsem pa bomo za čistejše okolje skrbeli skozi vse leto, saj nam je to tako rekoč pisano na kožo in nas k temu obvezuje tudi naš

temeljni akt statut kluba. Da pa le nismo bili čisto brez vesti, dokazuje dejstvo, da sta imela vodnik in vodnik pomočnik v nahrbtnikih vsak po eno rolico vrečk za smeti iz domačega kuhinjskega vira. Ker smo na terenu naleteli na dokaj čisto okolje, (pohvala tamkajšnjem turističnem društvu in planincem) so vrečke ostale popolnoma nedotaknjene, razen ene, ki smo jo uporabili po »pikniku« ob koncu ture.

V prejšnji številki je bil na kulturnih straneh Odmevov objavljen strokovni zapis o grofu Rihardu Blagaju z Boštanja in dogajanju v tistem času ter praznovanju spomina v sedanjem času, ko so v Polhovem Gradcu praznovali t.i. Blagajevo leto. Zato bom podal samo kratko poročilo o opravljeni turi Polhograjsko hribovje - Sv. Lovrenc Polhograjska Gora je znana po prvi najdbi igalke (Blagajev volčin). Ker letos na terenu še ni zacvetela, jo je vodnik prinesel kar s seboj z domačega vrta, da smo jo občudovali in fotografirali. V strmini, na vznožju Gore smo si ogledali Blagajev spomenik kraljevi roži, ki je že leta 1808 poleg planike postala prva zaščitena rastlina na Kranjskem.

Pohodno turo smo pričeli in končali v vasici Zalog. Vzpon na Goro je bil kar gorniško strm. Vendar sta razgled in lepa cerkvica sv. Lovrenca upravičila napor. V Prapročah smo obiskali še staro cerkvico sv. Jurija s posebnim gotskim križem in lepo obnovljenim kasetiranim stropom.

Malo pred zaključkom poti smo na kmetiji Blaža Janše na Setniku doživeli kraljevsko pogostitev v splošno veselje vseh 21 udeležencev, za kar sta bila zaslužna naš strokovni vodnik Vinko Buh in njegova soproga Zorica (pa seveda domači na kmetiji), čemur je botrovalo dejstvo, da je bila to njegova prva vodena tura, za klub pa zadnja letošnja.

Gorniški klub Limberk, Marjan Perme

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

očistimo grosuplje, odmevi

23

Čistili smo obrežje Grosupeljščice Projekt se je začel na pobudo Turistične zveze Slovenije. Vzpodbudil nas je, da podrobneje spoznamo naše mesto.

Tako smo že preteklo leto raziskali Koščakovo hišo, Koščakov hrib in naš grb z grosupeljskim konjičkom. V letošnjem letu smo si poleg Brinjskega mlina za raziskavo izbrali še potok Grosupeljščica.

Raziskovanje se je začelo, ko smo z določenim namenom hodili ob potoku.

Takrat se je med otroci porajalo veliko vprašanj: »Kje ima svoj dom – izvir? Koliko je Grosupeljščica dolga? Koliko je globoka?

Koliko ima mostov? S katerimi potoki je združena? Ali ima kakšen mlin? Koliko je široka? Kje se začne? Kje ima svoj konec?

Ali je voda tako čista, da bi jo lahko pili?« Lotili smo se dela. Vsak dan smo si naredili načrt, kaj bomo raziskovali, in hkrati odgovarjali na naša vprašanja. Pripravili smo si orodje – pripomočke, si razdelili naloge in se odpravili na pot ob potoku.

Najprej smo ugotovili, v katero smer teče Grosupeljščica. V vodo smo vrgli regratov cvet in mu sledili. Druga naloga je bila, ugotoviti globino in širino potoka. To smo

izmerili s pomočjo palice in vrvice. Med potjo smo šteli mostove in ugotavljali, komu so namenjeni in iz kakšnega materiala so.

Prišli smo do odkritja, da je v našem mestu čez Grosupeljščico speljanih osem mostov, od tega dva samo za pešce. Vse ugotovitve smo ob prihodu v vrtec zabeležili na plakat z navedbami o potoku. Nekaterih podatkov pa nismo uspeli sami razrešiti, zato smo se obrnili po pomoč v knjižnico. Ga. Marija Samec nam je priskrbela literaturo o vodah v Grosupljem ter nam povedala, da eden od pritokov Grosupeljščice izvira v Črni dolini. Čeprav smo si zelo želeli iti ob potoku do izvira, smo ugotovili, da je za nas ta pot pretežka. Med vsakodnevnim opazovanjem in raziskovanjem potoka smo videli, da v potoku živijo ribe, race in racmani, da ob potoku rastejo vrbe in druge rastline. Na enem izmed sprehodov ob potoku smo z vedri nekaj vode ponesli v vrtec, ker nas je zanimalo, kako čista je naša Grosupeljščica.

Del igralnice smo preuredili v naravoslovno delavnico in z laboratorijskimi pripomočki izmerili temperaturo vode, onesnaženost,

trdoto in ph vode.

Na vseh naših pohodih ob potoku pa smo razkrivali, kako onesnažen je in prav tako njegovo obrežje. Odločili smo se, da bomo očistili obrežje potoka. Otroci so spodbudili starše in ker se je bližal dan akcije Očistimo Slovenijo, smo se dogovorili za lokacijo. V soboto smo se tako zbrali skupaj z otroki in njihovimi starši ter se z ustreznimi pripomočki lotili čiščenja. Očistili smo obrežje Grosupeljščice od mostu pri Kovinostroju do mostu pri veterinarski postaji Buba, ter od mosta pri strelišču do mosta pri šoli Brinje.

Kako pomembna je bila ta akcija za naš kraj in seveda za naš potok, smo spoznali med naslednjim pohodom ob Grosupeljščici, saj je bila izjava otrok sledeča: »Sedaj plava v Grosupeljščici več račk, ker smo jo očistili!« S takim razmišljanjem in delom bomo naravi omogočili, da bo še dolgo zelena, urejena in čista, posledično tudi »naša« Grosupeljščica.

Raziskovalni del projekta »Potok Grosupeljščica« smo razstavili v Mestni knjižnici, na otroškem oddelku.

Župan in (poliška) šola Na zadnji seji Odbora za družbene zadeve Občinskega sveta je župan Janez Lesjak ponovno napovedal, da nove šole na Polici ne bo še najmanj 10 let. Od kod mu preroški dar, ni znano, znan pa je njegov osebni historiat: proti gradnji šole na Polici je od leta 1998, ko je nastopil svoj prvi mandat. Razlogi, ki jih je navajal proti novogradnji, so: privatni poliški vodovod, nedoločeno oz. neodkupljeno zemljišče, zavrnitev adaptiranja stare šole, premalo rojstev v poliškem šolskem okolišu in,

seveda, premalo občinskega denarja. Vsi razlogi so bolj ali manj privlečeni za lase: voda se da dobiti tudi z javnega vodovodnega omrežja, ponujenih zemljišč je celo več, zemljišče mora odkupiti Občina, adaptiranje stare šole ni bilo nikoli resno pripravljeno, rojstev oz. mladih je na Poliškem vedno več, občinskega denarja pa je kronično premalo, čeprav ga je vsako leto več: povprečje zadnjih petih let je 12 milijonov evrov letno. Največje investicije občinskega denarja v zadnjih dveh letih so bile: šola Žalna - 1,6 milijona evrov,

vrtec Mojca, Grosuplje - 0,7 milijona evrov, zadrževalnik Bičje - 0,7 milijona evrov, skupaj 3,0 milijone od dobrih 25 milijonov občinske blagajne.

Na isti seji je župan predvidel tudi salamensko rešitev: otroci poliške šole se naj bi vozili v Št. Jurij, kjer je staro, opuščeno šolsko poslopje, ni pa povedal, da je Občina po zakonu dolžna poskrbeti za prostorske pogoje osnovnih šol za otroke svojih občanov in občank.

Jakob Müller

24

očistimo grosuplje

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Akcija »Očistimo Slovenijo« v VVZ Kekec Grosuplje Naš vrtec je od septembra 2008 vključen v mednarodni projekt Eko šola/vrtec kot način življenja. Od vključitve naprej se intenzivno vključujemo v akcije, ki prispevajo k skrbi za naše okolje in k okoljski ozaveščenosti.

Ti razlogi so nas vodili tudi pri odločitvi, da se pridružimo vseslovenski čistilni akciji »OČISTIMO SLOVENIJO«.

V akcijo so se vključile vse enote vrtca na vseh lokacijah. Prostovoljci so bili otroci, starši in zaposleni.

V enoti Kekec so čistili igrišče vrtca in okolico. Urejali so mivko in barvali igre na asfaltu igrišča ter urejali gredice in okolico pred vrtcem. Dve skupini otrok s starši in vzgojiteljicami sta se pridružili grosupeljskim

skavtom pri čiščenju Koščakovega hriba.

Ena skupina je odšla na eko delovni sprehod od vrtca do Koščakovega hriba, ena pa na čiščenje obrežja Grosupeljščice. Akcije se je udeležilo 42 družin in 26 zaposlenih.

V enoti Tinkara so se lotili temeljite prenove igrišča: uredili so gredice in cvetlična korita, uredili asfaltne površine pred vhodom v vrtec, zasadili dva nova drevesa za poletno senco, uredili igrala (prekopali mivko in dodali novo), očistili parkirni prostor pred vrtcem in temeljito očistili igrišče: pograbili in pobrali smeti. Akcije se je udeležilo 49 družin in 12 strokovnih delavk.

V enoti Mojca so se podali na eko pohod na Spodnjo Slivnico. Med potjo so pobirali odpadke in jih ločevali. Na cilju so našli ekološki otok in reciklirali odpadke. Na radiu Zeleni val so poročali o svoji akciji, ki se jo je udeležilo 13 družin in 10 strokovnih delavk.

V enoti Kosobrin so se cel teden pripravljali na postavitev zanimive čutne poti na igrišču.

Akcija je v polnem teku. V priprave so vključeni otroci, družine in strokovne delavke.

V enoti Rožle so mlajši otroci v spremstvu staršev in vzgojiteljic urejali igrišče: prekopali so mivko, razvozili pesek pod igrala ter pometli vse poti. Starejši otroci pa so se podali na čiščenje Rožletove poti odvrtca do vojašnice, kjer bo 15. maja potekal »POHOD PO ROŽLETOVI POTI«. V akciji je sodelovalo 16 družin in vse strokovne delavke.

V enoti Zvonček v Žalni je akcija potekala že dva dni prej, v četrtek. Podali so se na čiščenje poti do Plešivice, Lobčka in po kraju Žalna. V akciji je sodelovalo 10 družin in vse strokovne delavke.

V enoti Pastirček so urejali igrišče z okolico: grabili listje, dodali novo mivko v peskovnik in pesek pod igrala, pometali okrog igral in poti pred vrtcem. Akcije se je udeležilo 12

družin in vseh 12 zaposlenih.

V enoti Pika so Slončki in Miške pobrali smeti okoli vrtca in ob poti do Zacurka. Na igrišču so Zajčki s starši in vzgojiteljicami prebarvali igralo in dve mizi s klopjo, pometli ter očistili betonske tlakovce.

Očki so z macolami razbili ostanke stare ograje, ob rob ograje so nato posadili travo.

Na novo so zasadili korita in uredili gredico ob vrtcu. Potekala je tudi akcija čiščenja kleti v enoti. V akciji je sodelovalo 19 družin in vse strokovne delavke.

V akciji je sodelovalo 155 otrok, 218 staršev in 68 zaposlenih, skupno 441 udeležencev.

Vsem otrokom, staršem in zaposlenim se zahvaljujemo za prostovoljno opravljeno delo. Pomagali ste urediti in polepšati okolje, kjer se otroci dnevno igrajo. S svojim vzgledom in ravnanjem ste pokazali, v kakšnem okolju želite živeti, in pomembno prispevali k ekološki ozaveščenosti najmlajših.

Andreja Jaklič Šimnic, koordinatorica projekta Majda Fajdiga, ravnateljica

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

očistimo grosuplje

25

Zelene patrulje že tradicionalno organizirajo čistilno akcijo.

Udeležba je bila resnično množična. Izbrali smo si nekoliko krajšo pot kot v preteklih letih, vendar pa količina pobranih odpadkov ni bila, žal, prav nič manjša. Traktorsko prikolico smo hitro napolnili do vrha.

Naši najmlajši so nam pridno pomagali.

Modrovali so, da oni pa že ne mečejo smeti kar tako, na travnik. In zgledi vlečejo.

V prijetnim vzdušju in ob zabavnih komentarjih naših udeležencev je bilo pobiranje raznovrstnih odvrženih predmetov kar težka, istočasno pa tudi

Zbrali smo se v soboto, 17. aprila, pred Motvozom v Grosupljem, po naključju na isti dan, kot je potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zato, da bomo delovali usklajeno z vseslovensko akcijo, nam je pred začetkom akcije predsednik Konjeniškega kluba Grosuplje in »oče« Zelenih patrulj, gospod Alojz Potočnik, podrobno pojasnil načrt organiziranega zbiranja in ločevanja odpadkov v letošnji akciji.

Alojz Potočnik je, tako kot vsako leto doslej, s svojim traktorjem, opremljenim s primerno veliko prikolico, omogočil, da nam je bilo zbiranje in pobiranje odpadkov lažje in hitrejše.

Dr. Peter Verlič je sodeloval v akciji Očistimo Slovenijo V čistilni akciji Očistimo Slovenijo 17. aprila 2010 je z drugimi sokrajani v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap sodeloval tudi dr. Peter Verlič, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in svetnik Občinskega sveta Občine Grosuplje.

vzgojna naloga za naše najmlajše. Naj (p) ostane naša lepa Slovenija čista! Za veliko veselje otrok in nas vseh je poskrbela lipicanska kobilica Wera, ki nas je pričakala s svojim 5 dni starim žrebičkom. Letos je že to drugi lipicanski žrebiček na kmetiji Potočnik.

Pridružite se nam v naslednjem letu, z nami je vedno prijetno in pestro!

Za Konjeniški klub Grosuplje - Zelene patrulje, Alenka Košak

26

občinski svet

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

34. seja Občinskega sveta dolga 6 ur, a zakaj?

Opomba: Zapisano z nekaterimi komentarji!

Elko Hudorovac 12. 5. prvič med občinskimi svetniki

Na tej seji je prvič sedel v občinskem svetu, in tudi odločal, novoizvoljeni romski svetnik Elko Hudorovac, ki je uvodoma dejal, da bo dal vse od sebe, da bi bili zadovoljni z njegovim delom.

Sprememba »zazidalca« Pri pošti Že v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo zapisali, da se na tem mestu sprejema zazidalni načrt, ki v bistvu onemogoča kakršno koli gradnjo do nadaljnjega. Ker je zemljišče v privatni lasti in Občina nima namena zemljišča kupiti, ostaja vseeno vprašanje, na čigav mlin teče voda, saj se bo v bodoče nedvomno izredno povečal interes za gradnjo javnih zgradb na tem prostoru, cena zemljišču pa bo nenormalno poskočila. Ali pa se bo v nekem trenutku zgodilo ravno obratno in bodo vsi ti »fiktivni« načrti padli zelo hitro v vodo. Pobuda o postopnem odkupu zemljišč ni padla na plodna tla, saj je župan govoril o investitorjih na tem prostoru, kar pomeni, da se v zvezi z javnimi zgradbami na tem mestu v Občini ne razmišlja. Zanimivo je še, da so svetniki dobili (protestno) pismo enega od večjih lastnikov na tem prostoru (ki smo ga na uredništvo tudi dobili), a ga ni nihče obravnaval. Kljub nekaterim spornim navedbam za javno objavo, menimo, da bi ga morali resno obravnavati.

Spremembe plana in generalnega PUP-a za Hofer in Spar V Grosuplje, tako kaže, prihajata trgovski verigi Hofer in Spar, a je pri tem treba reči nekaj drugega! V Grosupljem za Grosupeljčane sedanja trgovska ponudba zadostuje, razen morda v severnem delu Grosupljega proti Perovemu in Polici. Bolj pa primanjkuje družbene infrastrukture (vrtci, šole ...), pa ne nazadnje tudi gospodarske infrastrukture (ceste, obvoznice, kanalizacije, čistilna ...), da o proizvodnih dejavnostih in novih delovnih mestih ne govorimo. S to spremembo se bo razvrednotilo cca 2 ha novih kmetijskih površin, pa še bodoča lastnika teh dveh trgovskih verig nista iz Slovenije.

Zato: Če se je občanom 6 let razlagalo, da se v Grosupljem ne da nič graditi (ne vrtcev, ne šol, ne privatnih stanovanjskih stavb ...), se s sprejemom teh dveh lokacij, dokazuje, da se da, če se hoče. S sprejetjem nove zazidljivosti neposredno pri novem krožišču proti Brvacam pa se predvsem grosupeljski neurejeni promet samo še povečuje. Zakaj? Zaradi močnega kapitala. Poleg tega je zelo zanimivo, da se že

v naslovu govori o spremembi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroćčnega plana za obdobje 1996 - 2000. Torej: Na nek način se spremembe potrjuje v nek preživet dokument z opombo, da se spremembe potrjujejo tik pred volitvami, posledice, ki se bodo pojavile po tem sprejemanju, pa bo reševal naslednji občinski svet z novim županom - ali pa, če bo tudi to pot sedanjemu namenjen »ljudski glas«. Iz županovega odgovora je bilo razvidno še, da je novi kupec »kupčijo« sklenil z Občino že pred tremi leti, ko je prodal del zemljišča za kolesarsko stezo in pločnik ob Adamičevi (Pod Gozdom) ter je bil namensko zanj že narejen slepi izvoz s ceste.

Seznanitev z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) V 6 letih se je nabralo okoli 800 pobud in je bilo od tega za izdelovalce plana sprejemljivih cca 300. Nato so se zbirale »pritožbe, pa tudi nove pobude, a se jih je od teh upoštevalo le četrtina - ostale so bile zavrnjene. So pa sami načrtovalci dodali okoli petino novih pobud, za katera pa je vprašljivo, kako bo prišlo do pozidav, če jih lastniki ne nameravajo prodati, niti pozidati. Strinjamo pa se, da vse pobude vendarle niso bile primerne za pozidavo. Prav tak način parcialnega predstavljanja sprememb, brez pregledne grafike, pa še dodatno zamegljuje ne samo pogled na prostor, temveč tudi strukturo razvoja občine. Če pa na primer pogledamo samo nekatere zavrnjene predloge za pozidavo po posameznih vaseh (npr. vas Zagradec - nobena od 6 pobud ni bila sprejeta, takih vasi pa je v občini še kar precej), nam govori staro zgodbo iz preteklih desetletij, da se bo še naprej nekatera naselja zaviralo v razvoju.

So za to res glavni »krivci« varovanje naravne (in kulturne) dediščine, vodnih virov, nature 2000, poplavna in erozijska območja in za obrambo (brez vojske?) ter raznih »kvazi« parkov? Če je to res, potem naj začnejo hkrati govoriti o ekologiji in drugih problemih na teh območjih, če ne želimo, da nas bodo začele tepsti »egiptovske nadloge«. Zgodba o varovanju kmetijskih zemljišč ter hitrem propadanju malih in srednjih kmetov je poglavje zase, da o golf igrišču na najboljšem kmetijskem zemljišču ne govorimo.

Omenjene omejitve narekujejo državni zakoni in uredbe, ljudem pa so recimo pred nos »naselili« na primer rjavega medveda, ki ga v današnji občini desetletja pred drugo svetovno vojno in do pred kratkim ni bilo. Ko sem o tem lansko leto vprašal pred sprejemanjem krajinskega parka Radensko polje, so »državni uradniki« odgovorili, da gre za velike interese. Čigave elite?

Za nas, krajane, ki bomo (dokler bomo!) tu živeli, zagotovo ne. Ali se še kdo spomni, kako se je barantalo z Naturo 2000?

Zelo malo, ali pa nič, pa je bilo slišati o urejanju in razvoju vaških in drugih središč s primerno gospodarsko in družbeno infrastrukturo. In prav to so glavne naloge občine, ne pa samo, komu se bo dovolilo graditi in komu ne.

Poleg tega je prav varstvo dediščine s svojim neživljenjskim načinom delovanja v glavnem v preteklosti »pospešilo«, da je mnogo zgradb in območij propadlo ali so vsaj v zanemarjenem stanju kot bodo na primer slej ali prej kozolci - »toplerji« na robu vasi Žalna. Na občini pa se po drugi strani najdejo zelo hitre rešitve za primere, ki smo jih že zapisali pri spremembah prostorskega plana in generalnega PUP-a.

Tako z vidika »malega človeka« lahko zapišem, da se vse drugo bolj varuje, le človek in njegov obstoj ne. Zato bi po mojem ta dokument (če so občani lahko nanj čakali 6 let), počakali še 6 mesecev, ko bo konstituiran nov občinski svet. Pa naj se potem oni 4 leta »belijo glave« s problemi občanov!

Zanimivo pa je že to, da so se svetniki o tem že dvakrat le seznanjali, kar bi poenostavljeno lahko rekli, naj bi ga naredili kar na državi s svojimi strokovnimi službami. Ker jih še vedno dokaj dobro poznam, si o njih še vedno lahko mislim svoje. Ali pa je morda tudi to že prepovedano?

Strategija športa od 2010 do 2014 Če smo za prostorske akte zapisali, da se sprejemajo nekateri za nazaj, nekateri pa za naprej na kredit bodočega občinskega sveta, je popolnoma ista slika tudi s strategijo športa. Zato je, sprejemati jo letos do 2014, neumnost, ali pa poizkus zabetonirati bodoči občinski svet, da ne bo imel kakšnih posebnih možnosti odločanja, temveč zgolj le seznanjanja in dvigovanja rok ob sprejemanju proračunov. Kdaj pa bodo zgrajeni nov stadion, trim steza, nova športna dvorana, dve telovadnici, strelišče, balinišče in še kaj, se ob aktualni porabi in bodočih potrebah lahko zares vprašamo, kakšna je ta strategija. Napisati čim več lepih obljub na list papirja in na tej podlagi dobiti glasove?

Je to strategija? Če samo našteto pomnožimo s približno 0,5 do 1,0 milijona €, dobimo znesek, ko bi bilo treba za najmanj 5 let v občini vse ustaviti (tudi šport), da bi se to zgradilo.

Osnutka odlokov za osnovni šoli Brinje in Louisa Adamiča Pripombe, ki so bile podane že na prejšnji seji občinskega sveta in smo o njih podrob-

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

podjetništvo

27

Odprtje Mesnega centra Boštanj

V petek, 7. 5. 2010, so v sklopu Grajskega vrta Boštanj odprli nov obrat Mesnega centra s trgovino Boštanj, v katerega so investirali trije vlagatelji: Franc Krampelj iz Zagradca, Igor Bartolj iz Luč in Martin Starina iz Ljubljane. Objekt je zdaj močno predelan, kjer je bila pred njim nekdanja mehanična delavnica kmetijskega posestva, še prej pa baronova žaga in je zgrajen po sodobnih načrtih, ki jih zahteva zakonodaja in današnja tehnologija predelave in obdelave mesa.

Jože Miklič

Župan Janez Lesjak se je vrnil nekoliko v zgodovino dogajanja na tem kompleksu, kjer so se v letu 2000 začeli intenzivni pogovori, kaj naj bi na mestu nekdanjega propadlega državnega posestva, na katerem so gojili predvsem krave mlekarice, sploh bilo. Kar precej pobud je bilo in lahko bi prišlo tudi do nezaželenih situacij, ko so nekateri tujci želeli na tem mestu imeti nek logistični center.

Projekt mesnega centra je po višini sredstev bil nedvomno velik zalogaj, župan pa je poudaril še, da je morda to trenutek, ko se lahko pokaže, da tudi sami nekaj zmoremo in ne čakamo samo, kaj bo prišlo iz cenenega uvoza.

Poleg tega je med ljudmi še vedno veliko tradicionalnega znanja, ki ga je treba nadgraditi s sodobnimi rešitvami. Surovin za izdelavo kloMesni center Boštanj je odprt od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.

>

neje pisali v prejšnji številki časopisa, so bile večji del upoštevane, razen tistih, ki niso bile skladne z zakonskimi in organizacijskimi normativi.

Svetniki so oba odloka potrdili.

Za zaključek zapisov s seje!

O tej seji so zapisi narejeni nekoliko drugače kot običajno, a so bile tudi točke tega dnevnega reda in razprava precej drugačne, kot bi jih pričakovala večina občanov.

Občutek pa nam pravi, da je bilo kar precej točk danih na dnevni red z nekimi razlogi, ki pa se bodo, če ne prej, pokazali najbrž šele po jesenskih volitvah. To pa po mojem prepričanju še posebej velja za vse »prostorske točke« in šport. Prepričan sem, da so prav ti dokumenti med ključnimi za razvoj občine in jih je zato sprejemati praktično ob koncu mandata vsaj vprašljivo.

Jože Miklič

bas, salam in raznih drugih mesnin pa imamo prav tako dovolj.

Franc Krampelj se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta. Bilo je treba vložiti veliko naporov, da so se premagale različne ovire na poti. Biti zmagovalec ni vedno lahko.

Vedno se je treba dokazovati in vztrajati. Še naprej pa bodo dobrodošle tako pohvale, pobude kot konstruktivne kritike, da bo mesni center deloval čim bolj ljudem prijazno in se bo tudi na ta način gradila prepoznavna blagovna znamka. Zaključil pa je z besedami: »Skupaj zmoremo več.« Sledilo je rezanje traku in nato božji blagoslov, ki ga je prinesel žalski župnik Andrej Šink. V krajšem nagovoru je izpostavil, da naj bi tudi med ljudmi, ki bodo delali in obiskovali mesni center, prisoten Bog in da bi bilo v medčloveških odnosih čim več spoštovanja. Spoštovali pa naj bi tudi uživanje mesa kot dobrine ter pri tem imeli tudi poglobljen odnos do živali.

Prireditve se je udeležilo poleg domačih tudi

precej okoličanov, ob njih pa še večina od 15 izvajalcev različnih del na tem objektu. V kulturnem programu so nastopili Mlada Zarja iz Račne in Pevski zbor Samorastnik.

Po uradnem odprtju so si obiskovalci ogledali prodajno-predelovalne prostore in poizkusili mesne dobrote, ki jih odslej lahko kupite po zmernih cenah v tem novem obratu v občini Grosuplje. Zvečer pa je bila v nadaljevanju še prava veselica z ansamblom Šantej.

28

javni razpis

Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01)

XIII. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš, - stanovanjski gradnji, - prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš.

Grosupeljski odmevi

• da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, • da imajo v letu 2010 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja.

Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali Posojila niso namenjena: s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, lastniki ali solastniki stanovanja in so ga dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, odkupili po določilih stanovanjskega zakona stavbno pohištvo ipd.

(Ur. list RS št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00) Do posojila niso upravičeni občani, ki že • prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, ali so sami ali kdo od družinskih članov, ki hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja zakonskega in zunajzakonskega partnerja. ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen standardnega stanovanja. za nakup stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, je pogojena s sredstvi, ki jih ima občina na razpolago v proračunu za subvencioniranje obrestne mere. Za dodeljevanje stanovanjskih posojil bo izbran najugodnejši ponudnik. Občina bo kreditojemalcem delno subvencionirala obrestno mero. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila.

Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo).

Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov:

1 član 45 m2

2 člana 55 m2

3 člani 70 m2 III. Razpisni pogoji in višina posojila

4 čani 82 m2 Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo

5 članov 96 m2 občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

6 članov 105 m2 • da so državljani Republike Slovenije, Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se • da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki 2 skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno prizna še 6 m . bivališče v občini Grosuplje, • da nimajo ustreznega standardnega Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali stanovanja, • da kupujejo, gradijo ali prenavljajo adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila občine Grosuplje, Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, Stanovanjskih posojil Občine dodeljena v letih od 1997 do vključno 2009. izdano po 1. 1. 2009, (če gre za novogradnjo), • da imajo lokacijsko informacijo izdano po Uspeli prosilci bodo 40 % odobrenega posojila, 1. 1. 2010, (če gre za obsežnejša investicijsko namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 60 % pa na podlagi vzdrževalna dela), • da so lastniki ali solastniki nepremičnine, predloženih predračunov. za katero prosijo odobritev posojila, oziroma Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 zakonci,

maj - 5 / 2010

dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila.

Osnova za izračun višine posojila je: • za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 700 EUR/m2; • za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše na podlagi gradbenega dovoljenja največ 700 EUR/m2, • za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš pa največ 550 EUR/m2.

Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje z dvema kreditno sposobnima porokoma ali s plačilom zavarovalne premije.

Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec bodo sestavljeni iz: • stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici.

IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja; 4. višine ugodnih stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2009, ki jih je prosilec že dobil od Občine Grosuplje, 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje; 7. dolžine delovne dobe.

Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine; 2. enostarševske družine; 3. družine z večjim številom otrok; 4. družine z manjšim številom zaposlenih; 5. mladi; 6. družine z invalidnim članom; 7. razširjene družine.

Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen.

Za starost 35 let šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa.

Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem.

Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost.

Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok, mlajši od 35 let.

Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija.

Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca.

Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let.

Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe.

javni razpis, iz naših krajev

Vsa navedena in v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu in ne smejo biti starejša od enega meseca.

Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali.

Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija se priložita v obliki fotokopije.

Obrazec vloge za pridobitev posojila dobite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 ali na spletni strani občine, www. grosuplje.si, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 7888771.

Razpis stanovanjskih posojil je odprt do vključno 30. 9. 2010.

Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo Uradu za komunalno infrastrukturo Občine za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih sredstev posameznemu prosilcu, lahko ur. komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev.

Komisija bo prejete popolne vloge obravnavala v dveh sklopih: V. Postopek razpisa 1. sklop: prispele do vključno 31. 7. 2010 in Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem 2. sklop: prispele do vključno 30. 9. 2010, če razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem bodo sredstva še na razpolago. obrazcu v času do vključno 30. 9. 2010, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. kopijo veljavnega osebnega dokumenta poravnati takso po tarifni št. 3, Zakona o (osebne izkaznice ali potnega lista za vse upravnih taksah ZUT – UPB 3 (Ur. l. RS št.

42/07, uradno prečiščeno besedilo in 126/07) v družinske člane); sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem cesta 2. prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in koncu razpisa, se ne bodo upoštevale. podobno); 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo Komisija bo prejete popolne vloge po ali predpogodbo sklenjeno v letu 2010 (v predhodni preverbi stanja na terenu primeru nakupa); pripravila prednostni vrstni red upravičencev 4. a) veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po po posameznem sklopu v roku 10 dni.

1. 1. 2009 (če gre za novogradnjo); Strokovna služba občine s sklepom obvesti b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po vse udeležence razpisa o višini dodeljenega 1. 1. 2010 (če gre za obsežnejša investicijsko posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z vzdrževalna dela); odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od 5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje prejema obvestila o dodeljenih sredstvih vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, lastništvo ali solastništvo; 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. za osnovnošolske otroke); 7. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, okvari prosilca oziroma družinskega člana da v skladu z veljavno zakonodajo preveri oziroma mnenje pristojne organizacije glede resničnost oz. verodostojnost priloženih motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali dokazil oziroma da lahko sama pridobi manjkajoča potrdila. trajne nesposobnosti za delo.

Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih organov.

Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine.

Odobrena sredstva bo možno koristiti takoj po prejemu obvestila o višini dodeljenega posojila.

Občina Grosuplje Župan Janez Lesjak

29

Občni zbor Društva za varstvo voda Polica »BISTRINA« za leto 2009 Društvo za varstvo voda Polica »BISTRINA« je imelo letni občni zbor 10. aprila v prostorih gasilskega društva na Polici.

Predsednik društva g. Marjan Pražnikar je v svojem poročilu spregovoril o aktivnostih, ki so bile izvajane v preteklem letu in nakazal smernice za leto 2010. Med drugim je povedal, da je v preteklem letu društvo kot upravljavca vodovodnega sistema na Polici priznal tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Vendar pa Občina Grosuplje društvu še vedno ni priznanala statusa upravljavca.

V poročilu odgovorne osebe o zagotavljanju skladnosti za leto 2009 ge.

Stanke Vidrihove je razvidno, da smo imeli v preteklem letu izvedeni dve mikrobiološki analizi pitne vode, in sicer v marcu in septembru. Rezultati analiz so v obeh primerih ustrezali predpisom za neoporečno vodo. Poleg mikrobiološke preiskave je bil v preteklem letu odvzet tudi vzorec pitne vode za razširjeno kemijsko analizo.

Ta je obsegala določitve vseh nevarnih primesi, kot so: fosfati, nitriti, nitrati, težke kovine, pesticidi in mineralna olja.

Vsi rezultati so ustrezali predpisom.

Poleg povedanega so bili odvzeti vzorci pitne vode za mikrobiološko analizo od tretje osebe. Tudi ti vzorci so bili ustrezni predpisom.

Posredovano je bilo tudi poročilo blagajnika in nadzornega odbora.

Vsa prebrana poročila je občni zbor društva sprejel in potrdil.

Diskusija je v glavnem potekala o davku za ekološko obremenitev, ki se je z novim letom 2010 povečal za 100 % za območje Police. Strošek za ekološko obremenitev je razviden na priloženi položnici, ki jo mesečno prejmemo od Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.

Otvoritev in zaključek občnega zbo-ra so popestrili Ljudski pevci, člani Kulturnega društva Polica pod vodstvom prof. Edvarda Adamiča.

Predsednik Društva za varstvo voda POLICA- BISTRINA Marjan Pražnikar

30

mladi upi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Praznovanje 60 - letnice Gimnazije Stična - Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Tako - čakali smo in dočakali smo jo! Okroglo obletnico Srednje šole Josipa Jurčiča, ki je v preteklih šestdesetih letih oblikovala temelje znanja, izobrazbe in omike v marsikateri družini od Grosupljega do Trebnjega, pa tudi dlje. Po vojni ustanovljena nižja gimnazija Stična je z odločbo Ministrstva za prosveto Ljudske Republike Slovenije junija 1950 postala Gimnazija Stična, ki jo je do danes vodilo natanko deset ravnateljev, sooblikovalo pa veliko predanih in srčnih profesorjev, strokovnjakov in delavcev, generacije mladih in nadebudnih maturantov, danes uspešnih in priznanih mož in žena. Vsi smo prišli- eni na nekoč svojo gimnazijo, drugi na zdaj našo srednjo šolo, ki je v desetletjih delovanja izobraževala tudi kovinarje, administratorje in trgovce, ekonomske tehnike in gimnazijce tehniške gimnazije, pa dijake poklicno tehniškega izobraževanja in tiste, ki šolanje nadaljujejo v maturitetnem tečaju.

In vse smo povabili na slavnostno praznovanje!

Vabim na sprehod po galeriji spominov- tistih najlepših, mladostnih, gimnazijskih, ki z vsakim letom jasneje žarijo!

V torek, 4. 5. 2010 smo slavnostni program začeli z literarnim večerom na katerega smo povabili bivše in zdajšnje dijake ali profesorje naše šole, ki se v svojem življenju srečujejo z umetnostjo. Nekateri se z njo spogledujejo, drugi so pogumno krenili na pot likovnega, pesniškega, filmskega ali glasbenega ustvarjanja. Gospod Gregor Ficko, upokojeni profesor francoščine in nemščine, nas je iz časa in prostora preteklosti stiškega samostana z ljubeznijo do pristne slovenske besede popeljal v sedanjost. Na vlaku literarnih navdušencev smo se srečali z Borisom Šinigojem, filozofom in priznanim ustvarjalcem na renesančni lutnji, ustavili smo se na postajah večkrat nagrajene pisateljice, nekoč naše dijakinje Polone Glavan, srečali likovno in pesniško ustvarjalko Melito Garvas in se dali zapeljati v svet pesniškega in

literarnega ustvarjanja s profesorico Dragico Šteh in mlado študentko medicine Irmo Zidar.

Bogastvo ustvarjanja stiških maturantov in profesorjev je bilo v vseh šestdesetih letih tisto, ki je gradilo osebnosti mladih na oni drugi, meta ravni, katere bleščeče utrinke smo smeli ujeti v prelepem srečanju, ki so ga obogatili gostje Glasbene šole Trebnje, kvintet saksofonistov in Godalni trio Viva - povsod naši dijaki, tisti, ki ste pod psevdonimom pesnili v Bršljanu ali Iskrah pred desetletji, in tisti, ki ste danes pod mentorstvom Igorja Grudna predstavili šolsko glasilo naše Srednje šole ''Iskrice'' in mnogi, ki danes režirate, pišete literarna dela in znanstvene publikacije, nastopate na slovenskih odrih in glasbenih sestavih in soustvarjate slovenski kulturni prostor. Vlakovodja – profesorica Maja Zajc Kalar - je z nasmehom peljala vlak v prihodnost, ki so jo zarisale letošnje maturantke Tina, Špela in Tjaša.

Petek, 7. 5. 2010, so polepšali naši mladi, ki so ''tukaj in zdaj''. Predstavili so se s paleto dejavnosti, ki pod mentorstvom profesorjev srednje šole bogatijo življenje mladih in jim dajejo možnost izražanja na vseh področjih: predstavili so se pevci Moškega in dekliškega pevskega zbora, ki ju vodita profesorja Milan Jevnikar in Simona Zvonar. Navdušili so nas plesalci standardnih in latinsko- ameriških plesov, tudi letos zmagovalci na državnem prvenstvu pod vodstvom profesorice Marije Majzelj Oven. Mladi gledališčniki in njihova mentorica profesorica Vesna Celarc so nas spet od srca nasmejali, udeleženci likovnega natečaja Jurčičev memorial pa navdušili gledalce in mentorico Anjo Šmajdek, akademsko kiparko. Virtuozi na glasbilih, mažoretke iz Trebnjega, hip- hop plesalke in njihova mentorica profesorica Petra Marcina - vsi si zaslužijo Jurčiča, šolskega oskarja, za izjemne in enkratne dosežke. Vedno znova dokazujejo, da šola ni le prostor učenja ali Bog ne daj! - pridobivanja prepotrebnih točk

- ampak tudi prostor, v katerem ob spretnem in radodarnem delu mentorjev dijak lahko zaživi svoje umetniške sanje!

Predstavitev zbornika Srednje šole Josipa Jurčiča so popestrili tudi mladi in še mlajši debaterji v sredo, 12. 5. 2010. Izjemno delo urednice profesorice Brede Kramar, njene pomočnice, profesorice Dragice Šteh, profesorja Darka Pandurja in številnih drugih prinaša zbirko ubesedenih in upodobljenih spominov naše in vaše šole v šestdesetih letih. Čisto vse generacije so se predstavile s svojim prispevkom, s spomini, nekateri s hudomušnostjo, drugi z nostalgijo, prav vsi pa z naklonjenostjo šestdesetletni slavljenki in njenim delavcem. Program so zaokrožali izjemni glasbeniki - Dominik Steklasa na klavirju, njegova sestra Jerica s prečudovitim vokalom, flavtistka - državna prvakinja Kristina Gregorčič in Dekliški pevski zbor naše šole. Prava poslastica so bili mladi debaterji, ki že leta delujejo v klubu debaterjev pod vodstvom profesorja Igorja Rajnerja, še lepše presenečenje pa ''debaterji'' preteklosti, ki so nas razveselili s svojimi spomini na srednjo šolo: gospod Janez Zupančič, gospa Darja Groznik, doktor Boštjan Genorio in gospod Pavel Groznik - prav vsi tisti pravi, živi zbornik stiške gimnazije, ki so ga pisali pred desetletji in s hvaležno publiko delili hudomušne in neponovljive gimnazijske spomine.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

mladi upi

31

Bralni palček v vrtcu Kekec skupina Palčki »Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. Pravljice so fantastični drobci, čudovitih slik življenja …« (F. Frančič)

Nogometna tekma med bivšimi in sedanjimi dijaki se lahko primerja z dogodkom leta!

Pa še celo svetovno prvenstvo ni nikdar potekalo takole - medgeneracijsko in čisto zares, tako kot tekma 13. 5. 2010 v telovadnici Srednje šole. Pravi igralci, pravi sodniki, pravi navijači, pravi prekrški in pravi rezultati! Ne vem, kako je igrati proti ekipi v kateri sta denimo ravnatelj srednje šole in župan občine, pa član sveta šole a o nepristranskosti sodnikov ne gre dvomiti!

Profesor Simon Bregar, organizator in selektor, je svojim igralcem popolnoma zaupal. Pa rezultat? 17:17! Lepa tekma, veliko smeha, obujanje spominov – torej zmaga vseh! Športniki torej, umetniki in pevci, znanstveniki in delavci, pa tudi tisti, ki so svoje življenje posvetili služenju Bogu in ljudem. V petek, 14. 5. 2010, so duhovniki - vsi bivši dijaki Gimnazije Stična oziroma Srednje šole Josipa Jurčiča - v stiški baziliki darovali sveto mašo. Somaševanje je vodil dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof ob asistenci opata Janeza Novaka in dr. Antona Nadraha.

Somaševalci pater Avguštin, gospod Jože Kastelic, dr.

Roman Globokar, gospod Marjan Lampret in iz prve generacije gospod Ciril Merzelj so se s hvaležnostjo spomnili pokojnih profesorjev in dijakov, škof pa je z doživeto pridigo opozoril na neprecenljivo podobo pokončnega, strokovnega in za življenje odprtega profesorja - vzgojitelja, ki se jih dobro spominja iz lastnih gimnazijskih let in ki ga slovenska družba danes še kako potrebuje.

In končno - lep, prelep dan, deževen in kot ustvarjen za druženje, s katerim se je praznovanje 60 - letnice Gimnazija Stična oziroma Srednje šole Josipa Jurčiča v soboto, 15. 5. 2010, sklenilo. Urejena šola, nasmejani obrazi stiških maturantov preteklih šestdesetih let, stiski rok sošolcev iz petdesetih, šestdesetih let preteklega stoletja, ki so se vrnili na ''svojo'' šolo iz Tolmina, Ljubljane, Novega mesta, Gorice … Dovršen scenarij profesorice Vesne Celarc je na oder pripeljal Nino Pušlar, Stiški kvartet, mažorete iz Trebnjega, pevske zbore, Godbo Stična, folklorno skupino Vidovo in povezovalca programa Jano Zupančič in Klemna Janežiča - prav vsi nekoč stiški maturantje! Ugledna gostja ministrstva za šolstvo gospa mag.

Renata Zupanc Grom, župana občin Ivančna Gorica in Grosuplje, bivši ravnatelji srednje šole in mnogi ravnatelji sosednjih osnovnih šol ter ostali ugledni gostje so bili ob praznovanju deležni okusiti utrip bogatih dosežkov v šestdesetletni zgodovini naše srednje šole in ji zaželeti mnogih novih v prihajajočih letih.

Pod taktirko ravnatelja Milana Jevnikarja zori torej Srednja šola Josipa Jurčiča. Pričujoč zapis je povzetek bogatega dogajanja ob praznovanju lepega jubileja naše šole in mnogih stiških srednješolcev. In tako ostajamo - boljši, modernejši, naprednejši?!

Ne – vedno taki, iz dobrih korenin, tam izza stiškega samostana, trdnega debla in mogočnih vej, ki so v šestdesetih letih prerasle vse zidove in katerih plodovi so raztreseni po celem svetu! In dajejo sad!

Maja Zajc Kalar, prof.

Obdobje od 3.-9. leta starosti je obdobje pravljice, zato se projekt knjižne vzgoje dobro vgrajuje v program dela v vrtcu.

Projekt sta pripravili in uspešno vodili vzgojiteljica Nevenka Kocjančič in Jožica Koleša. V pomoč jima je bila tudi knjižničarka in slavistka Maja Okoren, katero so otroci velikokrat obiskali v knjižnici.

Pravljični junaki, situacije, predvsem pa čudeži, otroka na svojevrsten način pripravljajo na življenje in svet. Otroci ob zanimivem branju mimogrede spoznavajo črke, glasove, besede in se celo naučijo spontano brati, najbolj pomembno pa je, da znajo prisluhniti, se vživeti in se tudi sproščeno nasmejati.

V projektu knjižne vzgoje so sodelovali prav vsi otroci iz skupine Palčki. V okviru projekta je v njihovi sobici nastal poseben kotiček – knjižnica. V njej si vsi otroci iz skupine Palčki lahko sposodijo knjige za domov. Knjižnico upravljajo otroci sami, torej so knjižničarji in knjižnjičarke, ki vodijo evidenco o izposoji knjig.

Za uspešno opravljenega bralnega palčka so morali otroci povedati-obnoviti zgodbico ali pravljico, ki so jim jo prebrali doma.

Bralnega palčka so opravili prav vsi otroci. Podelitev priznanj Bralnega palčka je potekala na slavnostni prireditvi v vrtcu, kjer so za to slovesnost zaigrali tudi igrico Tri muce, s katero so se pokazali na tekmovanju gledaliških skupin v Grosupljem. V znak opravljenega Bralnega palčka so vsi otroci prejeli diplomo in verižico z znakom Bralnega palčka.

Iskrica in nasmeh na otroških obrazih nam je vsem pokazala, da trud vzgojiteljic ni bil zaman.

Silva Boljka

Uprizoritev igrice »Tri muce« - skupina Palčki.

32

mladi upi

Grosupeljski odmevi

Stoji učilna zidana (6. del)

Danes nas bo pot peljala iz Grosupljega po nadvozu čez železniško progo, mimo tovarne Motvoz in platno, skozi zaselek Benat in Ponovo vas do vasi Št. Jurij. Ozko vaško grlo voznika prisili, da popusti pedal za plin tik pred staro šolsko stavbo. Njeni zidovi štejejo spoštljivih 156 let. Zgradili so jo domačini z lastnimi sredstvi. Posamezna kmetija je prispevala kar 1000 goldinarjev. Polna štiri desetletja, do leta 1909, je bila šola enorazrednica. to pomeni, da so vsi učenci obiskovali en razred, ki ga je poučeval en učitelj.

Razvoj Šentjurske doline je bil pomembno povezan z razvojem šolstva in tako je v šolskem letu 1916/17 dvorazrednico obiskovalo kar 274 učencev!

Na začetku druge svetovne vojne so se v Št.

Juriju učenci šolali že v sedmih razredih.

Vojna vihra pa stavbi ni prizanesla, saj je bila januarja 1943 požgana. Kmalu po osvoboditvi so vaščani sami začeli z obnovo poškodovane šole. Ob delni družbeni pomoči je pouk v dveh obnovljenih učilnicah spet stekel leta 1946.

Desetletje pozneje so krajani začeli razmišljati o pomembnem projektu - gradnji nove šole. Številne ovire, družbene spremembe, zakonske zahteve so terjale čas, pouk pa je v Št. Juriju do leta 1962 potekal v štirih učilnicah po programu popolne osemletke, ko je januarja 1963 šola postala podružnica Osnovne šole Grosuplje. Želja po novi šoli v vasi in njeni okolici ni zamrla. Ob prelomu tisočletja so krajani na pobudo krajevne skupnosti odkupili zemljišče na ravnini ob cesti Št. Jurij - Vrbičje.

Prizadevanja krajanov sta podpirala ravnatelj Božidar Gabrijel in vodja šole Mojca Vidic kot tudi Občina Grosuplje, ki je prispevala sredstva za izgradnjo. Zadnji šolski dan v šolskem letu 2001/2002 se je zaključil neobičajno slovesno, v znamenju novega začetka. Župan Janez Lesjak in gospa Helena Starič, nekdanja dolgoletna vodja podružnične šole Št. Jurij, sta položila temeljni kamen nove šolske zgradbe. Že 10. novembra 2003 je 70 učencev in deset zaposlenih zasejalo veselje v prostorne učilnice arhitekturno zanimive šolske stavbe.

Na slavnostni otvoritvi je župan krajane hudomušno pozval, naj sedaj poskrbijo, da šola ne bo samevala. In so res! V tem šolskem letu šolo obiskuje 109 učencev, v šolskem letu 2013/14 naj bi jih že 129.

Zanimivo je, da učenci iz naselja Vino, ki spada v šentjurski šolski okoliš, znanje pogosteje nabirajo v njim bližji OŠ Škofljica kot v Št. Juriju.

Ploščad ob šoli naključnega popotnika, morebiti pohodnika na evropski pešpoti E6, kar sama vabi, da za trenutek posedi in se zamisli nad simboliko kipa matere z otrokom, se prepusti ptičjemu petju in žuborenju potoka. Notranjost stavbe pa ponuja dovolj prostora za pet oddelkov, poleg učilnic še kotiček za mirno delo, kabinet, knjižnico, zbornico in arhiv ter kuhinjo z jedilnico, garderobe, sanitarije in telovadnico s pripadajočim kabinetom za športno vzgojo.

Slednjo v popoldanskem času uporablja Zveza športnih organizacij Grosuplje. V zgradbi domujeta tudi enota vrtca Kekec Grosuplje Kosobrin in Krajevna skupnost Št. Jurij. Na zunanjem asfaltiranem igrišču se pogosto zbirajo športnih iger in druženja željni vaščani. Zdi se, da sta šola in vrtec zaživela v vsem svojem sijaju ter postala kulturno, športno in družabno središče šentjurske doline, A pogled od blizu odkriva, da danes, na pragu svojega sedmega rojstnega dne, šola še vedno preboleva otroške bolezni. Leto dni po izgradnji je v telovadnici na tla zgrmela kovinska konstrukcija z vrvmi za plezanje.

Naslednje leto je bila pozornost usmerjena v razpoke na notranjih zidovih, ki po mnenju strokovnjakov niso bile posledica pogrezanja stavbe, temveč premika plošče. Sanacija je bila izvedena poleti 2006. Sledila je menjava dotrajane zunanje lesene ograje ob potoku s kovinsko, ki zagotavlja večjo varnost varovancev vrtca in učencev. Pretekli mesec pa smo sanirali dve steni, s katerih odpada keramika, in odkrili še eno…

Veliko težavo povzroča čiščenje zunanjih steklenih površin, kajti mnogo oken ni mogoče odpreti. Od vselitve v stavbo, kljub pomoči številnih strokovnjakov, ne uspemo ustrezno očistiti talnih oblog. Že več let si šola, Krajevna skupnost Št. Jurij in občina Grosuplje prizadevamo za boljšo prometno varnost. Želimo, da bi avtobus učence pripeljal pred šolo in ne bi ustavljal v nepreglednem križišču pri stari šoli.

V času, ko se približujemo nazivu e-kompetenta šola, vsakodnevno pogrešamo ustrezne internetne povezave in smo prepričani, da bi bili tovrstne investicije veseli tudi številni vaščani. Prav neverjetno je dejstvo, da se edino podružnična šola Kopanj ponaša s povezavo v svetovni splet preko optičnega kabla.

Na vzorno oblikovani spletni strani www. oslag.si/stjurij/ lahko spremljamo dogajanje v šoli in izvemo številne podrobnosti iz življenja in dela malih učenjakov in njihovih učiteljic. Trenutno učenci sodelujejo pri dobrodelni akciji Pokloni zvezek in zbirajo zvezke za socialno ogrožene otroke, na zadnjo stran pa novemu lastniku napišejo spodbudno misel ali pozdrav.

maj - 5 / 2010

Učenci radi pomagajo ne le ljudem v stiski, temveč tudi naravi, tako so na spomladanski zbiralni akciji zbrali preko 5.500 kilogramov starega papirja ter ohranili 66 dreves. Najbolj so se izkazali prvošolci, ki so ob pomoči staršev na zbirno mesto pripeljali kar 2.300 kg papirja. Člani ekokrožka in šolske skupnosti so 17. aprila predano sodelovali pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na dan zemlje, 22. aprila, pa so svojo skrb za zeleni planet predstavili tudi javnosti.

Mladi bralci so se aprila, ko praznujemo mednarodni dan otroške knjige in svetovni dan knjige, zelo razveselili pomembnega obiska. Srečali so se s pisateljem Primožem Suhodolčanom, ki je zagotovo razbil nekaj mitov o pisateljih, predvsem pa mnoge navdušil, da so pohiteli v knjižnico in bolje spoznali Ranto, Sanjo, Maksa in ostale knjižne junake.

Zgodovino in lepote domače okolice so odkrivali na naravoslovnem dnevu, ko so poiskali mesto, kjer je nekdanji župan Perme odkril lepote kraškega sveta. Sprehodili so se po Županovi jami ter zavzeto prisluhnili zgodbam iz bližnje preteklosti. V čas turških vpadov pa so se vživeli ob obisku Tabora.

Se vam je ob prebiranju teh vrstic stožilo po šoli?

Tovrstno hrepenenje so potešili očetje, ki so se udeležili likovne delavnice za očke in otročke, na kateri so nastale čudovite rože za mamice.

V šoli res nikoli ni dolgčas, a razigrani živžav bo odmeval le še nekaj tednov. Tretješolci bodo odšli v šolo v naravi, kjer bodo obnovili in utrdili znanje plavanja, spoznali nove prijatelje, morebiti prvič nekaj dni preživeli brez staršev, si sami zjutraj pripravili oblačila, mnogi si bodo prvič sami izbrali hrano za zajtrk, nekateri bodo prvič sami kupili sladoled in nekdo bo prvič sam obesil brisačo. Otroci si ne želijo biti SAMI, želijo pa si biti SAMOSTOJNI. Dajmo jim priložnost, da se preizkusijo. Zadržimo starševsko željo po ustrežljivosti in sprejemanju odločitev, ki jih otrok lahko sprejme sam. Tako bo določeno nalogo, seveda primerno njegovi starosti, izvršil bolj odgovorno in se veselil lastnega dosežka.

Tako preprosto, pa vendarle tako težko …

Janja Zupančič

maj- 5 / 2010

turizem

Grosupeljski odmevi

33

O okamneli in strjeni vodi Kapniško okrasje je tisto, zaradi katerega je jama lepa in vredna ogleda. Je pač tako, da so nam lepe stvari všeč in več kot je v jami kapnikov, bolj nam je všeč. Županova jama je kapniško zelo bogata in bistro oko lahko v njej najde zelo zanimive kapniške oblike.

Odlaganje sige je raztapljanju nasproten proces. Deževnica, ki pade na površje nad jamo, teče vertikalno skozi razpoke proti jamskemu stropu in ob tem s pomočjo ogljikovega dioksida, ki ga dobi predvsem iz prsti, raztaplja kamnino. Na jamski strop pride voda nasičena. Ker je v jamskem okolju koncentracija ogljikovega dioksida nižja kot v padavinski vodi, ga le-ta nekaj odda v okolico.

S tem postane raztopina prenasičena z raztopljenimi minerali in jih zato izloči v obliki sige, ki jo ravno tako kot apnenec sestavljajo kalcitni minerali, le v drugačni obliki. Enak proces se lahko prav tako kot v podzemlju zgodi tudi na površju, odložene minerale pa imenujemo lehnjak.

Kapniško okrasje torej sestavlja siga, ki pa je najrazličnejših oblik. Od stalagmitov (kapnikov, ki rastejo od spodaj navzgor), do stalaktitov (kapnikov, ki rastejo od zgoraj navzdol), cevčic, kapniških stebrov, zaves, sigastih ponvic, sigastih slapov in še bi lahko naštevali.

Vsem najbolj poznani kapniki so stalagmiti, stalaktiti in stebri. Zelo zanimiv je nastanek stalaktitov, saj je vsak stalaktit sprva drobna, skoraj prozorna cevčica, debeline ponavadi manj kot je mezinec na roki. Sčasoma se cevčica podaljšuje, hkrati pa tudi širi in s tem nastane tipični korenasti kapnik v obliki črke V. V Županovi jami je cevčic veliko, vendar je potrebno imeti zelo pozorno oko, saj so drobcene in nemalokrat zapostavljene ob veličini in krasoti večjih kapnikov. Stalaktit in stalagmit se v prerezu ločita po tem, da ima stalaktit na sredini kapnika cevčico, stalagmit

pa je zapolnjen. Ta cevčica se zaradi svoje ozkosti velikokrat zamaši in v tem primeru raste kapnik le še na zunanji strani ali pa se njegova rast povsem ustavi. Veliko takih primerov je mogoče videti v Srebrni dvorani.

Stalagmiti pa imajo neko drugo posebnost – nastajajo veliko hitreje kot stalaktiti, saj se kapljica ob udarcu na jamska tla razprši in se ob tem naenkrat izloči več ogljikovega dioksida in seveda s tem tudi več raztopljenih kalcitnih mineralov.

V Županovi jami je mogoče opaziti, da je siga zelo različnih barv. Najbolj čista je bele barve, kar pomeni, da je brez primesi. Največkrat pa je siga obarvana, kar povzročijo železovi, aluminijevi, manganovi in drugi delci, ki so v prsti nad jamo ali pa v sami kamnini. Tako je siga obarvana rdečkasto, rumenkasto, rjavkasto ali pa celo sivkasto. Nekateri kapniki so tako zelo zanimivih barv.

In nazadnje niti ne najmanj pomembna stvar – kako hitro nastajajo kapniki? Bolje bi se izrazili, če bi uporabili izraz, kako počasi nastajajo. Namreč, v desetih letih se povprečno odloži komaj 1 milimeter sige!

Količina je zelo odvisna predvsem od topnosti apnenca, vsebnosti ogljikovega dioksida in količine padavin ter se od kraja do kraja zelo razlikuje. Za Županovo jamo velja, da je količina odložene sige v primerjavi z nekaterimi slovenskimi jamami na Krasu in na Notranjskem kar precej večja.

Siga je torej zaradi samega nastanka in okoliščin, v katerih nastane, zelo dragocena in jo je potrebno dobro varovati. Pozimi pod vplivom negativnih temperatur hitro razpada, zato jo je že iz praktičnih razlogov nesmiselno nositi ven iz jam, kaj šele zaradi same dragocenosti. Na koncu pa tudi vemo – siga ni okamnela in strjena voda, kot je nekdaj za tiste čase napredno menil Janez Vajkard Valvasor.

Obvestilo in vabilo v programe druženja in programe za ohranjanje zdravja 19. 6. 2010 7. 8. 2010 Srečanje invalidov Dolenjske in Bele Planinski dan invalidov na Kopah – 26 €, 4. 9. 2010 do 11. 9. 2010 krajine v Metliki – 26 €, Letovanje Mali Lošinj – od 165 € do 210 €.

20. 6. 2010 do 27.06.2010 Letovanje v Žusterni Koper – 235 €,

Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998.

Na vse naše programe vabljeni tudi nečlani društva.

15. 7. 2010 Kopalni dan Izola in Milje – tudi za težje invalide, ki potrebujejo pomoč ali Socialna komisija spremstvo – 15 €, Društvo delovnih invalidov Grosuplje

Slap sige.

Bogastvo cevi in zaves.

Županova jama – Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, Lučka Oblak Fotografije: Marjan Trobec

Literatura: Gams Ivan, Kras v Sloveniji v prostoru in času, Ljubljana, 2003 Stepišnik Uroš, Osnove geografije krasa, Ljubljana 2007 Županova jama, čudežni svet brez sonca, Grosuplje, 2006

34

med ljudmi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

“Biti bližnjim potreben, je smisel življenja!”

Anica Gerželj:

ANICA GERŽELJ, STOLETNICA. Živahna drobna gospa. Prijetno toplega nasmeha, živahno poplesujočih oči, klene, jeklene besede, obarvane s koroškim dialektom. Tega ne more in se gotovo tudi ne trudi prikriti.

Korošica toplega, odprtega srca, ki ga je vse življenje radodarno razdajala svojim bližnjim.

Pa ga je ostalo še prav toliko za vse njej drage, ki so ji blizu, ki so njeni in je ona njihova.

Njihova zlata „bica“ (v koroškem dialektu stara mama, babica, op. avt.). Vzdevek, ki ga nosi na ramenih življenja kot živa priča njenih koroških dni, čeprav mineva že 40 let, ko je zapustila njej ljubo Koroško, prepleteno z nešteto spomini – prijetnimi, manj prijetnimi, tudi bolečimi, ki so ji strli srce. In vendar, kadarkoli zasliši ta prijetni „bica“, ve, da je prišel kdo izmed njenih dragih.

Toplo iskren je stisk roke ob prvem srečanju, ko sedeva k pogovoru v stanovanju na Ljubljanski c. v Grosupljem. Zadnji sončni žarki zahajajočega sonca ji božajo obraz, ko mi sedi nasproti, in poskušajo zabrisati še tiste rahle gube, ki jih je na njem pustilo življenje njenih stotih let. S pogledom se sprehaja po prijetno urejeni kuhinji, zdaj ji oči uidejo skozi okno, od koder je lep razgled na okolico, pa na grosupeljsko tržnico, park, ki je poln mladeži ...

S posebno milim pogledom objema hčerko Zoro (Trilar), ki sedi ob njej.

Zdaj je čas, da izbrskam vse tisto, kar skriva v sebi drugi del njene knjige življenja – njene življenjske zgodbe.

Pisalo se je leto 1910, ko se je 14. maja 1910 rodila v Črni na Koroškem. Kaj so mali Anici rojenice položile v zibel, bojda takrat ni razmišljal nihče.

Toda, ko danes lista zajetno knjigo svojega življenja, ve, da ji niso ob zibeli stale dobre vile, saj te še danes živijo le v pravljicah. Njeno življenje pa se že v otroštvu ni začelo pravljično.

Ko ji je bilo štiri leta, je oče padel v prvi svetovni vojni in mama je ostala sama s petimi majhnimi otroki. Kljub vsem njenim prizadevanjem in delu otrok ni mogla sama preživljati in že majhni so morali k sorodnikom; Anico je pot za preživetje vodila v Ljubljano, kjer je v ranih najstniških letih opravljala dela gospodinjske pomočnice; tako so njene želje, da bi se izučila za trgovko, splavale po vodi. Ko je mama težko zbolela, se je vrnila na rodno Koroško; trdo poprijela za različna dela in negovala bolno mamo. Potem je šla služit na graščino pod Pohorjem. Tam je spoznala bodočega moža, se pri dvajsetih letih poročila in se spet vrnila na Koroško. Z rojstvom sina leta 1930 se zaključi prvo poglavje njene zajetne knjige življenja.

Alenka Adamič

Bilo je vedno dovolj časa za otroke, moža, družino

- Morda bi se ustavili na nekaj vmesnih poteh, ki so bile pomembnejše v vašem življenju? - nadaljujem pogovor potem, ko je kar nekaj svojih življenjskih izkušenj že odstrla v svoji pripovedi.

Leta 1930 je prvič skusila radost materinstva; mož je dobil službo vzdrževalca v rudniku Mežica; družina preživlja tudi težko obdobje očetove brezposelnosti. Sama pravi, ni dobila zaposlitve. Le-ta je bila ženskam v tistem obdobju skoraj nedosegljiva; je pa skrbela za družino in za vedno so ostali lepi spomini na tisto pravo družinsko življenje. Kljub krizi je bilo vedno dovolj časa za otroka, moža.

Bilo je, kot bi se za trenutke ustavil čas...

Takšnega življenja danes žal ne poznamo.

Pri šestintridesetih letih se ji je spet izpolnila želja po materinstvu – konec leta 1945 se je rodila hčerka Zora. Do leta 1970 ostane na Koroškem; potem nenadoma pride nov udarec. Mož zboli in umre. Sin živi z družino v Domžalah, hčerka v Ljubljani. Tudi sama zapusti ljubljeno Koroško in se preseli v Ljubljano. Pri 60 letih, vdana v usodo, da pač tako mora biti. Sama je hotela kljubovati, toda telo se je zlomilo. Stres je zahteval svoj davek: preživela je težko operacijo na očeh zaradi odstopa mrežnice, in morala dolgih 20 dni nepremično ležati z zavezanimi očmi. Pa se je splačalo: toliko lepot so še lahko občudovale njene oči...

Leta 1998 spet zboli za težko boleznijo, zdravniki že izgubijo upanje, da bo kljubovala bolezni, toda hčerka jo neguje z vso ljubeznijo, ki jo otrok goji do matere in mati do svojega otroka. Kljub težkim oseminosemdesetin letom se bori za življenje in premaga tudi bolezen. Toda že čez dve leti nov udarec stre njeno srce, ko umre sin.

Po tridesetih letih življenja v ljubljanskih Mostah, kjer se je lepo vživela v okolje, imela znance in prijateljice, pride l. 2000 v Grosuplje, kjer živi hčerka Zora. Predvsem zato, da bo

bliže svojim. Imela je že krepkih 90 let!

- Kaj je tisto, za vas v razmišljanjih najpomembnejše, za kar bi lahko rekli, da je zaznamovalo vaše življenje? - mi radovednost ne da miru – kako sama gleda na prehojeno pot. Pa se niti za trenutek ne zmede: „Težko breme mi je leglo na srce, ko mi je umrl mož in sem pri 60-ih ostala sama. Samo mati pa ve, kako boli smrt otroka, pa četudi je le-ta odrasel – mati ne šteje njegovih let.“ Molk. Težak molk. Potem pravi: „Bolj kot po Koroški mi ostaja domotožje po Ljubljani.“

Kako zelo ju pogrešam, ta moja fanta!

- Česa se najraje spominja, jo vprašam, v pričakovanju, da odstre zastor iz zaodrja tistih dni svojega življenja, na katere spomini ji lepšajo jesen življenja. „Veliko je spominov, lepih in manj lepih: na moža, na sina, na brate, sestro... Kje je že vse to?! Pa na oba vnuka Andreja in Sergeja, ob katerih sem se vedno znova veselila vsakega dneva! In potem sta tu moja pravnuka Lovro in Jaka, pa mala pravnukinja Evelin! Še do lani je bila pri meni njuna prva postaja, ko sta prihajala iz šole. Sedaj je Lovro že gimnazijec, Jaka devetošolec. Cel kup obveznosti imata, manj časa in ne prihajate več iz šole k meni.“ Molk. In potem jasne besede: „Kako zelo ju pogrešam, ta moja fanta!“ - Kaj mislite, je tisto, kar vas je ohranilo tako čilo tja do stotih let. Kako mora živeti človek, da mu uspe ta „veliki podvig“?, sprašujem dalje, ko me preseneti s hitrim odgovorom: „Pogosto imam v mislih sliko koroškega Žerjava, kjer smo živeli: zjutraj je bila solata na vrtu kar kuhana, ko so se iz dimnika „valili“ svinčevi hlapi. V nezdravem okolju smo živeli, pa takrat nihče ni pomislil na to. Kaj pa nam je sploh preostalo drugega: vdihavali smo strupe, jedli zelenjavo, ki nam je zrasla na vrtičkih.“ „Sem pa potem, ko sem prišla v Ljubljano, skrbela za svoje zdravje: veliko sem se gibala,

maj- 5 / 2010

med ljudmi

Grosupeljski odmevi

hodila v toplice, na morje... Do 98. leta sem šla vsako leto na morje, zadnji dve leti ne več,“ optimistično zaključi.

- Kako ji minevajo dnevi sredi Grosupljega?

Njena velika ljubezen je bilo ročno delo.

Veliko je kvačkala. Njeni prti in prtički so bili prečudoviti, dragocena darila. Zdaj žal, pravi, je roke na ubogajo več. Prebere pa vse časopise, da je na tekočem z novicami, kratek čas ji dela tudi televizija. Mehiških nadaljevank ne mara, njeno pozornost pritegnejo dokumentarne oddaje. Po opravkih v Grosuplje se še odpravi sama. Da ni pot predolga, spije kavo, si odpočije in potem meri korake proti domu. Tudi na sprehod še gre. Vsaj pol ure na dan, pravi, mora hoditi. Čeprav so včasih noge težke. Dopoldne posveti kuhanju kosila; za veliko noč je spekla tudi potico! Pa naj kdo reče, da niso to pravi podvigi ob njenih 100 letih!

Kaj ji pomeni ta častitljivi jubilej, sem jo vprašala, ko se je popoldne že prevesilo v mrak, vedoč, da bom morala počasi zaključiti to najino prijetno kramljanje, pa se kar nekako iskrivo nasmehne, rekoč: „Nič posebnega mi ne pomeni! Sem pa včasih že malo naveličana tega dolgega življenja, ko nisem več tako vitalna, kot sem bila včasih. Biti potreben, je smisel življenja!“ - so bile besede, s katerimi mi je povedala, kar ji leži na srcu.

Ljubezen razdaja že vse življenje!

„Našo mami drži pokonci ena velika ljubezen, ki jo daje že vse življenje. Skrb za bolno mamo, za katero je skrbela in ji pomagala že v najzgodnejši mladosti, neizpolnjena ljubezen hčere do očeta, ki ji ga je vzela vojna, potem ljubezen do moža, do otrok – ti so bili središče njenega življenja. Potem ljubezen, ki jo je razdajala obema vnukoma. In končno – pravnukom! Pravnuki jo danes ohranjajo pokončno! Medsebojno se vse daje in jemlje!

Samo če daješ, lahko tudi prejemaš!“ - S temi globokimi mislimi je svojo mamo predstavila hčerka Zora, ki skrbi zanjo, spremlja vsak njen trenutek. Pot med Prešernovo c., kjer je doma, in Ljubljansko c., kjer domuje mama, je postala njena stalnica. Tako prijetni so koraki po njej!

Kako je že dejal pravnuk Jaka? „Bica, za sto let ti bom kupil računalnik!“ Pa se z otroško igrivostjo na obrazu nasmehne ob teh besedah, rekoč: »Kaj mi bo zdaj računalnik, ko sem že tako stara! Kaj bi z njim?! Če bi ga imela prej, bi si tudi z njim krajšala čas.« Bojda ga res ne potrebuje. Pri svojih stotih pa potrebuje bližino svojih najdražjih in to je največ, kar lahko poklonijo svoji »bici«. Vsak njihov obisk ji polepša dneve, in potem, ko ostane sama v stanovanju, so spomini tisti, ob katerih čuti bližino svojih najdražjih.

Po željah ob 100. rojstnem dnevu je nisem vprašala. Sprejme, kar ji prinaša življenje, mi je povedala med vrsticami. Pa vendar je pričakovanje njenega 4. pravnuka/kinje tisto najlepše, za kar se splača vsako jutro zazreti v nov dan.

Srečno, bica Anica, ob rojstnem dnevu!

35

Krajani Št. Jurija na spomladanskem izletu

V soboto, 8. maja 2010, sta Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo Županova jama Št. Jurij organizirala spomladanski izlet v Logarsko dolino, Rogatec na Štajerskem in Bistrico ob Sotli.

Krajani Št. Jurija smo se zbrali ob 7.15 pri novi osnovni šoli ter se odpeljali z avtobusom proti Grosupljemu, kjer so vstopili še ostali udeleženci izleta ter se podali proti Trojanam, kjer smo naredili kratek postanek za jutranje okrepčilo.

Od tu smo nadaljevali proti Logarski dolini, kjer smo po poti spoznavali kraje Zgornje Savinjske doline, po prihodu v Logarsko dolino smo si skupaj ogledali naravni spomenik slapišče Palenk, nato

pa se sprehodili po Logarski dolini in si ogledali tudi slap Rinka. Sledilo je kosilo v vasi Juvanje pri Ljubnem ob Savinji, po kosilu pa smo pot nadaljevali proti Rogatcu na Štajerskem, kjer smo si ogledali obnovljeni dvorec Strmol.

Sledila je še vožnja proti Kozjanski pokrajini, kjer smo v vasi Bistrica ob Sotli imeli pokušino domačih izdelkov pri Ulčnikovih. Ker je bilo vzdušje zelo prijetno, smo se tu zadržali nekoliko dalj, kot smo predvidevali.

Polni lepih vtisov o naši deželi smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu, sledila je vožnja čez kraje Bizeljsko, Brežice do Št. Jurija.

Tanja Kadunc

36

med ljudmi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Zlatoporočenca Ivanka in Tone Vidic s Troščin V soboto, 8. maja, je bilo v Troščinah veselo.

Ivanka in Tone Vidic sta praznovala 50 let skupnega življenja. Zato se je tam zbralo poleg 5 njunih otrok z družinami tudi večina od 25 rejencev, kolikor sta jih imela, in veliko drugih.

Vsi skupaj, s številnim sorodstvom in prijatelji so najprej odšli v Marijino podružnično cerkev v Troščinah, kjer ju je »pod pričama« (ena priča je bil sin, drugi pa mož rejenke) poročil poliški župnik Jože Mrvar. Nato sta se odpeljala s konji in feder vozičkom, tako kot pred 50. leti, proti Malemu Lipoglavu, kjer so pripravili pravo ohcet, na kateri je bilo veselja in plesa v izobilju do zgodnjih jutranjih ur. Za veselo razpoloženje pa je igral kar cel ansambel.

In kako je bilo pred 50 leti? 7. maja 1960 sta se v litijski cerkvi poročila takrat 18 letna Ivanka Mahkovec, doma iz Reke Gozd (ki leži približno 7 km stran od Litije) in 23 letni Tone Vidic, po domače Strgarjev s Troščin pri Polici. Spoznala sta se dve leti prej na neki prireditvi na Prežganju. Pri obeh so doma imeli kmetiji. Po poroki sta se oba nastanila pri Tonetu, kjer jih je kar precej živelo skupaj. Trdo je bilo treba delati, da je hribovska zemlja preživela številna lačna usta.

Najprej sta zgradila gospodarsko poslopje s hlevom, da so lahko redili več glav goveje živine, pa tudi konje so imeli. Poleg kmetije je bil oče Tone več let prevoznik, ki se je ukvarjal od 1965 do 1972 leta s peskokopom, za kar je imel uradno prijavljeno obrt na svojo mamo.

Pesek je bil v glavnem boljši za malto, nekaj žil pa se je našlo tudi za beton. V tem času je bil zadolžen tudi za vzdrževanje krajevnih cest.

Ko sta zgradila novo hišo, so prenehali s pe-

skokopom. Hišo sta zgradila na mestu stare, se čez poletje preselila v kaščo, že pred zimo pa v novo hišo.

V zakonu se jima je rodilo 5 otrok. Prva Irena, rojena 1961, in zadnja Majdi, rojena 1984, sta bili dekleti. Torej je med najstarejšo in najmlajšo hčerko starostna razlika 23 let. V sredini so se rodili še 3 fantje: Rado leta 1965, 1974 se je rodil Damjan in 1982 Miha. Slednji je predviden za gospodarja na Strgarjevini.

Vsi, razen najmlajše, so že poročeni in imajo zdaj že svoje otroke.

Prvega rejenca sta dobila leta 1976. S Centrom za socialno delo Grosuplje oziroma še prej občinsko socialno službo sta imela dobre izkušnje. V zadnjih letih sta navezala dobre stike tudi z varno hišo Palčica v Grosupljem Brvace.

Največ med rejenci je bilo dojenčkov, starih pol leta, eno ali največ dve leti. Kar 18 krat sta bila Ivanka in Tone krstna botra, Ivanka pa še 10 krat in Tone trikrat birmanska botra. V šolo jih je približno četrt hodilo na Polico, tričetrt pa v Grosuplje. Trenutno pri njima živita še dva rejenca, eden pa na Polici in ju vsak dan obišče.

Vsi, tako njuni otroci, kot rejenci, so pomagali pri kmečkem delu, ki ga je na dokaj veliki kmetiji bilo kar precej. Kmetija obsega nekaj njiv, več hribovskih travnikov in kar precej gozda. Vsi so prišli do svojega kruha in večina med njimi se je izučila svojih poklicev.

Ivanka je zelo vesela, pravi, da se jih večina rada vrača in da so njun dom sprejeli za svojega. Ko ju vprašam, kako so se razumeli rejenci z njunimi otroci, pravita, da so si bili kot bratje in sestre. Seveda pa ima vsak, tako kot lastni otroci, svoj značaj.

Ko so nato odraščali in odhajali, je bilo slovo prav tako težko, kot takrat, ko odhajajo lastni otroci. Nazadnje je imela med njimi malo Kristino Strojan, iz znane romske družine. Še zdaj, pravi mama Ivanka, ji je težko pri srcu, ko se spomni nanjo.

Naslednjega dne, v nedeljo zvečer, pa sta mi Ivanka in Tone še zaupala, da sta to druženje želela pripraviti v zahvalo vsem svojim otrokom, rejenčkom in rejenkam, bratu (en brat je Tonetu lani umrl) in sestram, vnučkom in vnukinjam, nečakom in nečakinjam, birmancem in birmankam ter vsem sosedom in prijateljem.

Iz uredništva Grosupeljskih odmevov pa jima želimo, naj bo njuno zdravje tudi v bodoče trdno in naj živi med njima še naprej tako močna ljubezen, ki se je v petdesetih letih prekalila z vsemi radostmi in preizkušnjami.

Bog vaju živi - tudi za zgled današnjim mladim!

Jože Miklič

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Športno-naravoslovni tabor na OŠ Louisa Adamiča V petek, 26. 3. 2010, se je skupina učencev 8. in 9. razredov OŠ Louisa Adamiča odpravila na dvodnevni športnonaravoslovni tabor v dom CŠOD Rak v Rakov Škocjan. Pridružila se nam je tudi skupina učencev 9. razredov z OŠ Jurija Vege Moravče.

Ko smo prispeli, so nas učitelji razporedili po sobah, razpakirali smo prtljago, nato pa smo odšli na kosilo. Zatem smo izvedeli, v katero delovno skupino smo razvrščeni. Naša skupina je najprej odšla na lokostrelstvo, druga skupina pa na veslanje v kanujih po bližnji reki.

Po določenem času pa sta se skupini zamenjali. Nama s Teo je bilo bolj všeč na veslanju, saj smo se več smejali.

Po končanih dejavnostih smo imeli še nekaj prostega časa. Lahko smo igrali namizni tenis, nogomet, košarko ali odbojko. Sledila je večerja, po njej pa smo imeli družabni večer. Učenci obeh šol so pripravili kvize z vprašanji o obeh krajih, iz katerih prihajajo učenci: o Grosupljem in Moravčah. Za vsak pravilen odgovor si dobil nagrado, izmenjali pa smo si tudi simbolična darilca. Po kvizu so sledile družabne igre, lahko pa smo si ogledali tudi mladinski film, ki so ga posneli učenci naše šole.

Okrog pol desete ure smo odšli v svoje sobe, kjer smo se pripravili za spanje. Ker je ponoči pihal veter, so polkna na oknih ves čas ropotala in dekleta v naši sobi je bilo kar malce strah.

Naslednji dan smo zgodaj vstali in odšli na zajtrk. Ta dan je bil organiziran drugače. Dopoldne je šla ena od skupin na ogled zanimivih Zelških jam. Druga skupina pa je najprej poslušala referate na temo zdravega življenja, ki so jih pripravili nekateri učenci. Potem so sledile športne delavnice, ki so jih vodili učenci, ki obvladajo posamezen šport.

Lahko smo izbirali med: nogometno, košarkarsko, odbojkarsko, rokometno, namiznoteniško, plesno delavnico in delavnico borilnih veščin. Po določenem času pa so se učenci posameznih skupin zamenjali. Tako si se lahko udeležil več delavnic.

Po delavnicah smo odšli na sprehod, nato pa je sledilo kosilo. Po kosilu pa sta se delovni skupini zamenjali, zdaj je imela delavnice prva skupina, mi pa smo odšli na ogled jam.

Ob 18. uri pa smo se odpravili proti domu.

Na taboru je bilo zelo zabavno, izvedeli smo veliko novega in zanimivega, zato ne bi bilo slabo, če bi podoben tabor ponovili še kdaj.

Tea Rozman, Maša Piskule, 8. a

oglasi

37

Grosupeljski odmevi

Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Boštanj d.o.o.

38 maj - 5 / 2010

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

39

40

oglasi

Profesor Franc Korbar in njegov učbenik za trobento ter trije albumi pesmi za trobila in klavir

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

V sredo, 12. maja 2010, ob 19. uri, smo se zbrali v dvorani Glasbene šole Grosuplje na predstavitvi knjig pedagoga in glasbenika Franceta Korbarja. Po svojih dolgoletnih izkušnjah učitelja in trobentača je napisal učbenik, s katerim želi pomagati mladim, ki se šele spoznavajo z igranjem na trobento, in tudi pedagogom z nasveti, kako pravilno pihati v trobento, kako nastaviti ustnik, kako z ustnicami in jezikom pravilno usmerjati tok zraka. Prebral je učbenike mnogih znanih trobentačev in ugotovil je, da je vsak izhajal iz svoje stvarnosti, iz svojih napak in dobrih strani.

Profesor Korbar je sam vse njihove napotke preizkusil in prišel do svojih ugotovitev, ki jih je posredoval v tej knjigi. Žal se predstavitve ni udeležilo veliko učiteljev trobente z drugih glasbenih šol, pa bi lahko s praktičnimi primeri in ob izčrpni razlagi profesorja Korbarja spoznali marsikatero zmoto, ki jo prenašajo na učence, in spoznali metode, ki mladim olajšujejo učenje igranja na trobento.

>

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

V drugem delu večera so mladi trobilci, učenci Glasbene šole Grosuplje, zaigrali slovenske narodne, ki jih je profesor Korbar priredil za trobila in klavir. Mladi umetniki so se preizkusili že na predizboru, tako da so nastopajoči pokazali res dobre, če ne celo izvrstne izvedbe, ter tako počastili svojega profesorja in mu na najlepši možni način čestitali ob izdaji njegovih knjig.

Mentorji, ki so jih pripravili na nastop, so bili poleg profesorja Korbarja še Vladimir Škrlec in Robert Petrič, na klavirju pa sta nastopajoče spremljala Elena Metelko in Matej Kovačič.

Direktor Glasbene šole Grosuplje Dean Zavašnik je čestital profesorju Korbarju za edini slovenski priročnik za igranje trobente in za lepe priredbe narodnih pesmi, ki bodo še kako prav prišle za poučevanje v glasbenih šolah.

Marija Samec

oglasi

41

42

oglasi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Mednarodni dan družine Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje, čestita vsem družinam za vaš doprinos k razvoju slovenskega naroda. Ob tej priložnosti znova opozarjamo na težnje slovenske vlade, ki želi razvrednotiti tradicionalno družino. Pozivamo Vlado RS, da se začne zavedati pomena družine kot osnovne družbene celice, ki edina lahko zagotavlja razvoj družbe in ohranjanje naroda ter omogoča najbolj zdrav in celostni razvoj posameznika. Vlada naj pripravi ukrepe, ki bodo imeli dolgoročne pozitivne posledice na povečanje rodnosti v Sloveniji in bodo mlade spodbujali, da se bodo lažje odločali za zakon in družino in jim omogočili dostopnejša stanovanja in predvsem zaposlitve. Novi družinski zakonik pa namesto spodbud razvrednoti naravno obliko družine in tudi njeno vlogo v slovenski družbi. V Novi Sloveniji se ne strinjamo z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom, ki je v svoji poslanici dejal, »da se oblika in način življenja družin spreminjata, zato so z namenom ohranjanja koristi otrok in družin v spremenjenih družbenih okoliščinah pripravili družinski zakonik. V Novi Sloveniji pozivamo vse državljanke in državljane, da skupaj zaščitimo družino kot skupnost očeta, matere in otrok. Nova Slovenija bo takoj po sprejemu novega družinskega zakonika začela zbirati podpise za referendumsko pobudo.

Občinski odbor N.Si Grosuplje

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

oglasi

43

44

kultura, odmevi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

kultura

45

Koledar kulturnih prireditev: junij 2010 sreda, 2. 6., ob 19:30 uri, Radio Zeleni val in Rotary klub Grosuplje ZLATI KLJUČ MESTA GROSUPJE, dobrodelna prireditev s podelitvijo zlatih ključev v petih kategorijah; program oblikujejo: Mirjam Kalin (alt), Tina Gačnik – Tiana, ženska vokalna skupina Brinke KD Šentjurski oktet in drugi; vstop prost četrtek, 3. 6. Kino ob 18:00, ZKD Grosuplje; V MOJIH NEBESIH, triler/drama sobota, 5. 6., od 14.00 do 17.00 ure, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in TD Grosuplje Brezplačni vodeni ogledi vsako polno uro na lokacijah: Tabor Cerovo, Magdalenska gora, Radensko polje (Center grajski vrt Boštanj – Veliko Mlačevo); Županova jama samo ob 15.00 uri (znižana vstopnina, 3,50 EUR, otroci 2,50 EUR); za izven sobota, 5. 6., vhod v jamo ob 15:00 uri, koncert ob 15:30 uri, Velika dvorana Županove jame, Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje KONCERT Z ODMEVOM, vokalni koncert s Šentjurskimi fanti pod vodstvom Tomaža Tozona; za izven sobota, 5. 6. Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; ZELENA CONA, vojna drama nedelja, 6. 6., ob 15:00 uri, pred društvenim domom v Škocjanu, KD Škocjan STATI INU OBSTATI, XIV. tradicionalna prireditev; program oblikujejo: folklorna skupina Ponikve, MoPZ Grosuplje KD Vokal, vokalna skupina Sever in prijatelji, Štefan Zrnec (kot Primož Trubar), recitacijska skupina KD Škocjan (s poezijo Antona Medveda) in Drago Elikan (harmonika); za izven nedelja, 6. 6., od 15.00 do 18.00 ure, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in TD Grosuplje Brezplačni vodeni ogledi vsako polno uro na lokacijah: Tabor Cerovo, Magdalenska gora, Radensko polje (Center grajski vrt Boštanj – Veliko Mlačevo), Županova jama samo ob 15.00 uri (vstopnina brez popusta); za izven četrtek, 10. 6., ob 18:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, VVZ Kekec Grosuplje in ZKD Grosuplje GROSUPLJE – MESTO KIPOV V POGLEDU NAJMLAJŠIH, otvoritev razstave glinenih izdelkov; glasbeno plesno kulturni program oblikujejo otroci skupine Čebelica z mentorico Judito Zidar; za izven

Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Info in rezervacije vstopnic:

ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje,

T: 01/786 40 28 Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma: 17.00 – 19.00 sreda, 19.00 – 20.00 sobota in uro pred predstavo Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje: 12.00 – 16.00 ponedeljek, torek in četrtek

četrtek, 17.06., od 9:30 ure do 23:30 ure, mestni drevored Kolodvorska cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje Vrtiljak zabave MESTO NA ULICI, programa oblikujejo: LG Ljubljana VŽIGALNIK, SONCE IN SONČICE PO VSEM SVETU, uglasbena poezija Toneta Pavčka, HAMPRDAN lutkovna predstava, Plesni klub Tina, plesno baletna skupina TeGIBlo KD Teater, ONA+ON muzikal OŠ Brežice, bandi OŠ Brinje in OŠ LA Grosuplje, delavnica eko-eksperimentov OŠLA, delavnica matematičnih trikov OŠ Brinje, Festival KLOVNBUF, program VVZ Kekec, OŠ Brinje in OŠLA, GŠ Grosuplje (GROSS UPI pod vodstvom Polone Udovič z gosti), plesne skupine (folklora Rege, balet TeGIBlo, plesni klub Tina), MESTO ulična predstava ŠUGLE, koncert: predskupina THE CLOSHERS in MAGNIFICO BALCOUNTRY QUARTET ; za izven petek, 18. 6., od 17:00 do 24:00, mestni drevored Kolodvorska cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje Vrtiljak zabave MESTO NA ULICI, program oblikujejo: Hiša eksperimentov Ljubljana, Otroško gledališče Potujoča hišica, otroški zbori OŠ Brinje, OŠ »Louisa Adamiča« in VVZ Kekec, FUNKCIJA RITM - tolakalci, Teater Kult, Gledališče Ane Monro, BRACO DOBLEKAR Big band DOM & NINA STRNAD; za izven sobota, 19. 6., od 14.00 do 17.00 ure, GROSUPELJSKI DNEVI GrosDan, Občina Grosuplje in TD Grosuplje Brezplačni vodeni ogledi vsako polno uro na lokacijah: Tabor Cerovo, Magdalenska gora, Radensko polje (Center grajski vrt Boštanj – Veliko Mlačevo); Županova jama samo ob 15.00 uri (znižana vstopnina, 3,50 EUR, otroci 2,50 EUR) sobota, 19. 6. Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; ZLOVEŠČI OTOK, misteriozna triler drama nedelja, 20. 6., ob 11:00 uri, Kopanj, TD Kopanj in KD »France Prešeren« GROSUPELJSKI DNEVI – ekskluzivno za vse novopriseljene; program oblikujejo skupine KD »France Prešeren« Račna z gosti, po koncertu ogled Radenskega polja z lojtrnikom s konjsko vprego do Zatočnih jam; za izven nedelja, 20. 6., od 15.00 do 18.00 ure, GROSUPELJSKI DNEVI GrosDan, Občina Grosuplje in TD Grosuplje Brezplačni vodeni ogledi vsako polno uro na lokacijah: Tabor Cerovo, Magdalenska gora, Radensko polje (Center grajski vrt Boštanj – Veliko Mlačevo), Županova jama samo ob 15.00 uri (vstopnina brez popusta); za izven sreda, 23. 6., ob 18:00. uri, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo in s podelitvijo nagrade in priznanj Občine Grosuplje, program oblikujejo: zborček OŠ LA Grosuplje, člani ZKD Grosuplje in Glasbena šola Grosuplje; za izven četrtek, 24. 6., ob 20:00 uri, pri Adamičevem spomeniku pod lipo, ŽePZ Magdalena, KD Vokal Grosuplje PREDPRAZNIČNI VEČER, vokalni koncert, program izvajajo: ŽePZ Magdalena in vsi pevci, člani vokalnih in zborovskih zasedb ZKD Grosuplje; za izven sobota, 26.06. Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; LOVEC NA GLAVE, akcijska romantična komedija

46

kultura

dogaja …

Čestitke našim članom!

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

mentorico Špelo Repar in za uvrstitev na državno srečanje. KD Teater blesti s svojimi mladimi skupinami. Odličen zaključek sezone. No, da ne bomo hvalili samo mladih. Tudi članice Palete, so imele uspešno razstavo v galeriji v Dolskem na temo »Pomlad«. Naj to prodornost in kakovost društvo obdrži še naprej!

Maj 3-krat napolnil dvorano kulturnega doma.

Naši mladi gledališki ustvarjalci Gledališče Hiška KD Teater, OŠ LA Grosuplje ter ZKD Grosuplje imamo spet razlog za veselje. Predstavo Pekarna Mišmaš bodo odigrali 26. in 27. maja 2010 v dvorani v Domžalah na državnem srečanju, kjer so se uvrstili med dvanajst najboljših predstav v produkciji otroških gledališč 2010 v selekciji JSKD R Slovenije. Seveda moramo ob tej priložnosti posebej izpostaviti našo mentorico: Ireno Žerdin in njeno glasbeno desno roko Sabino Benedik iz OŠ »Louisa Adamiča«in KD Teater Grosuplje. Nekoliko krivi se počutimo tudi mi iz ZKD Grosuplje, saj izdatno pomagamo skupini pri tehničnem delu – omogočamo jim vaje na odru, tako da se prav redko zgodi, da se drugje - na večjem ali manjšem odru – igralci ne znajdejo ter poskrbimo za kar lepo število nastopov in ogledov predstav v profesionalnih gledaliških hišah, ki jim sledijo tudi analitični pogovori o videnem. Tudi to je obvezni del gledališkega razvoja posameznika. Na regijsko Linhartovo srečanje so se uvrstili tudi člani Gledališča GGNeNi s komedijo Jeffrey Bernard je

Še sami ne vemo ali je »kriv« dober program ali pa ste se že navadili, da se kar naprej nekaj dogaja. V maju, predvidevamo, da bo dvorana kar 3 – krat pokala po šivih: na izjemni narodni komediji Borisa Kobala Ločeni odpadki, monokomediji Fotr, ob regijskem plesnem srečanju osrednje Slovenije z naslovom Migam v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica. Potem smo imeli skoraj polno dvorano ob otvoritvi razstave Skrivnosti Kiribatskih otokov Sebastijana Mehleta. Napovedi o obiskanosti dvorane v maju 2010 presega številko 1000 obiskovalcev.

Za maj je to pravi rekord. Pred tremi leti, v tem mesecu ni bilo več mogoče privabiti publiko v dvorano. Sicer je res, da gre bolj za dogodke, ki so nam razkrivali življenje s pogledom iz komične strani, vendar dodajam, da je bilo smeha polno tudi pri Ločenih odpadkih, kjer je nastavil smejajoči se publiki mojster satire, Boris Kobal, kar nekaj ostrih bodic.

Predstavitev na kulturnem bazarju v Cankarjevem domu!

ZKD Grosuplje se bo s svojo ponudbo, ki jo je oblikovala za najmlajše in najstnike, predstavila v okviru Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu, 20. maja 2010. Zgibanka kulturni Križ Kraž ZKD Grosuplje, ki jo poznate že od lani, predstavlja celoten program ponudbe za sezono 2010/2011: otroški abonma – v sezoni 2010/2011 bomo raziskovali živalski svet, v najst abonmaju stopamo v svet muzike, gledališča, filma in plesa. Učne ure bomo ponudili kot dodatno spodbudo ali popestritev pri šolskem pouku – tega zanimanja je žal na šolah zelo malo ali skoraj nič. Potem pa so tu še projekti, ki so bili lani s strani osnovnošolcev zelo lepo obiskani: Ta veseli dan kulture, ko odpiramo vrata za kulturožere in Teden otroka, ko želimo otroke posebej opozoriti na obzorja in ustvarjalnost, ki jih kulturno doživetje širi in stimulira. V rednih dejavnostih pa v sodelovanju s KD Teater in JSKD OI Ivančna Gorica razpisujemo urnike za gledališko, plesno in likovno dejavnost. Upamo, da bo tudi zaradi predčasne ponudbe dovolj odziva s strani otrok, pa tudi pedagogov šol in vrtca. Spet smo se potrudili in izbrali dobre mentorje in izvajalce kulturnih dogodkov, saj otrokom in mladostnikom želimo omogočiti suveren razvoj v bolj subtilno in poglobljeno doživljanje umetniških zvrsti.

Zveza kulturnih društev Grosuplje razpisuje fotografski natečaj Mesto na ulici 18. in 19. junij 2010 bolan. Z novo režiserko, Renato Vidič, ki je predloženo dramsko besedilo (slovenska praizvedba v prevodu Luke Gluvića) oživila v zelo precizen režijski koncept s temeljno podporo tehnične ekipe – ta je komentirala, da tako zahtevne lučne postavitev v produkciji GGNeNi še ni bilo (torej govorijo tudi luči!) - so naredili korak naprej v gledališki govorici. Igralci so, z izjemo Luke Gluvića v naslovni vlogi, odigrali vsaj osem različnih vlog; dodamo lahko, da jim je tudi nekaj pripomočkov in kostumov iz gledališkega fundusa prišlo prav. Čestitamo tudi njim in jim želimo dober nastop v kulturnem domu v Medvodah, v soboto, 29. maja 2010. Prav tako so na plesnem regijskem srečanju Osrednje Slovenije, bilo je 18. maja 2010 v dvorani Kulturnega doma Grosuplje, spet žarele naše male plesalke TeGIBlo. Plesale so dobro in bile opažene tudi s strani strokovne selektorice. Držimo pesti za njih in za

Prijava del: od 20. junija do 20 julija 2010 Pogoji udeležbe: Na natečaju lahko sodelujejo ljubiteljski in poklicni fotografi iz Slovenije in tujine. Vsak avtor lahko sodeluje z največ petimi fotografijami, v barvni ali črno-beli tehniki, ki so nastale v okviru festivala Mesto na ulici, 17. in 18. junija 2010.

Tehnične zahteve: Podatki avtorja (ime, priimek, naslov, telefon, elektronski naslov), naslov fotografije. Velikost posamezne poslane fotografije naj ne bo manjša od 1MB. Pošiljanje fotografi: Fotografije pošljite po elektronski pošti na grosuplje@kultura.si do 19. julija 2010. 12 najboljših fotografij bo razstavljenih v Kulturnem domu Grosuplje od 22. 9. do 22. 10. 2010.

Avtorske pravice: Avtorske pravice nad fotografijami obdrži avtor.

Avtorji nagrajenih fotografij Zvezi kulturnih društev Grosuplje dovoljujejo objavo fotografij v tiskani ali spletni obliki za promocijo Zveze kulturnih društev Grosuplje in Festivala Mesto na ulici.

Avtor fotografije jamči, da je delo njegova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njimi niso kršene katerekoli druge pravice.

maj- 5 / 2010

kultura

Grosupeljski odmevi

47

Varstvo osebnih podatkov: S prijavo na natečaj prijavljeni dovoljuje, da Zveza kulturnih društev Grosuplje, za izvedbo natečaja in objavo rezultatov shranjuje njegove podatke. Prijavljeni ima pravico do vpogleda in popravka svojih osebnih podatkov ter lahko kadarkoli pisno ali ustno zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe podatkov v času trajanja natečaja in po njem. Organizator zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov.

Nagrade: Podelijo se tri nagrade:

1.

Nagrada bon v vrednosti 130 EUR

2.

Nagrada bon v vrednosti 80 EUR

3.

Nagrada bon v vrednosti 40 EUR Bonn lahko izkoristite za vse prireditve Zveze kulturnih društev Grosuplje v sezoni 2010/11. Nagrade bo podelila tričlanska strokovna žirija.

Dodatne informacije: Zveza kulturnih društev Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje T: 01/ 786 40 28, grosuplje@kultura.si

napovedujemo …

sobota, 5. 6. in 19. 6., od 14.00 do 17.00 ure in nedelja, 06.06 in 20.06., ob 15:00 do 18:00 ure,

Radensko polje (Center grajski vrt Boštanj – Veliko Mlačevo) – potop v kraško polje, s potjo med zaščitene rože in ptice, Kopanj - osamelec, ki je s Prešernom zrasel v svet besede;

GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in TD Grosuplje Spoštovani Grosupeljčani in še posebej tisti, ki ste to postali pred kratkim. Torej za vas in vse ostale, ki bi radi malo osvežili prvoten stik z rodnim krajem, smo ob praznovanju občinskega praznika (26. junij) pripravili posebno ponudbo, kjer vam želimo predstaviti lepote občine v katero ste se priselili. Ponujamo vam izlete, kjer boste doživeli naravo, kot jo lahko samo v najlepšem mesecu v letu, ko je ta v zagonu rasti. Domačini vam bodo povedali mnogo zanimivosti o lokaciji, ki jo boste obiskali, nekateri dogodki bodo obarvani z etno noto (Kopanj), drugi pa tudi z dodano vrednostjo, kakor imenujemo kulturno dogajanje. Povabljeni v doživetje, ki vam bo približalo okolje in vas zbližalo z ljudmi, ki bivajo okoli vas. Priložnost za druženje, zabavo in kulturo v enem vdihu. Za bolj poln vsakdan, ko skupaj merita vzdušje kultura in turizem. Lepo povabljeni prav vsi!

Brezplačni vodeni ogledi vsako polno uro na lokacijah:

Županova jama – pogled v vesolje kraške tihote; ogled samo ob 15.00 uri (znižana vstopnina, 3,50 EUR, otroci 2,50 EUR)

sobota, 5. 6., vhod v jamo ob 15:00 uri, koncert ob 15:30 uri, Velika dvorana Županove jame, Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje

KONCERT Z ODMEVOM, vokalni koncert Dogodek priporočamo vsem tistim multi uživačem, ki radi združujete prijetno ohladitev v vročem poletju, čar kraških pojavov v podzemlju in ubrano petje. Kadar omenjamo kot izvajalce Šentjurske fante pod vodstvom Tomaža Tozona, je to garancija za pravo pevsko doživetje.

Letos smo jih z veliko mero navdušenja poslušali na ekskluzivnem dogodku prve podelitve nagrad ZKD Grosuplje in smo bili prav veseli, Tabor Cerovo – da lahko domači izvajalci tako suvereno in ubrano nadgradijo tako pogled skozi line slovesen dogodek. Seveda pa dodaja vsem omenjenemu še lepota protiturškega obzidja iskrenja stalaktitov in stalagmitov lepe Županove jama, ki daje peti v zven gozdov, besedi prav poseben eho. Bodite primerno oblečeni in obuti, stalna temperatura v jami je 8 stopinj. nedelja, 06.06., ob 15:00 uri, pred društvenim domom v Škocjanu, KD Škocjan

STATI INU OBSTATI, XIV. tradicionalna prireditev Neumorno domače društvo, ki s tradicionalno prireditvijo oživlja etno običaje in skrbno neguje kulturno bogastvo, ki se je ohranjalo čez generacije, vas spet vabi. Tokratni izvajalci bodo: folklorna skupina Ponikve, MoPZ Grosuplje KD Vokal, vokalna skupina Sever in prijatelji, Štefan Zrnec kot Primož Trubar, recitacijska skupina KD Magdalenska gora - Škocjan (interpretirali bodo poezijo Antona Medveda) in Drago Elikan priklop v pretok čistih s harmoniko. Tisti, ki boste želeli še več, si boste lahko ogledali še energij, zbirko njihovega etno muzeja. Mogoče lahko samo še dodamo nekaj

>

48

>

kultura

o življenju Antona Medveda (*1869 Kamnik, +1920 Turjak). Rodil se je »meščanu« in sodarskemu mojstru iz Kamnika, njegova zgodba življenja pa ima pridih tragičnega nesporazuma. Kot kaplana ga je cerkvena oblast premeščala iz kraja v kraj, umrl je na Turjaku po dolgoletnem bolehanju in telesni izčrpanosti. Medved je bil plodovit pesnik in dramatik. Sprva se je posvečal epskemu pesništvu, v katerem si je prizadeval izraziti svoje razdvojeno življenje. Pozneje pa je pisal trpko pesimistično liriko. Medvedove izbrane pesmi so izšle v dveh zvezkih: Poezije I leta 1905 in Poezije II (1909). Izbrane pesmi iz teh zbirk boste lahko slišali v programu. Literarni teoretiki predvidevajo, da bi se lahko Anton Medved v ugodnih razmerah bi se lahko razvil v dobrega dramatika. V svoji dramski zapuščini je pustil osem dramskih besedil – tudi komedije. Zakaj so letos posebno pozornost namenili omenjenemu rojaku, pa boste zvedeli kar na prizorišču štirinajstega Stati inu obstati. In kjer je veliko besed, človeka tudi zažeja. Ker je v organizacijo vključeno tudi domače gasilsko društvo, ne skrbite – z njihovih stojnic boste deležnih tudi osvežitve in jedače, če vas bo zamikalo ali če boste v Škocjan prišli peš ali s kolesom. Lepo povabljeni!

Info ZKD Grosuplje

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

nadarjenost?« Ja, v veliki meri je to res. Vendar si otrok glede na razvojno stopnjo sam oblikuje vrednotenje svojih stvaritev.

Tukaj pa nastopimo pedagogi, da prepoznamo stopnjo otrokove kreativnosti in ga s paleto metod usmerjamo v napredek, oz. njemu lasten likovni razvoj. Otroku moramo dopustiti in ga spodbujati v aktivno raziskovanje, ki ni samo sebi namen in nazadnje pripelje k višjemu nivoju njihovega znanja. Upam, da boste razstavo z navdušenjem sprejeli, saj se naše druženje v drugem »semestru« likovne šole zrcali v razstavljenih izdelkih.

Z dodatnimi vprašanji, ki nam jih bo ponudila razstava, pa bomo odkrivali še nerazrešene probleme, s katerimi se moramo soočiti v prihodnji Mali šoli risanja III, v jeseni 2010.

Judita Rajnar

Likovna kolonija - zaključek male šole risanja - predvidena je bila v Sobračah pri Temenici, je zaradi slabega vremena odpadla. Tako je v naravi, ki je maja še posebej bujna, nekaj so jo mali ustvarjalci začutili tudi na igrišču vrtca Kekec, ki nam je prijazno ponudil nadomestno lokacijo, je nastalo kar precej risb, ki jih boste videli na razstavi. Kot pravi likovna pedagoginja Judita Rajnar, likovne kolonije otroku na prostem nudijo: spontano aktivnost, socialno učenje, izkoristek vseh četrtek, 10. 6., ob 18:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, VVZ potencialov, spontanost risbe, notranja in zunanja motiviranost, izziv Kekec Grosuplje in ZKD Grosuplje za raziskovanje, dobro, razigrano počutje in še bi lahko naštevali.

Tehnike v katerih so otroci ujeli svoje likovno domišljijo v risbe so GROSUPLJE – MESTO KIPOV V POGLEDU svinčnik, oglje in tuš. Če mislite, da je vaš otrok likovno nadarjen, vas NAJMLAJŠIH, oz. njega lepo povabimo, da se nam pridruži v jeseni 2010, ko bomo z likovno šolo risanja nadaljevali. otvoritev razstave glinenih izdelkov Po čem je prepoznavno naše mesto? Po kipih, saj se naše mesto imenuje Grosuplje- mesto kipov. Tudi najmlajši iz vrtca Kekec četrtek, 17. 6., od 9:30 ure do 23:30 ure, mestni drevored Kolodvorska sodelujemo s Turistično zvezo Slovenije. Letos se bomo predstavili cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina Grosuplje in ZKD s projektom Grosuplje – mesto kipov. Opazujemo in z vsemi čutili Grosuplje doživljamo kipe po našem mestu, jih poznamo po imenu ter jih po neposrednem doživljanju ustvarjamo s svinčnikom … Med drugim pa smo na srečanju s starši otrok iz oddelka ČEBELICE iz gline ustvarjali kipe. Ob ustvarjanju so pokazali umetniško ustvarjanje. Izdelke nam Hans Christian Andersen, v prir. Andreja Rozmana Roze je sponzorsko dokončalo (pečenje izdelkov) podjetje AB DESIGN iz Grosupljega, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Le-te bomo VŽIGALNIK naslednji mesec, tj. junija, razstavljali v Družbenem domu Grosuplje, v Zgodbe: POŠTENI sklopu prireditev GrosDan. Razstavo bomo otvorili z glasbeno plesnim VEDNO ZMAGA, ČE kulturnim programom ter pozdravnim nagovorom predstavnice MU LE KAK PES Kulturnega društva Grosuplje – mesto kipov. Pričakujemo vas na POMAGA! Trije klovni obisku naše razstave. pripeljejo na oder Ljudmila Zidar, vzgojiteljica vrtca Kekec trikolo z velikim zabojem. Ustavijo se sreda, 16. 6. ob 18:00 uri, JSKD OI Ivančna gorica, ZKD Grosuplje in iz zaboja nastane mali oder. Na njem RAZSTAVA MALA ŠOLA RISANJA II, oživijo ročne lutke, ki zaigrajo pravljico otvoritev razstave risb Namen zgodnjega likovnega »izobraževanja« - ustvarjanja, ni Vžigalnik. V premorih samo učenje, ampak tudi spretnost naučiti male risarje, kako čim klovni menjave scen več razmišljati, odkrivati in nadgrajevati in pri tem občutiti ugodje. spretno prikrijejo s Otroci se ob ustvarjanju srečujejo s problemi – likovnimi problemi – zabavnimi točkami. ob različnih situacijah. Likovna šola jim pomaga pravzaprav zaznati Obiskali so nas ulični te probleme in jih spodbuja, da ustvarjalno pristopijo k reševanju le lutkarji. Spremljamo teh – seveda s pomočjo svoje nadarjenosti, razmišljanja in doživljanja zgodbo Vojaka, ki gre vsebin. Šola jih v mesto, da bi videl nenehno aktivira v poroko Princeske in prebujenost, v za- se ob tej priložnosti dodobra nažrl. Pot mu prekriža Coprnica in vojak nimanje za znanje dobi star vžigalnik ter zlatnike. Le-te mu spelje Zmene. Ostane mu in v reševanje vžigalnik, ki pa je čudežni: kadarkoli ga prižge, se pojavi Pes, ki mu omenjenih proble- uresniči prav vsako željo. Kaj si bo Vojak zaželel? Bo njegova želja mov. Tako ustvar- uresničena? janje postane Ustvarjalci predstave: režija: Jan Zakonjšek, asistentka režije: mnogim izziv in Tea Kovše (študentka AGRFT), likovna podoba lutk: Alojz Zorman užitek. Človek bi se Fojž, likovna podoba scene: Ana Rahela Klopčič, oblikovanje zamislil: »Zakaj je in izdelava kostumov: Iztok Hrga, avtor glasbe: Mark Messing, potrebno razmišljati, oblikovanje luči: Miran Udovič, cirkuške spretnosti: Natalija in ali ni dovolj samo Ravil Sultanov; igrajo: Maja Kunšič, Gašper Malnar, Iztok Lužar

MESTO NA ULICI - vrtiljak zabave

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

SONCE IN SONČNICE PO VSEM SVETU, uglasbena poezija Toneta Pavčka, koncert za otroke Opis projekta: Koncert za otroke »Sonce in sončice po vsem svetu« je predstavitev istoimenske zgoščenke, ki jo je Zavod sploh v sodelovanju z Mladinsko knjigo izdal konec leta 2007 v 45.000 izvodih.

Koncert predvideva predstavitev šestih prevodov v tuje jezike (japonščina, romunščina, albanščina, makedonščina, danščina, ruščina), ki jih bodo odpeli slovenski in tujejjezični izvajalci ob spremljavi tolkal, kitare, kontrabasa in drugih zvočil.

Uglasbitve so delo Tomaža Groma.

kultura

49

Gledališka predstava Osnovne šole Brežice

ONA IN ON, muzikal in še kaj

Zgodba: Osebe v igri nimajo imen. So splošno poimenovane kot v pravljici. Vendar naša zgodba ni pravljica, temveč je prikaz vsakdana šolarke in šolarja. Vsaka deklica se lahko najde v njej in vsak deček se lahko najde v njem. Vsaj za trenutek. Glavni junaki so razpeti med prijetnimi platmi odraščanja in iskanjem samega sebe, obveznostmi, ki jih imajo vedno več, med pozitivnimi zgledi, ki jim želijo slediti …

Skupino igralcev sestavljajo učenci od 2. do 9. razreda. - Množična predstava, ki nas bo zapeljala v urnik vsakdanjega utripa na šoli, ko se dogaja vse na polno.

Ustvarjalci projekta: Vesna Zornik, Vesna Pernarčič Žunič, Matija Vastl, Ariana Bragalini, Devi Bragalini, Nuka Grom, Enej Grom, otroci OŠ Poljane pod vodstvom Lucije Kržišnik, Gregor Gruden, Rok Matek, Nagisa Moritoki, Jette Verjup – Ostan, Aleksander Guščin, Irina Guščin, Aksinja Guščin, Katinka Programska enota D i m k a r o v s k a , Festivala Klovnbuf: Gordana Bobojević; v spremljevalni glasbeni zasedbi bodo Luka KLOVN Ropret (kitara), Žiga Golob/Marko Gregorič (kontrabas), Marjan Stanič (tolkala), Tomaž Grom (banjo), pevski zbor OŠ Šmartno. Na BUFOVA koncertu bodo predvidoma sodelovali vsi omenjeni.

VESELA Projekt je nastal tudi s pomočjo MOL- a in MK RS. Po festivalu KARAVANA: Luna v Ljubljani, bodo torej znani igralci in glasbeniki obiskali tudi naš festival.

Kdo je ta, ki se mu smeješ? Kdo je ta… Kdo? ...kot Columb odkriva »stari znani svet«, že neštetokrat posnet, presnet… presnet...

HAPRDANS, presnet... In ko končno na široko ti odpre oči, ti pokaže najpreprostejše lutkovna predstava reči… Zatorej smej se, smej se… KLOVNU! Ustvarjalna ekipa: prevod originala, dramaturgija predstave in Predstavitev zavoda oz. projekta: Zavod Bufeto – zavod za razvoj sorežija: Alice Čop, glasba: Zmago Štih in Gorazd Planko, sorežija, cirkuško gledaliških umetnosti ob podpori Ministrstva za kulturo RS scenografija, kostumografija, rekvizitologija, branje in skoraj igra: Kajetan Čop; v Grosuplju vas bo zabaval: Kajetan Čop; samo za v mesecu juniju v Ljubljani pripravlja že tretji mednarodni gledališkoklovnski festival Klovnbuf: Smej se!, katerega osnovni namen je vas muziciral vo: Gogi Planko.

Predstavitev gledališča: BUREKTEATER deluje v Sloveniji od leta približati slovenskemu občinstvu sodobno profesionalno klovnado, 1999 in ustvarja alternativne predstave tako za odrasle, kot za zvrstjo umetnosti, ki je v našem kulturnem prostoru premalo poznana. otroke. Avtorska dvojica Kajetan in Alice Čop je študirala avtorsko Cirkuška zgodba: Dragi Grosupeljčani in Grosupeljčanke tudi v vaše gledališče na katedri alternativnega in lutkovnega gledališča na blazno resno mesto prihaja najbolj zabaven festival – festival klovnade praški gledališki Akademiji DAMU. Na Ani Desetnici in Lentu je in klovnskega gledališče - Klovnbuf!! Pridite in nas spoznajte – klovne!

Radi bi, da bi bili srečni, nasmejani! Ja! Ker nebo je modro, paradižnik Burekteater že redni gost.

>

50

>

kultura

rdeč in klovn- smešen butelj, ki se do solz nasmeji velikim problemom in joče skozi smeh nad malekostmi. On joče mi se smejimo njemu, ker mislimo, da je butelj. Potem pa se on smeji skupaj z nami…. Ali pa se mogoče smeji nam?!

Sodelujoči cirkuški artisti: Alexey Myronov (Rusija) in Zavod Bufeto (Slovenija) Alexey Mironov (Rusija): je svetovno priznan umetnik, dobitnik srebrne medalje na znamenitem Pariškem grandprixu, ki ga je osvojil skupaj z klovnsko skupino Mikos, predlanskimi udeleženci Klovnbufa. V svoji bogati v karieri je gostoval na številnih priznanih svetovnih odrih, več let pa je sodeloval tudi sodeloval tudi z znamenitim Cirque du Soleil.

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

je nova zgoščenka, ki jo boste lahko doživeli v živo na Kolodvorski cesti. Preprosteži so: Igor - bas, Gregor - kitara Andrej - kitara Zlatan – bobni in Renato – vokal. In vas – če ste njihovi prijatelji - vabijo po koncertu v stilu zapisa iz zgoščenke: »Fantje, zdaj pa lahk še enga stisnemo,…«

MAGNIFICO BALCOUNTRY QUARTET,

koncert za vse generacije V letih 2008 in 2009 se je Magnifico potepal po Evropskih festivalih, kjer je osvajal množice s svojo prepoznavno glasbo. Poleg Francije, Italije, Španije, BiH, Avstrije in Nemčije, je nastopil na enem največjih svetovnih glasbenih festivalov Roskilde na Danskem. Znašel se je v družbi imen, kot so Nick Cave, Coldplay, Faith No More, Oasis, Pet Shop Boys, Kanye West ter legendarne Grace Jones.

Vendar pa zapriseženemu Šiškarju še zdaleč ni zmanjkalo kreativne energije, in tako se v zasedbi Magnifico Balcountry Quartet, ki je akustična različica njegovih največjih hitov, odpravlja na turnejo Gledališče Ane Monro – ulična predstava po Sloveniji. V letu 2009 se je mudil ŠUGLE - Šole uličnega gledališča po naših večjih krajih. Balcountry Quartet poleg Magnifica sestavljajo MESTO mojstri Robert Pikl na kitari, Anže Ulična predstava Mesto črpa inspiracijo Langus Dagi na kontrabasu in iz filma Dogville, priznanega danskega Schatz! na bobnih. Akustična izvedba je nekakšen koktajl jazza, filmskega ustvarjalca, Larsa von Trierja. countryja, začinjenega s ščepcem balkanskih ritmov.

Film je z minimalistično scenografijo In 17. junija 2010 bo nastopil na odru festivala Mesto na ulici, v jedru postavil v studiju celotno vas oziroma mladega mesta Grosuplje. In spet lahko pričakujemo pravo pašo za manjše mesto ter s pomočjo precizne igre ušesa, ekipa pa že napoveduje gostovanja v prijetnem, sproščenem in zvočnih efektov mojstrsko ustvaril iluzijo ter intimnem ozračju, ki ga bo Magnifico nadgradil z branjem svoje prostora. Minimalistična scenografija je tako izhodišče za ulično poezije in svojevrstnim humorjem. predstavo, ki nosi ime Mesto. Igralci bodo tekom predstave na ulici z minimalističnimi scenskimi elementi zgradili mesto v mestu. Bivalni petek, 18.06., od 17:00 ure do 23:30 ure, mestni drevored prostori, ki bodo le shematsko začrtani, bodo gledalcem omogočali Kolodvorska cesta, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, Občina vpogled v življenje novih meščanov. Kaj vse se skriva za našimi zidovi?

Koliko lepih, tragičnih, banalnih, nasilnih in krhkih dogodkov skrivajo Grosuplje in ZKD Grosuplje stene ter nazadnje, kakšna je razlika med utripom ulice in domačega okolja. Vse to so stvari, ki se jih bo dotikala ulična predstava, v kateri bodo sodelovali mladi gojenci ŠUGLE.

MESTO NA ULICI - vrtiljak zabave HIŠA EKSPERIMENTOV

na Dogodivščini v MESTU NA ULICI Dogodivščine ekipa Hiše eksperimentov ne izvaja le v prostorih, temveč THE CLOSHERS z njimi v sklopu aktivnosti »Bliža znanosti se cesta, nje se, Ljubca!

To je združba petih preprostih fantov iz Grosuplja. Po nekaj letnem veselim;« obiskuje kraje širom Slovenije. V sklopu sodelovanja z njimi premoru so ponovno zavihali rokave in se zaprli v zaklonišče. Rezultat boste zagotovo razvozlali in našli odgovore na naslednja vprašanja: Ali belo barvo lahko sestavimo s pomočjo drugih barv? Kako jajce potegne v steklenico? Kako ga potisnemo iz steklenice? Ste že slišali za leteče hobotnice? In pojoče cevi? Kakšne oblike je napet milni mehurček? Kaj se zgodi s plini, ko jih stiskamo, in kaj, ko jih ohladimo?

Kako si lahko sami naredimo pravi mikroskop za opazovanje majhnih živalic? Zakaj pademo, če se preveč nagnemo naprej? Ali težišče lahko leži tudi izven telesa? Ali zrak pritiska na nas? V čem je guma podobna violini? In kaj lahko naučimo čarobne vile? Na kakšen način se širijo vonjave? Kako naredimo vonjave v laboratoriju? Ali imamo vsi ljudje enake prstne odtise? Se lahko vsi z jezikom dotaknemo svojega nosu? Zakaj dinozavri niso potrebovali zobozdravnika; Ali je jabolko bolj koristno telesu ali zobem? Kakšna je razlika med aligatorjem in krokodilom? Zakaj in kako se zvok širi po zraku? Kako iz navadnih palic naredimo enostavne glasbene inštrumente? Na vse to se skrivajo odgovori v barvologiji, jajčkologiji, malovelikologiji, mehurčkologiji, plinologiji, svetlobologiji, težiščelogiji, tlakologiji, trenjelogiji, vonjologiji, zobologiji in zvokologiji.

Lepo povabljeni med mlade eksperimentalne znanstvenike!

Zaključek prvega dneva festivala MESTO NA ULICI 2010:

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

kultura

51

Otroško gledališče Potujoča hišica, koproducent: Mestno gledališče Z mlado igralsko ekipo in njeno Ptuj, Romana Ercegovič: energijo se bodo otroci v ritmu glasbe

TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE podali na pustolovsko

Zdaj vem, da nikoli nisem sama, popotovanje navi tudi takrat ne, ko srček boli, hanega Malega Kaka vedno je kdo, ki te objame, duja skozi džun in ki te sprejme, takšno kot si. glo, mimo Afrike

in njenih živalskih

Vedno je kdo, ki te ne sodi, prebivalcev,vse

in tvojim sanjam se ne smeji, do naših krajev in

ampak te vidi, kdo si v resnici, še kam, kjer se

v tvoji lepoti biserni. bo srečeval z zanimivimi živalskimi zgodbami, ki jih piše (ne samo)

živalsko življenje.

Zdaj vem, da nikoli nisem nerodna,

tudi takrat ne, ko komu se zdi,

takšna kot sem, sem sebi najlepša,

v svoji lepoti biserni.

Zgodba o prijateljstvu, plemenitosti srca, darovih, ki jih imamo, in o tem, kako zelo pomembno je zaupati vase. Predstava Travnik čarobne lepote govori o vrednotah prijateljstva, plemenitosti srca, spodbuja otrokovo ustvarjalnost in zaupanje vase. Prijazna, nenasilna igrica govori o darovih, ki jih ima vsak od nas skrite v sebi, o naši dragocenosti in notranji lepoti, zato je lahko velika spodbuda vsakemu otroku na poti odraščanja, ko je marsikdaj soočen z vrednotami, ki so v nasprotju z razvijanjem ustvarjalne in srečne osebnosti. Ustvarjalke predstave menimo, da otroci, tako kot pravzaprav tudi mi, njihovi starši in vzgojitelji, v svojem vsakdanjem življenju potrebujemo tovrstno spodbudo. Verjamemo, da je pomembno, da jo dajemo drug drugemu in da je umetnost lahko čudovita priložnost, da nas spomni na tiste preproste, a resnično pomembne stvari v življenju.

Ustvarjalna ekipa: režiserki in izvajalki: Iuna Ornik, Romana Ercegovič, avtorica besedila, dramaturginja, avtorica songov in glasbe: Romana Ercegovič, idejna zasnova scenografije in lutk: Iuna Ornik, tehnologija in izdelava scene ter lutk: Maja Peterlin, glasbena spremljava in avtor fotografij: Peter Novljan, producent: Otroško gledališče Potujoča hišica, koproducent: Mestno gledališče Ptuj Romana Ercegovič je magistrica na področju obrednega gledališča.

Po končanem študiju dramaturgije na AGRFT v Ljubljani se je odločila za samostojno gledališko pot. Pomemben del njenega ustvarjanja predstavlja otroška literatura, ki je v zadnjih letih redno v programih Radia Slovenija in slovenskih gledališč(Pingvin Cofek, Marušinih pet minut, Vedno te ima nekdo rad, dramatizacija Mačka Murija…). V pričujoči krstni uprizoritvi njenega teksta Travnik čarobne lepote se prvič podaja v svet lutkarstva in skupaj z Iuno Ornik snuje otroško gledališče Potujoča hišica.

Iuna Ornik je po končanem študiju dramske igre na ljubljanski AGRFT dve leti angažirana v SLG Celje, zatem pa osem let v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V tem času sodeluje tudi z priznanimi gledališkimi režiserji. Deluje na področjih filma, radia, televizije in koreografije. Zadnja leta večino časa posveča lutkam, kjer se najbolje počuti. Pomembnejša dosežka sta nagradi na Mednarodnem Festivalu Zlata Paličica za avtorski projekt Lalanit (nastal v produkciji LGL Ljubljana) in nagrada bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru za vlogo Doktorja v predstavi Woyzeck v sezoni 2000/2001.

Leta 2006 se odloči za samostojno umetniško ustvarjanje. Predstava je primerna za otroke od 3 do 11 let in za odrasle te starosti.

Kulturni zavod Kult - Svetlana Makarovič:

MALI KAKADU, muzikal

Opis predstave: Navihan, nagajiv in poskočen muzikal za otroke, ki pa ob vsej svoji razigranosti v sebi nosi tudi polno drobnih življenjskih resnic in naukov. Na gledališke deske smo ga postavili na osnovi mojstrsko napisane in uglasbene radijske igre Mali Kakadu, zdaj že prave otroške klasike.

Ekipa ustvarjalcev: režija: Andrej Jus, korepeticije: Ana Duša, glasbena priredba: La-do Jakša, sce-nografija in kostumografija: Tatjana Kortnik; igrajo: Katarina Lukšič, Ana Ur-banc, Mateja Zelič in Gaja Višnar Gledališče Ane Monro Avtorska skupina GAM, po litearani predlogi Lucija Apuleja

Metamorfoza ali Zlati osel: KLETKA, kruta ulično gledališka predstava Zgodba: Skrivnost … Na trgu stoji kletka. Vrata kletke so odprta. Kletka je prazna. Eden po eden prihajajo predstavniki oblasti. Poskušajo si situacijo razložiti na razumen način.

Vsi po vrsti so odlični strokovnjaki, odločeni in izkušeni.

In bolj ko raziskujejo, bolj so zbegani: Od kod se je pojavila ta kletka?, Kako je prispela sem?, Kdo (ali Kaj) je odprl vrata kletke?, Kaj je bilo v kletki?, Ali bi to lahko bilo nevarno? in Kje zaboga se to nahaja v tem trenutku????

Odprta in prazna kletka na sredi trga v živahnem mestu…

Surrealistična in absurdna situacija je obenem odličen recept za klovna, ki iz tega lahko »skuha« naivno in popolnoma odbito ulično gledališko predstavo. Telesni in vizualni humor, ki udari direktno na čutilo za smeh.

Pa vendarle, ravno tako kot pri delih Samuela Becketa, je klovneskno samo pretveza. Skozi naivne oči klovna se predstava dotakne nekaterih izredno resnih tem. Strah. Strah pred neznanim. Kdaj nas je strah, kdaj nas strah prevzame, kako se to zgodi in v katerem trenutku strah postane orožje, s katerim lahko kontroliramo množice.

Kletka je igra, ki se navdihuje pri Orwellovi Živalski farmi in 1984.

In iz osebnih izkušenj, iz trenutne panike pred Ekonomsko krizo in mogočne grožnje Vojne proti Terorju. Z besedami Franklina Delana

>

52

>

kultura

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Roosevelta: »Edina reč, katere nas mora biti strah, je strah sam.« Prazna kletka, nekaj človeških bitij in cel kup proble Ustvarjalna ekipa: režija: Craig Weston, kostumi: Meta Sever, songi: Avtorska skupina GAM in Craig Weston; igrajo: Drago Milinović, Borut Cajnko, Gorazd Žilavec, Matjaž Ocvirk, Goro Osojnik Zaključek festivala MESTO NA ULICI 2010:

BRACO DOBLEKAR BIG BAND DOM & NINA STRNAD Big band DOM (Dobrepoljski orkester mladih) je pod vodstvom Braca Doblekarja začel delovati septembra 2002. V tem času so Za nekaj nastopajočih še nimamo vseh informacij, zato bom naštela imeli več uspešnih koncertov in televizijskih tiste, ki so potrdili svoj nastop: izbrane skupine nastopajočih iz nastopov. Dve leti zapored so zmagali na 3. OŠ Brinje, zagotovo gostimo spet bande te šole, pa tudi plesno in 4. državnem srečanju big bandov. Posneli so dve zgoščenki. Jeseni nameravajo posneti tretjo zgoščenko, tokrat s slovensko avtorsko glasbo skladatelja Janeza Gregorca.

Nina Strnad se je big bandu DOM priključila leta 2008. Že naslednje leto so skupaj posneli zgoščenko z naslovom Moj Piran. Letos je bila Nina izbrana kot najboljša pevka in nas je zastopala v European Jazz Youth Orchestra.

Gre za projekt evropskih radijskih postaj EBU, in sicer orkester, v katerega evropske radijske postaje predlagajo svojega najbolj talentiranega mladega glasbenika in iz katerih nato sestavijo orkester, s katerim gostujejo po Evropi. skupino, izbrane skupine OŠ LA Grosuplje – predvsem otroške zbore, izbrane skupine VVZ Kekec Grosuplje; vsem omenjenim bomo ponudili možnost predstavitve dejavnosti tudi na stojnicah. Z nami bodo tudi plesne skupine: plesni klub Tina, folklorna skupina

Po snemanju avtorske zgoščenke big band DOM z Nino Strnad načrtuje evropsko turnejo.

Spoštovana publika!

Rege KD »France Prešeren« Račna, plesne skupine TeGIBlo KD Na kulturnem ognjemetu naše sezone 2009/2010 ZKD Grosuplje se Teater. Glasbeno šolo Grosuplje bo zastopal ansambel violinistk, ki bodo predstavili tudi naši najmlajši ustvarjalci, obe šoli in tudi vrtec. jim spretnost vse bolj izpiljenega, komunikativnega in virtuoznega nastopa uspešno podaja mentorica Polona Udovič. Seveda gre za folk zasedbo Gross Upi. Je pa mentorica napovedala, da bodo z njimi nastopili tudi gosti – ti ostajajo presenečenje prvega festivalskega večera. Program bodo povezovali člani Gledališča Hiša in Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje. Torej se bo veliko pelo in plesalo. Med točkami drugega dne festivala bodo vzdušje stopnjevali tudi tolkalci Funcije Ritm. Lahko pa se zgodi, da bodo poleg grafitov, ki jih bo preko natečaja narisala na Kolodvorsko cesto in na steno Kulturnega doma Grosuplje, seveda s pomočjo izbranih šolskih ekip grafitarjev, JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, v času festivala svoje spretnosti na ogled ponudile tudi članice likovne skupine Paleta KD Teater Grosuplje. Če boste z nami, se bomo zares dogajali!!

maj- 5 / 2010

>

kultura

Grosupeljski odmevi

53

Modne slike in ilustracije Renate Rudolf

Kopanjska kultura

Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, Central, ki sta bili medijsko zelo odmevni.

Leta 1998 je zmagala s popoldansko črnočetrtek, 13. maja 2010, ob 18. uri. belo obleko za miss Slovenije.

Renata je svoja dela razstavljala na skupnih in samostojnih razstavah. Z dvema slikama je sodelovala na razstavi modnih slik Mladih modnih oblikovalcev na ptujskem gradu. Leta 2001 je imela samostojno razstavo modnih skic in oblačil v galeriji Pungert v Kranju, od decembra 2002 do februarja 2003 pa je razstavljala tudi v Knjižnici Grosuplje.

Renata se pri nas torej predstavlja že drugič. Modno figuro, ki jo obožuje, preučuje in upodablja v modnih skicah, je prelila v slike na slikarskem platnu. Pri tem je sledila klicu oblik, barv, linij in tekstur, Renata Rudolf je priznana oblikovalka ki so jo nagovorile iz mikrostrukture v slovenskem svetu mode, je pa tudi marmorja. Iz namišljenih likov na vzorcih vsestranska snovalka, ki ustvarjalno marmornih plošč se je izluščila podoba žilico udejanja v oblikovanju, risanju, modne figure, ki tako v svoji figuraliki slikanju, šivanju, pisanju in drugih deluje abstraktno in hkrati zelo estetsko. ustvarjalnih medijih, ki jih vedno znova Kako so se njene ideje izrazile v snovnem svetu, nam prikazujejo izdelane kreacije, odkriva in se v njih preizkuša.

Renato je moda navduševala že na razstavljene na krojaških lutkah.

Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, Moda je vse okrog nas, nekatere njen svet kjer se je na smeri Modno oblikovanje pritegne bolj, druge manj, le redki pa se spoznala z risanjem in slikanjem ter se zavedajo, kako dolga pot je od ideje do izpopolnjevala v oblikovanju modne skice izvedbe, koliko ustvarjalnih procesov se mora zvrstiti, preden manekenka stopi pri prof. akad. slikarki Darji Vidic.

Diplomirala je na Fakulteti za tekstilstvo na modno pisto in kreacijo predstavi. na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil Renata nam bo odstrla nekaj tančic s sveta pod mentorstvom akademske slikarke mode, kateremu pripada, in nam pojasnila Vesne Gaberščik. Tema njene diplomske umetniški vidik modnega ustvarjanja. naloge je bila moška večerna obleka. Ob otvoritvi razstave je zapela ženska Znanje o moški figuri, ilustraciji, vokalna skupina Biser, Darija Kovačič je fotografiji in interaktivnih digitalnih povedala nekaj besed o avtorici in njenem medijih je nadgradila z magisterijem na delu, mag. Renata Rudolf, Šmarčanka po kraju bivanja, pa je razložila razliko temo Moška moda in mediji.

Sodelovala je na številnih modnih revijah med modno skico in ilustracijo ter se in modnih natečajih v sklopu Mladih zahvalila vsem, ki so ji pomagali na njeni modnih oblikovalcev ter Društva modnih ustvarjalni poti. oblikovalcev in modelarjev Slovenije. Razstava bo odprta do 11. junija v času Svoje modne kreacije je predstavila na odprtosti knjižnice. dveh samostojnih modnih revijah v Klubu Darija Kovačič

Igrokaz, uprizorjen ob Prešernovem dnevu letos na Kopanju, me ni zmotil ne zaradi kraja uprizoritve ne zaradi dolžine predstave ne zaradi profesorske strogosti, ampak zaradi vsebine: mešanice banalno pritlehnega in brezokusno zanosnega: mlad moški, rekel bi dvajsetnjak, si zaman prizadeva osvojiti obsedeno prešernoljubko. Ker ne zna na izust Prešernovih pesmi in vselej pade tudi pri prešernoslovnem izpraševanju, ga z dramoletnimi deklamacijami in šolarsko učenostjo izrine njegov prijateljski pomočnik.

In kaj bi v takem skeču moglo biti osnova najgloblje in najvišje interpretacije Prešerna? Menda ne kopanjska višina.

In da bi prikazana metoda osvajanja užgala pri najstniški mladosti?

Ne se hecat'!

Da je vsebina skeča v I. Š. Ž. sprožila »intimen pogovor s skrivnostnim Stvarnikom vsega bogastva«, bo pa mirakel.

Jakob Müller

sreda, 23.06., ob 18:00. uri, GROSUPELJSKI DNEVI - GrosDan, četrtek, 24.06., ob 20:00 uri, pri Adamičevem spomeniku pod lipo, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje ŽePZ Magdalena, KD Vokal Grosuplje

OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo in s podelitvijo nagrade in priznanj Občine Grosuplje Prireditev bomo letos popestrili predvsem z mladimi izvajalci, ki so v letu 2010 že dosegli velike uspehe. To bodo šolarji, člani skupina ZKD Grosuplje ter mladi glasbeniki GŠ Grosuplje. Mladost mesta bomo pretočili v pesem, ples in glasbo in s tem poizkušali sporočiti čutenja, ki ga imamo do vsega kar predstavlja slovensko, do tistega kar nas dela Slovence: jezik, glasba, odnos do sveta in ljudi. Najpomembnejši del prireditve pa bo, kot vedno ob občinskem prazniku, tudi podelitev nagrad in priznanj Občine Grosuplje s predstavitvijo dela dobitnikov.

Torej vsi lepo povabljeni v Družbeni dom Grosuplje in med nagrajence, ki si bodo ta dan zagotovo zapomnili.

PREDPRAZNIČNI VEČER, vokalni koncert Že četrtič zapored bomo s pevci praznovali predpraznični večer.

Pobuda je nastala na enem izmed pevskih taborov v Šentvidu in zagrabile so jo pevke KD Lotos, Biserke, ki so bile tudi organizatorke prvega takega druženja. Potem so jim sledile še Lastovke, pa pevke vokalne zasedbe Viva Vox, letos pa bodo težo organizacije prevzele članice ŽPZ Magdalena KD Vokal, ki jih vodi Emil Kovačec. Ker gre za zasedbo, nosilko številnih priznanj, zasedbo, ki je odprta in dobra organizatorka, si obetamo lep večer.

S petjem in s povabljenimi zasedbami nam bodo pripele praznično veselje od državnem prazniku. Pridite in zapojte z zbori tudi vi!

Info ZKD Grosuplje; redakcija Simona Zorc Ramovš

54

kultura

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Napoved Skladovih prireditev maj

RINGARAJA 2010, DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA

sobota, 29. maja 2010, Rogaška Slatina Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki so bila izbrane in predlagane na regijskih srečanjih za državni nivo. Iz Dobrepolja bo nastopila OFS Podružnične šole Ponikve, JVIZ OŠ Dobrepolje pod mentorskim vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar z odrsko postavitvijo Korlovc gre, ki se bo predstavila med devetimi otroškimi folklornimi skupinami iz vse Slovenije. Poleg devetih izbranih skupin pa so bili za povezovanje programa izbrani še otroci OFS JVIZ OŠ Dobrepolje.

REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN – LINHARTOVO SREČANJE

četrtek, 27. maja 2010, Kulturni dom, Medvode petek, 29. maja 2010,Kulturni dom, Medvode sobota, 5. junija 2010, Kulturni dom, Cerknica Linhartovo regijsko srečanje bo potekalo kar tri dni, in sicer na dveh različnih lokacijah. Izbrane gledališke skupine imajo tako možnost, da gostujejo in se predstavijo različnim publikam na področju Osrednje Slovenije. Naš strokovni spremljevalec Klemen Markovčič je za regijsko srečanje izbral gledališko skupino GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Geffery Bernard je bolan, v režiji Renate Vidič, ki se je uvrstila v tekmovalni del programa. Nastopili bodo v Medvodah. V spremljevalni del programa pa je uvrstil ivanško gledališko skupino Petdopol.

Klemen Markovčič je v oceni o GGNeNi med drugim zapisal: »Izbor besedila je kratko-malo dober. Tudi izvedbeni odnos do besedila je bil več kot ustrezen, čist, jasen in s tem sodoben.

V ospredju so medčloveški odnosi in stiske, ki so večno aktualni, uprizoritev pa jim določa jasna mesta in na takšen način usmerja tudi gledalčeva razmišljanja.«

junij

5. DRŽAVNO SREČANJE BIG BANDOV IN PLESNIH ORKESTROV

petek, 4. junija 2010, 17.00, Prešernov trg, Ljubljana Na srečanju lahko sodelujejo vsi nepoklicni big bandi in plesni orkestri iz Slovenije. Izmed prijavljenih bo nastopilo največ 10 skupin. Srečanje bo strokovno spremljalo in udeleženci bodo prejeli oceno izvedenih nastopov. Zaželeno pa je tudi, da vsaka skupina izvede novo skladbo Lojzeta Kranjčana: Čakam. Iz ivanške izpostave bo nastopil DOM – Dobrepoljski orkester mladih.

KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI – RAZSTAVA ILUSTRACIJ V LJUBLJANI

sobota, 12. junij 2010, ob 10.30, Hiša Evrope, Ljubljana Ob Svetovni prestolnici knjige in ob predsedovanju Španije Evropski uniji bo v prostorih Hiše Evrope odprta razstava Ilustracij štirih različnih ilustratorjev za štiri prevode Kozlovske sodbe v Višnji Gori (angleški, francoski, španski in nemški). Predstavili se bodo Marjan Manček, Gabrijel Vrhovec, Judita Rajnar in Santiago Martin. Poulično gledališče Teater Cizamo bo na ulici pred Hišo Evrope nastopilo z odlomki iz Kozlovske sodbe v Višnji Gori.

OTROŠKI EX TEMPORE – GRAFITI

četrtek, 17. junij 2010, ob 9.00, Grosuplje Vsako leto so mladi iz vseh šol s področja delovanja izpostave povabljeni, da se udeležijo likovne delavnice, na kateri spoznavajo različne izraze vizualnega ustvarjanja. Letos bodo gostovali v Grosupljem na delavnici, kjer bodo pod vodstvom strokovnjaka za tovrstni izraz ustvarjali grafite.

41. TABOR ZAMEJSKIH PEVSKIH ZBOROV

sobota, 19. junij 2010, ob 20.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Predstavili se bodo zamejski zbori, ki delujejo v okviru slovenskih društev ali samostojno v tujini.

41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV

nedelja, 20. junij 2010, ob 11.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Na letošnji Tabor Slovenskih pevskih zborov so se prijavile številne nove pevske zasedbe in zbori. Tako bodo na Taboru ponovno združili glas številne pevke in pevci s področij Slovenije. Predsednik Tabora in ivanški župan Jernej Lampret bo jubilantom podelil priznanja.

Mavrična kultura za vse NAJ PESEM ODMEVA V LOGATCU

Regijska revija otroških pevskih zborov Osrednje Slovenije pomeni nadstandardni program koordinacije Osrednja Slovenija, ker selekcija za državni nivo letos ne poteka. Regijske revije so se udeležili trije grosupeljski pevski zbori, in sicer: OPZ »Orfej« OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Marta Steklasa), OPZ OŠ Brinje Grosuplje (Emil Kovačec), OPZ Adamčki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Andreja Nebesni). Revijo je strokovno spremljala Branka Potočnik Krajnik, ki se je izčrpno pogovorila z vsemi zborovodji.

PESTER STAROSTNI RAZPON LUTKARJEV, KI SO NASTOPILI NA IVANŠKEM ODRU

Prvi del regijskega srečanja izbranih lutkovnih skupin Osrednje Slovenije z naslovom V deželi lutk je potekal pred številnim občinstvom Vrtca Ivančna Gorica in OŠ Stična. Navdušila je predvsem lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica Enota Muljava s predstavo Piščanček Pik. Drugi del srečanja s petimi šolskimi skupinami je potekal v kulturnem domu v Medvodah. Oba dneva je strokovno spremljala Renata Kalemba. V Kulturnem domu v Ivančni Gorici je sodelujoče in občinstvo prijazno pozdravil župan občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, ki je poudaril, da igralci vdahnejo dušo lutkam in šele tedaj lahko predstava v celoti zaživi. Za državni nivo je bila izbrana lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica, Enota Muljava (Barbara Kavšek in Urška Ivančič).

maj- 5 / 2010

kultura

Grosupeljski odmevi

55

Pravljični april v Mestni knjižnici Grosuplje

Na otroškem in mladinskem oddelku Mestne knjižnice Grosuplje je vedno živahno in pestro. Vsak dan nas obiščejo številni navdušeni mladi bralci in njihovi starši. Radovedno brskajo med knjigami in si jih izbirajo, da lahko ob napetih zgodbah uživajo tudi doma.

V aprilu smo tudi za otroke in mladino pripravili vrsto različnih dogodkov, s katerimi smo obeležili dva pomembna

>

praznika knjige. in sicer 2. april, mednarodni dan mladinskih knjig in svetovni dan pravljic, ter 13. dneve slovenske knjige, ki so potekali od 21. do 24. aprila. Želeli smo ponuditi vsakomur nekaj. Za otroke, stare do dveh let, smo pripravili igralno urico s knjigami. Z njihovimi starši smo se pogovarjali kako, zakaj in kdaj predstaviti otročičku prve knjigice. Z otroki, starimi od 2. do 4. Leta, smo se na pravljični uri za najmlajše igrali z miško, ki je znala peti.

Na redne pravljične ure, ki potekajo enkrat na teden, smo povabili pisatelja Naro Petroviča in Tino Koščak, ki sta predstavila vsak svojo knjigo. Nara nas je popeljal v pravljično dogodivščino z naslovom Zaklad z otoka Sumsama, Tina pa pripravila romsko pravljico Mostovi prijateljstva. Na knjižni igralnici so otroci lahko izdelovali knjižne kazalke in barvali junake Andersenovih pravljic.

Osnovnošolci so reševali nagradni knjižni kviz o H. C. Andersenu. Povabili smo jih tudi na klepet, kjer smo se z osnovnošolci pogovarjali o branju in dobrih knjigah. Ves mesec smo pripravljali knjižne razstave, na katerih smo predstavili nominirance in dobitnike različnih knjižnih nagrad in priznanj.

V tem mesecu smo v sklopu projekta Rastem s knjigo gostili sedme razrede vseh treh osnovnih šol naše občine. Projekt podpirata Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo ter Javna agencija za knjigo, njegov namen pa je spodbujanje bralnega interesa, ki ravno pri tej starosti najbolj upada. Vsak učenec je dobil knjigo Dušana Čaterja Pojdi z mano.

HIŠKA PONOVNO USPEŠNA NA REGIJSKEM SREČANJU OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN

Strokovna selektorica Simona Zorc Ramovš je na srečanju za državni nivo predlagala otroško gledališko skupino Hiška s predstavo Pekarna Mišmaš. Klemen Markovčič pa je že na območnem nivoju poudaril; »da je izčiščena vizualna podoba, ki deluje na znakovni ravni in s tem spodbuja domišljijo, prava smer.

Načelo, manj je več, je zato povsem na mestu.« Tako je potrebno ponovno čestitati mentorici otroške gledališke skupine Hiška Ireni Žerdin (KD Teater Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča), ki z vsako novo sezono preseže že ustvarjeno in vedno znova nadgrajuje predstavljene uprizoritve. Pohvaljena je bila tudi glasbena skupina pod vodstvom Sabine Benedik, ki je v živo spremljala predstavo.

ZADOVOLJNI MLADI FOLKLORNIKI V ŠMARTNEM PRI LITIJI Tri naše izbrane otroške folklorne skupine so sredi maja nastopile na regijskem srečanju otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije.

Izbor za regijski nivo je med približno 30 skupinami na območnih srečanjih opravila mag. Metka Knific. Za uvod v srečanje je kot gost nastopila domača OFS OŠ Šmartno pri Litiji. Med šestimi izbranimi

V mesecu knjige smo iskali tudi najdaljšo misel o knjigi, ki so jo košček za koščkom sestavljali naši bralci. Nekaj najbolj zanimivih iskric lahko preberete na naši spletni strani. Tu dobite tudi vse informacije o prihajajočih dogodkih, ki jih pripravljamo za naše obiskovalce.

Tanja Zavašnik

skupinami so se kot druga nastopajoča skupina predstavili OFS Rege iz Račne pod vodstvom Olge Gruden s postavitvijo Na travniku. Sledili so jim dobrepoljski otroci iz OFS OŠ Dobrepolje, ki jih vodita Martina Prhaj in Majda Blatnik, s postavitvijo Svet' Miklavž prihaja. Srečanje so zaokrožili ponikovski folklorniki OFS PŠ Ponikve s postavitvijo Korlovc gre pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar. Srečanje sta strokovno spremljali Petra Nograšek in Neva Trampuš.

POPLESOVANJE V MAJU Na dveh lokacijah je v sredini maja potekala regijska revija plesnih skupin Migam (Vrhnika, Grosuplje). Prvi del, ki je potekal v Grosupljem, je gostil več kot dvesto mladih plesalk in plesalcev.

Grosupeljski Kulturni dom je tako pokal po šivih in poplesoval v ritmu glasbe. Iz naše izpostave so se predstavile kar tri plesne zasedbe; in sicer TeGIBlo iz KD Teater Grosuplje z mentorico Špelo Repar z dvema skupinama in Šentviške plesalke z mentorico Martino Ratajec (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični). Regijsko srečanje je strokovno spremljala Sinja Ožbolt, ki je skupaj s strokovno spremljevalko JSKD RS Nino Meško pripravila enourni seminar za vse mentorje. Tovrstna delavnica, ki poteka na bazi prikazane produkcije, je izredno pomembna za izobraževanje mentorjev in nadgrajuje njihovo plesno dejavnost.

56

kultura

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Dr. France Vrbinc in njegov visok osebni jubilej

Vsak dan na radiu Ognjišče poslušamo njegove jezikovne nasvete, ki jih je zbral v dveh knjigah 365 X slovensko in 366 X slovensko : z jezikovnimi kotički skozi vse leto. Izhaja iz koroške jezikovne stvarnosti, nasvete pa prav tako lahko s pridom uporabljamo v matični domovini.

Življenje dr. Franceta Vrbinca, rojenega v Šmarju - Sapu 21. januarja 1924. leta, ni bilo z rožicami posuto. Oče mu je umrl, preden se je rodil. Mati Marija, snažilka perica in šivilja, je s težavo šolala sina v Ljubljani. Začela se je druga svetovna vojna in veliko mladih študentov in dijakov so odpeljali v taborišča.

Tako je tudi on, še ne dvajset let star, okusil taboriščno življenje v Gonarsu in Trevisu.

Ob vrnitvi so ga bolnega in sestradanega mobilizirale vaške straže, nato so si ga prisvojili partizani, Nemci so ga ujeli, a so ga domači rešili s transporta za Dachau. Nekaj časa je bil občinski tajnik, leta 1945 pa je v strahu pred novo oblastjo odšel na Koroško, da bi se odselil v Ameriko. Mati je ostala v Šmarju. Duhovnik in skladatelj dr. France

Cigan pa ga je usmeril na graško univerzo.

Tu je leta 1960 z doktoratom zaključil študij slavistike in primerjalnega jezikoslovja ter klasične filologije. Tega leta se je tudi poročil z Zofijo Kačnik in rodila sta se jima hči Andreja, prevajalka , in sin Miha, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.

Letos torej praznujeta zakonca Vrbinc 50 let poroke. Ko sta se poročila, je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo tesno zaprta, zato nihče od domačih ni mogel priti na poročno slavje. Zdaj, za zlato poroko, pa bo povabil vse sorodnike, prijatelje in znance na obnovo zaobljub v Tinje, v nedeljo, 31. maja. Čestitamo!

Sorodniki, prijatelji in znanci

Izlet po Koroški z Univerzo za 3. življenjsko obdobje Krožek za književnost vsako leto pripravi ekskurzijo za vse »študente univerze«.

Zadnja leta spoznavamo slovensko zamejstvo. Bili smo že v Terskih dolinah, v Porabju, letos pa smo se odpravili na Koroško. V petek, 14. maj 2010, smo se ob 6. uri odpeljali z železniške postaje v Grosupljem.

Po postanku za jutranjo kavo v Tržiču smo se zapeljali čez Ljubelj do Kožentavre, vasi nad Borovljami, kjer smo pobrali našo vodičko Sonjo Wakounig in se napotili proti Celovcu. Ponavadi se ustavljamo v trgovinah v predmestju, tokrat pa smo se peš odpravili po lepo urejenih ulicah mesta, si ogledali zmaja, ki menda pomiga z repom, če gre mimo devica, mlajša od 16 let, pa menda tega ni storil že več sto let. Na tržnici smo videli okamenelega ribiča, ki ni hotel govoriti slovensko z menihom, ki je hotel od njega kupiti ribe in je celo žalil Slovence, zato je okamenel.

Duhovita in energična vodička nam je pokazala tudi lepe stare stavbe in dvorišča, v dvorani grbov pa smo videli knežji kamen, ki so ga prenesli iz mestne hiše po Heiderjevi smrti. Na Zvezni gimnaziji v Celovcu smo se srečali z dr. Francetom Vrbincem, slavistom in jezikoslovcem, našim rojakom, rojenim v Šmarju – Sapu, in njegovim sinom dr. Mihom Vrbincem, direktorjem šole in tudi slavistom. Šele po direktorjevem prikazu življenja in dela ter radostih in težavah na tako posebni šoli v tujejezičnem prostoru, smo se zavedli, kakšno pomembno poslanstvo za Slovence predstavlja. Ogledali smo si še slike koroškega slikarja Valentina Omana, ki krasijo stene stopnišč in hodnikov in

dijakom ponujajo res enkratno kulturno okolje. Srečanje z rojakoma, njun prijazen in umirjen sprejem in njune tople besede so nas pospremile naprej po naši poti.

Zapeljali smo se k Gospe Sveti, si ogledali cerkev, se na drugem gričku povzpeli do Krnskega gradu, oziroma cerkve in kapele, kar je še ostalo od nekdanjih stavb, vodička pa nam je pokazala tudi travnik, na katerem je stal knežji kamen, kjer so opravljali ustoličevanja koroških vojvod. Zadnji po starem običaju ustoličeni vojvoda je bil Ernest Železni, sin Viride, grofice Viscontijeve s Pristave nad Stično. Malokdo je vedel, da je, ko je pisal ameriško ustavo, zapis o ustoličevanju koroških vojvod dobro preučil predsednik Jefferson.

Na tretjem malo višjem griču nad Gosposvetskim poljem smo si ogledali Plešivec, graščino, ki so jo lastniki prodali celovški škofiji, ki je tu ustanovila šolo, ki so jo obiskovali vsi izobraženci, umetniki in politiki

današnje koroške stvarnosti. Lepo veliko cerkev krasijo prelepe poslikave oltarja in sten Valentina Omana. Še en postanek nas je čakal. Namenjeni smo bili še v Sveče, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja v domovini nerazumljeni in odklonjeni kipar France Gorše, po rodu iz Sodražice. Po razstavi nas je vodila gospa Marija Inzko, mama veleposlanika in politika Valentina Inzka. Tudi ta obisk je bil nepozaben.

Polni vtisov smo se vračali domov. Članice krožka za književnost: gospe Tavčarjeva, Krejanova, Fortunova, Kočevarjeva so nas celo pot razveseljevale z odlomki iz zanimivih literarnih del, gospa in gospod Cedilnikova pa sta nas s harmoniko in petjem tudi po glasbeni plati prestavila na Koroško. Lepe izkušnje z obiskovanjem slovenskega zamejstva nas napeljujejo na razmišljanja o naših nadaljnjih poteh.

Marija Samec

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

kultura

57

Šepetanje morja Šmarje - Sap, 15. maja 2010 – Dan, ko goduje in z nestanovitnim vremenom kraljuje Zofka, si je Moški pevski zbor Šmarje - Sap letos izbral za svoj tradicionalni spomladanski koncert pred domačim občinstvom. Šmarčani pod vodstvom Mojce Jevnikar - Zajc so se tokrat odločili za koncert dalmatinskih pesmi, kot gosta pa sta se jim pridružila še Pevski zbor upokojencev iz Čakovca ter Tamburaški orkester KUD iz Vrhpolja pri Moravčah.

Janez Pintar Zofka že pregovorno vsaj malo poškropi – in tudi letos se ni izneverila; tako tudi šmarski pevci običajno sredi pomladi pripravijo koncert – in tudi letos se niso izneverili. V naših krajih zna biti muhasta in nepredvidljiva Zofka; v Dalmaciji pa zna biti muhasto in nepredvidljivo morje, ki je v ne tako oddaljenih časih s svojo neizprosnostjo s trebuhom za kruhom znalo pognati najrodovitnejše dele več generacij.

Tako kot iz Slovenije so tudi možje in sinovi iz Dalmacije odhajali v svet kot vojaki ter umirali za interese drugih. Vsebini slovenske in dalmatinske pesmi sta si torej podobni – ljubezen, slovo, domotožje, čakanje… Prav ta čustva in dogajanja so v avli šmarske šole vela iz pesmi: Pismo moja, hrli tamo, A ća, Jute san se zajubija, Mande, lipa Mande, Dobro jutro, ca se ne javiješ, Vilo moja, Moja ljube, Vrati se čale, Izresla ruža rumena (Dragi se opet spoznaju), Proplak' će me zora, Dok palme njišu grane, Marijana, Venček dalmatinskih narodnih, Ribari in Da te mogu pismom zvati, ki so jih zapeli nekoliko »pomlajeni« Šmarčani.

Pevke Pevskega zbora upokojencev iz Čakovca pod vodstvom Vinka Jakupaka so po nekaj letih vrnile obisk MPZ Šmarje – Sap ter se predstavile s pesmimi: Teči, teči bistra voda, Sončece zahaja in Divojka je momku.

Koncert pa je vrh nedvomno dosegel, ko sta moči združila domači moški pevski

zbor in Tamburaški orkester iz Vrhpolja pri Moravčah, ki ga vodi Milan Kontarček.

Orkester, ki sicer največ igra razne zvrsti glasbe po priredbah svojega mentorja, je samostojno zaigral še: Dubrovniško kontradanso, Venček starih splitskih plesov ter Venček dalmatinskih pesmi. V zrelejši generaciji poslušalcev se je hitro prebudila nostalgija po mladosti, v mlajši pa vsaj po morju, počitnicah, brezskrbnosti … in odziv številne publike je bil gromek aplavz, ki je izprosil celo »repete«. Na tem mestu velja poudariti, da se tradicionalno dobri udeležbi niso izneverili niti ljubitelji zborovskega petja iz Šmarja-Sapa ter njegove bližnje in daljne okolice, saj so avlo, stopnišče in balkon šolske avle zasedli do zadnjega kotička. Tako je svoje prijatelje (tudi že po tradiciji) prišel spodbujat in poslušat tudi domačin in poslanec DZ RS dr. Peter Verlič z ženo Barbaro.

Ob koncu koncerta je vodja izpostave Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivančna Gorica mag. Barbara Rigler podelila bronasti Gallusovi znački.

Priznanji za 5 let dela v ljubiteljski kulturi sta iz MPZ Šmarje – Sap prejela Jovan Markov in Andrej Selan.

Za koncert je izviren vezni tekst pripravila zborovodkinja Mojca Jevnikar – Zajec, program pa je povezovala Tina Šlajpah.

Predsednik KUD Šmarje-Sap Ljubo Vilar se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi

koncerta dalmatinskih pesmi ter posebej izpostavil donatorje: Pigo, Em.tronic, Arex in Avtotehno.

Sicer pa trenutno MPZ Šmarje-Sap tvorijo: Brane Petrovič, Brane Medved in Rudi Mišmaš (1. tenor); Marjan Žugič, Srečo Pucihar, Srečo Suša, Tomaž Vidic in Tone Kirm (2. tenor); Andrej Zrnec, Franci Vidic, Janez Ahlin, Jovan Markov, Ljubo Vilar, Miran Kranjec in Rok Pleterski (bariton) ter Andrej Selan, Matic Zajc in Slavko Zaviršek (bas). Zboru so se v zadnjem času pridružili nekateri (še) mlajši pevci – vsaj po srcu pa so tako ali tako vsi mladi.

Tudi tisti poslušalci, ki se na note ne spoznamo kaj dosti, smo na koncertu dalmatinske pesmi zaznali, da je MPZ Šmarje – Sap z neutrudno zborovodkinjo Mojco Jevnikar – Zajc kljub (nekoliko) starejšim glasovom dosegel zavidljivo kvaliteto petja. Seveda pa le-ta ne pride sama od sebe, saj vsi vemo, da »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo«. Nastop pred tako polno šolsko avlo ter burni aplavzi poslušalcev s skandiranjem sta vsekakor najlepši zahvali za čas in trud, ki ga šmarski pevci namenjajo vajam in pripravi nastopov, hkrati pa pomeni moralno spodbudo za nadaljnje delo v zboru.

Upam, da ne pričakujem preveč, če ob koncu zapišem: Spomladi 2011 nasvidenje na tradicionalnem koncertu MPZ Šmarje – Sap!

58

kultura

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Likovna skupina Paleta razstavlja v Dolskem na temo Pomlad Likovna skupina Paleta KD Teater in ZKD Grosuplje sta v petek, 23. aprila 2010, ob 18. uri, povabila vse ljubitelje slikarstva na otvoritev likovne razstave na temo Pomlad v Galeriji 19, Turizem Pr’ Krač’ v Dolskem. V otvoritvenem programu sta nastopila Rok Weber (Big band Grosuplje) na klavirju in Jure Marussig z recitacijami.

Vse nas je pozdravil osnovatelj te galerije gospod Miro Sotler. Vesel je, da galerija živi, da se v njej vedno nekaj dogaja. Z besedami izražamo misli, s slikami pa čustva, je poudaril.

Profesorica Sandi Zalar, ki vodi likovno skupino Paleta, je povedala, da so za

temo te razstave izbrali pomlad, rumeno in veselo. Že dolgo se družijo, slikarke in slikarji postajajo vse bolj izurjeni umetniki in dobro se počuti med njimi.

Zora Trilar, predsednica KD Teater in članica likovne skupine Paleta, je vesela, da lahko sodelujejo z društvi iz sosednjih krajev in zahvalila se je organizatorjem za lepo otvoritveno prireditev, prof. Sandi Zalar pa za strokovno delo.

Andreja Smolič, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, je bila vesela, da sodeluje Likovna skupina Paleta tudi z Univerzo za tretje življenjsko obdobje in v zahvalo za njeno delo je podarila Sandi Zalar šopek.

Ogled slik je potrdil temo razstave pomlad. Živahne barve so sijale s platen in nam napovedovale lepše in toplejše dni.

Videli smo krajine, portrete in tihožitja, pa tudi kolaže. Prava paša za oči! Čestitamo lahko vsem umetnicam in umetnikom, pa tudi organizatorjem razstave, da so nam ponudili tako zadovoljstvo.

Sama razstava je bila v prijetnih prostorih stare bogate kmečke hiše in gostilne. V okviru turističnega društva so izpeljali nekaj akcij in zbrali veliko kmečkega orodja in ga obnovili ter razstavili. Že sam ambient je vreden obiska in ogleda.

Marija Samec

Nara Petrovič in grosupeljska založba Žarek Torek, 20. april 2010, ob 18. uri v Mestni knjižnici Grosuplje Pri založbi Žarek Grosupeljčanke Helene Cesar je izšla knjiga Nare Petroviča 'Bog – navodilo za uporabo' in ob slovenskih dnevih knjige smo jo predstavili na literarnem večeru v knjižnici Grosuplje.

Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Zanje so vsi bralci enakovredni: tisti, ki berejo in nič

ne vidijo, tisti, ki od njih kaj odnesejo, tisti, ki so jih o prebranem polna usta in tisti, ki o vsem molčijo. Knjige so domovanje intimne dvojine: najprej pisatelja in rokopisa in na koncu knjige in bralca. Slovenščina je zato srečen jezik, saj je dvojina v njej doma. Ni čudno, da v petsto letih od rojstva našega jezika prah časa ni mogel prekriti ne misli ne čustev, ne strahu ne poguma, ne strasti in ne dvomov, ki ga sestavljajo. Knjiga je bralčevo delo, ne dovolimo si tega vzeti, je besede predsednika Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih v uvodu povzela direktorica knjižnice Roža Kek. Nara Petrovič, pisatelj, raziskovalec, naravovarstvenik, organizator, je navajen na vse stvari okoli sebe in na lastno telo gledati drugače. Knjiga je vodnik, kako je lahko človek srečen ne glede na okoliščine. Obsedenost s stvarmi prinaša nezadovoljstvo, za življenje je pomembnejši duhovni vidik. Na tej osnovi je razmišljal tudi o razlikah med jeziki. Slovenski jezik temelji na glagolih, zato ni toliko materialen jezik kot sta angleški in nemški.

Po dolgem uvodu smo le prešli na temo predstavljene knjige. Osnovno misel je strnil v stavek: Bog ni tu ali tam, bog je v odnosu.

Nara Petrovič je na slovenskih dnevih knjige prejel nagrado za esej, objavljen v Sodobnosti. V eseju Filozofija uživanja na srfu je nasprotje med intelektom in intuicijo razširil še na dvojici relacij nadzor - spontanost in mistika - religija.

To nasprotje je presegel in zlil v čisto esejsko formo.

Ponosen je na uspeh akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, saj je od vsega začetka v njej sodeloval kot organizator.

V Mestni knjižnici Grosuplje pa se je predstavil tudi otrokom s pravljično zgodbo Zaklad z otoka Sumsama, ki je tudi izšla pri založbi Žarek v zbirki Pipilon. Otroke je navdušil s svojo neposrednostjo in sproščenostjo.

Marija Samec

maj- 5 / 2010

kultura

Grosupeljski odmevi

59

Tina Vunjak prodira na glasbeno sceno

21 letna hči znanega glasbenika Branka J. Vunjaka - Brendija prodira na slovensko glasbeno sceno z novo skladbo z naslovom V drugi sobi, pod katero sta se podpisala avtor glasbe in besedila Boštjan Nipič in producent Damjan Jovič.

Ker je odraščala v glasbeni družini, jo je glasba spremljala že od rane mladosti.

Kot osnovnošolka je štiri leta obiskovala glasbeno šolo, kjer se je učila igrati na klavir in violino. Večje zanimanje za petje pa je

pokazala pri desetih letih, ko je očeta prosila, da tudi njej napiše kakšno pesmico. Tako je nastala pesem z naslovom Čakaj, miška, ki se je pojavila leta 1999 na kompilacijski kaseti Najlepše otroške pesmi. Ves ta čas se je Tina sama zapirala v domači studio in snemala.

Včasih so njene posnetke smeli poslušati njena družina in prijatelji, ki so jo spodbujali k dejavni pevski karieri. Lansko leto je Tina spoznala Damjana Joviča in Boštjana Nipiča in odločili so se za skupno sodelovanje.

Sicer pa je Tina Vunjak že od 4. leta starosti naprej zelo aktivna na plesnem področju.

Vsa leta je obiskovala plesno šolo svetovno priznane koreografinje in plesne učiteljice Mojce Horvat v Ljubljani. V okviru njene plesne šole je nastopila v mnogih otroških in mladinskih muzikalih na TV Slovenija, v Cankarjevem domu, na mnogih drugih velikih odrih in medijsko zelo odmevnih prireditvah po Sloveniji in tujini. Kot plesalko jo je bilo moč videti tudi na nekaterih velikih TV glasbenih festivalih in glasbenih videospotih. Tina je skupaj z bratom Dejanom in očetom Brendijem leta 2008 nastopila v zelo odmevnem muzikalu Briljantina v hali Tivoli. Lansko leto je Tina prestopila v profesionalno plesno skupino Kazine, kjer se vsako nedeljo pojavljajo v oddaji TV Slovenija Spet doma, na letošnji EMI 2010 pa se je s soplesalkami predstavila v pesmi Saše Lendero – Zob za zob.

Tina z očkom v ritmu ča-ča-ča-ja.

O Tini Vunjak boste lahko več izvedeli na:

tina.vunjak@gmail.com ali

zalozba@mandarina.si.

Tina s soplesalkama iz Kazine.

“Slovesno obljubili smo ...”

Velik del skavtskega leta je že za nami in tako je prišel tudi čas, da smo medse sprejeli nove, nadobudne skavte. Za ta prav poseben dogodek smo se zbrali 24. aprila v Veliki Račni in se po uvodnem pozdravu odpravili na Kopanj. Srečanje smo nadaljevali z raznimi igrami. Vzdušje je bilo zelo sproščeno, a žal je bilo tega prekmalu konec. Nato smo se razdelili po vejah. Novi skavti so morali opraviti kar zahtevne skavtske izpite. Četa je morala

postavljati šotore, da ne bi spala pod milim nebom, klanovci pa smo postavili ogenj ter uredili prostor za spanje najmlajših skavtov.

Po okusni večerji smo imeli veliko igro, katere namen je bil povezovanje. Igra je bila zelo zanimiva, tako da nam je čas zelo hitro minil in smo morali iti spat.

Naslednji dan smo začeli s telovadbo in zajtrkom, a ker nam telovadba ni zadostovala, smo se odpravili še na sprehod do Studenca.

Sledile so še zadnje priprave na slovesno

mašo in že so začeli prihajati starši. Okoli enih smo začeli z mašo, katere glavni del so bile skavtske obljube, na katere bo vedno spominjala skavtska rutka. Po maši je - tako kot vsako leto - sledil piknik.

Za hrano so poskrbeli starejši skavti, za sladke dobrote pa naše drage mame. Po prijetnem druženju smo se razšli z željo, da bi se spet kmalu srečali.

Tatiana Sušnik, Nežna k´kuš, skavtinja stega Grosuplje 1

60

iz župnij

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Pred Slovenskim evharističnim kongresom V Celju bo 13. junija letos potekal Slovenski evharistični kongres. To bo prvi kongres te vrste po tistem iz leta 1935, ki je potekal v Ljubljani na stadionu za Bežigradom. Ideja o organizaciji slovenskega evharističnega kongresa (SEK) izhaja iz zadnje okrožnice papeža Janeza Pavla II. (1978–2005) Cerkev iz evharistije in škofovske sinode o evharistiji v Rimu (2.–23. oktober 2005) pod geslom: Evharistija, izvir in vrhunec življenja in poslanstva Cerkve.

Andrej Štrus SEK pomeni nadaljevanje Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, evharistična prenova pa spodbudo za uresničevanje sklepov. Rdeča nit vseh cerkvenih dokumentov, ki so izšli po slovenski pokrajinski sinodi, je: »Cerkev raste in živi iz Evharistije« (CD 115,14). V okrožnici Cerkev iz Evharistije je papež Janez Pavel II. zapisal: »Vsako prizadevanje za svetost, vsaka dejavnost, usmerjena na uresničevanje poslanstva Cerkve, vsako izvajanje pastoralnih načrtov mora črpati potrebno moč iz evharistične skrivnosti in biti naravnano nanjo kot na svoj vrhunec« (CD 101, 60). Namen kongresa je tako poglobiti versko življenje, zlasti glede na središčno resnico naše vere – evharistijo. Od tod tudi geslo SEK: »Evharistija, Božji dar za življenje«. Gre za tisto življenje, o katerem je govoril Jezus: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju«.

Ljubljanski metropolit in nadškof dr. Anton Stres v zvezi z dogodkom poudarja tri temeljne misli, za katere želi, da bi jih ta dogodek še močneje vtisnil v zavest. »Prva misel je namenjena neprimerljivemu in nenadomestljivemu mestu, ki ga ima v življenju vernega človeka nedeljsko srečanje z brati in sestrami ob Jezusovem oltarju. Nedeljska sv. maša je dogodek v tednu, ki ga katoličan čisto preprosto ne izpusti, če hoče ostati katoličan.

Druga misel, ki izhaja iz prve, je misijonska zavzetost vsakega kristjana. Želim, da bi vsak član našega krščanskega občestva postal še bolj dejaven in da bi našel v poslanstvu Cerkve tudi svoje mesto in dejavno vlogo. Tretja vrednota, ki jo bomo posebej poudarili in se bo nadaljevala še prihodnje pastoralno leto, pa je dejavna krščanska ljubezen. Ta vključuje dobrodelnost in solidarnost ter prizadevanje za pravično družbo med nami. V teh treh temeljnih vsebinah prepoznavam glavne poudarke, ki jih želimo dati evharističnemu kongresu. Verjamem, da bo to srečanje zelo koristno ne samo za člane katoliške Cerkve in naših krščanskih občestev, temveč da bo dobro tudi za celotno družbo.« Evharistični kongres nima namena biti le enkraten dogodek, ampak dogajanje, na katerega se katoličani duhovno pripravljajo ter rastejo v veri v Jezusa Kristusa in ljubezni do bližnjega. V času priprave na kongres je bilo objavljenih več spodbud: škofovska pastirska pisma, molitev za kongres, povabilo vsem skupinam in redovnim skupnostim k molitvi.

Radio Ognjišče na temo evharistije vsak dan objavlja duhovne misli in dvakrat mesečno radijsko katehezo (kateheze bodo potekale do konca tega leta), v postu pa je potekal tudi radijski misijon. Sodelujejo katoliški časniki in revije, ki s pisano besedo osvetljujejo globino

evharistične skrivnosti (Mavrica, Družina, Ognjišče, Communio, Božje okolje ...). Na dekanijskih in škofijskih ravneh potekajo evharistični shodi, omeniti velja tudi teološki simpozij in Nikodemove večere. Največ dogajanja je po župnijah (maše, molitvene ure, čaščenje Jezusa, verouk, oratoriji, različne skupine v župniji, ŽPS, Karitas, romanja ...). Tudi duhovniki in škofje letos s svojimi nagovori osvetljujejo in razlagajo pomen evharistične daritve.

V času pred kongresom so vsi katoliški verniki povabljeni k osebni in družinski molitvi, molitvenim uram pred Najsvetejšim po župnijah, obisku cerkve ali kapele, redni sv. spovedi in nedeljski sv. maši, v mesecu maju pa k Marijini pobožnosti – šmarnicam.

Koristna bo tudi večja socialna in karitativna zavest ter solidarnost.

PROGRAM Program kongresa bo raznolik in zanimiv.

Tri dni pred samim kongresom bo podoba Marije Pomagaj romala z Brezij do Celja. Vsak dan se bo ustavila v treh župnijah, maševal in nagovor pa bo imel eden od slovenskih (nad) škofov. Dogajanje bo neposredno prenašal Radio Ognjišče.

V soboto, 12. junija 2010, bo potekalo romanje in nočno bdenje mladih. Začelo se bo v župnijski cerkvi na Teharjah in končalo v župnijski cerkvi Sv. Duha v Celju. V nedeljo bo nedeljsko slavje.

Uvodni nedeljski program bo s pomočjo pesmi in pričevanj udeležence uvedel v sveto mašo, ki bo osrednji dogodek evharističnega kongresa. Pod vodstvom Tadeja Sadarja se

bodo predstavili glasbeniki in pevci sodobne ritmično duhovne skladbe. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili trem kratkim pričevanjem krščanskih parov. Poseben trenutek uvodnega programa bo tudi prihod milostne podobe Marije Pomagaj iz Brezij na stadion.

V drugi uri programa bo sledilo osrednje pričevanje slovenskega misijonarja z Madagaskarja Pedra Opeke, ki bo spregovoril o tem, kaj mu pomeni evharistija. Delo z najbolj ubogimi brezdomci glavnega mesta Antananarivo zanj predstavlja neprestan izziv, ki ga zgolj s človeškimi močmi ne bi mogel uresničevati. Pred začetkom svete maše bodo nastopili otroci iz katoliških vrtcev in se predstavili s koreografijo.

Nato bo sledila sveta maša, pri kateri bo navzoč tudi poseben odposlanec papeža Benedikta XVI., državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. »To dejstvo, da papež pošilja v Slovenijo kot papeževega legata drugega moža katoliške Cerkve, kardinala državnega tajnika, je znamenje papeževe izjemne pozornosti. Vabim vse, da na to lepo znamenje povezanosti svetega očeta z našim narodom tudi mi odgovorimo z ustrezno pozornostjo, ki naj se pokaže v samem dogajanju na stadionu v Celju, pa tudi v srečanjih in pogovorih kardinala državnega tajnika pred slovesnostjo v Celju ali po njej,« pravi nadškof dr. Anton Stres. Med sv. mašo bo predvidoma tudi beatifikacija prvega slovenskega mučenca Lojzeta Grozdeta, kar pa še ni dokončno potrjeno.

Več informacij o evharističnem kongresu lahko dobite na http://evharisticni-kongres.rkc.si/.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Ne usmiljenja - temveč povezovanje, vključevanje in spoštovanje!

Grosuplje, 24. marca 2010 - Ob začetku koledarske pomladi je Društvo Sožitje Grosuplje na občnem zboru v gostišču Krpan pregledalo svoje delovanje v letu 2009 ter predstavilo načrte. Vsakoletnega srečanja društva, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove svojce na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, se je udeležila tudi dr. Katja Vadnal, predsednica Zveze društev Sožitje Slovenije.

Janez Pintar Barbara Škerlj, predsednica Društva Sožitje Grosuplje, v katerega je včlanjeno 233 posameznikov (od tega 88 oseb z motnjami v duševnem razvoju, 86 njihovih staršev in skrbnikov ter 59 ostalih), je ob prisotnosti lepega števila članov in nekaj gostov na kratko predstavila delo društva v preteklem letu.

Dejavnosti socialnih programov so potekale v treh sklopih: klubske dejavnosti (redne tedenske kreativne in prostočasne dejavnosti – ples, glasba, telovadba, ogledi predstav, razstav, prireditev, družabne igre…), rekreativna dejavnost (rekreacija pod strokovnim vodstvom v telovadnici PIL, plavanje…) in vikend seminar za družine (potekal je v Rimskih Toplicah). Poleg tega je grosupeljsko Sožitje organiziralo tradicionalni piknik pri Lavričevi koči na Gradišču, obiskalo prijatelje iz Društva Sožitje Kamnik, sodelovalo na prireditvi Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo v Izoli, organiziralo izlet na Obalo ter prednovoletno prireditev z obdarovanjem članov, se udeležilo seminarjev za prostovoljce, z obiskom presenetilo starejše člane društva in se vključevalo v različne oblike vseživljenjskega učenja.

Prisotni so izrazili zadovoljstvo z opravljenim.

Pod vodstvom predsednice Barbare Škerlj in podpredsednice Nevenke Zrnec tudi v letu 2010 nameravajo organizirati marsikaj zanimivega. Poleg že utečenega načina dela bodo v okviru društvenih dejavnosti pospeševali aktivnosti, ki bodo usmerjene v vse oblike vključevanja in družabnega povezovanja. Pri tem pa jih na ravni občine Grosuplje najbolj pesti pomanjkanje prostovoljcev za pomoč pri prevozih oseb z motnjami v duševnem razvoju in nedavna

selitev varstveno-delovnega centra v Ivančno Gorico, na državni ravni pa zaradi predsodkov odrinjenost od družbenega dogajanja in od medijev. Po besedah gospe Zrnec slednje glede odrinjenosti za občino Grosuplje popolnoma ne drži, saj župan Janez Lesjak

sociala

61

zna prisluhniti realnim potrebam društva (tudi pri reševanju prostorske stiske), urednik Grosupeljskih odmevov Jože Miklič pa v občinskem glasilu vedno najde prostor za prispevke o dejavnostih grosupeljskega Sožitja, z veseljem pa se udeleži tudi marsikatere društvene prireditve.

Ob koncu občnega zbora je dr. Katja Vadnal predstavila stališča Zveze društev Sožitje Slovenije do sprememb zakonodaje, ki se tičejo skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju od rojstva do smrti, njihovega izobraževanja in osveščanja ter izobraževanja in skrbi za njihove starše in člane družin.

Poudarila je: »Ne prosimo za usmiljenje, trudimo se za povezovanje in vključevanje, želimo si spoštovanja!« Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo.

Janez Pintar

62

dobrodelnost

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Anžetova zgodba upanja za zgled vsem Za 25-letnega Anžeta Pratnemerja z Iga se je življenje popolnoma spremenilo 17. januarja 2009, ko je v hudi nesreči izgubil nogo. Dobro leto kasneje je z zvrhano mero optimizma prišel do točke, kjer je njegovo življenje skoraj tako kot prej.

spominov se je odpravil proti domu. Malo pred drugim izvozom za Slovensko Bistrico mu je počila guma, zato je poklical AMZS in počakal na pomoč. Kakšno uro kasneje z avtomehanikom uspešno zamenjata gumo in se že skoraj poslovita, ko poči. Vanju je priletel tovornjak, ki je delavcu AMZS vzel Kot pravi sam, je bilo njegovo življenje od življenje, Anžetu pa nogo. nekdaj zanimivo in športno obarvano. Dosegel je vrh številnih gora in hribov, s kolesom »Ko je počilo, se nisem prav dobro zavedal, je šel tudi do morja, otroke je učil rolati in kaj se dogaja,« pove Anže. »Kasneje sem bil drsati … Zraven je študiral na Fakulteti za tako ali tako 'zadet' od zdravil. Ko sem se računalništvo ter se celo redno zaposlil pri zbudil, sem še kakšne tri ali štiri dni mislil, Oxylusu, kjer je programiral internetne strani. da imam nogo oziroma koleno.« Žalostno novico o realnem stanju mu je sporočila Po čudežu je preživel Zala, njegovo dekle in oseba, v kateri je našel Potem pa se je 17. januarja lani odpravil k ogromno opore pri okrevanju. prijatelju v Maribor. Po srečanju in obujanju Še enkrat se je učil hoditi Anže se je z nesrečo sprijaznil relativno hitro in zato tudi pospešeno začel okrevati. »Še enkrat sem se moral naučiti hoditi.

Najprej si kot raca. Obstaja bojazen, da padeš, strah te je in več energije vlagaš v vse. A tudi tu so mi ljudje radi pristopili na pomoč in rad bi se zahvalil vsem, ki so mi kakor koli pomagali,« pove.

Anže s svojimi najbližjimi.

Anže z zamaški, ki so jih zanj zbirali po Sloveniji.

Mnogi bi rekli, da je to kar lep znesek, a dejstvo je, da proteza, na katero zdaj 25-letnik čaka, stane med 40.000 in 50.000 evrov.

Preostanek bo kril sam oziroma s pomočjo državnih sredstev.

Kmalu bo dosegel cilj Maja se odpravlja na sejem protetike v Nemčijo, kjer se bo tudi odločil, kakšno protezo želi dobiti. »Nato bom čim prej skušal dobiti protezo. To bom imel vsaj kakih 10 let, a potreboval bom še eno za tek oziroma za kolo ter eno za bordanje.

Te stanejo okrog 4.000 evrov. Želel sem se udeležiti zadnjega teka trojk, a zaradi težav z levim kolenom nisem mogel. Zato pa se bom že v naslednjem letu zagotovo bolj aktivno ukvarjal s športom,« predstavi svoje načrte.

Dobro leto dni po nesreči je njegovo življenje znova na starih tirnicah, kar mu zagotovo ne bi uspelo brez optimizma, ki kar sije iz njega. »Po nesreči je tako: polovica jih zapade v žalost, polovica pa se odloči, da bo moč usmerila v okrevanje,« meni in se dotakne tudi voznika tovornjaka, ki mu je za vedno spremenil življenje: »On je dobil Z zamaški do potrebnega denarja kazen okoli 250 evrov in imel je prasko na Njegova mati je na pobudo sodelavk čelu. Ampak jaz do njega nimam zamer. Po začela z akcijo zbiranja zamaškov. Do nesreči je celo zbral toliko poguma in me decembra so jih zbrali kar 118 ton. Zbirali prišel pogledat v bolnišnico.« so jih na 68 lokacijah, center pa je bil seveda na Igu. Nekaj zamaškov so prodali Več o Anžetu si lahko preberete na spletni v podjetje v Črni na Koroškem, večji del pa strani www.subjectx.net. v grosupeljsko podjetje Omaplast. Anže je Tamara Barič tako dobil 33.000 evrov.

Anže in njegovo dekle Zala.

Anže s kolesom.

naj - 5 / 2010

zdravje

Grosupeljski odmevi

Holesterol, naš prijatelj in sovražnik

Zvišana raven slabega holesterola je zdravstvena težava, ki prizadene skoraj 80 odstotkov odraslih Slovencev v starosti od 25 do 64 let.

Ob pregledovanju laboratorijskih testov radi pokomentiramo, koliko »dobrega« in koliko »slabega« holesterola imamo v krvi.

Holesterol je preprosto rečeno maščoba v krvi, hkrati pa pomembna sestavina vsake celice v telesu oziroma celičnih membran in ovojnic živčnih celic, je pa tudi sestavni del žolčnih kislin, spolnih hormonov, hormona nadledvične žleze in vitamina D. Poznamo dve vrsti holesterola, ki jih na laboratorijskih izvidih preberemo kot HDL (koristni) in LDL (škodljivi). Prvi je za človeško telo nujno potreben, saj je sestavni del zgoraj naštetih elementov celice in hormonov, ki so za organizem življenjskega pomena. Imenujemo ga tudi dobri, koristni, zaščitni holesterol.

Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma. Škodljivi holesterol pa je krivec za nastajanje žilnih oblog. Začne se pojavljati na žilnih stenah, žile postajajo vse ožje, pretok je vse slabši. V končni fazi pride do delnega ali popolnega zaprtja žile, kar povzroča težke zdravstvene zaplete kot npr. možgansko kap in srčni infarkt ali celo smrt. Kot vedno je tudi v tem primeru pomembno ravnotežje obeh. Če je slednje porušeno, sčasoma lahko pride do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin (pa tudi drugih organov). Koristni holesterol namreč v veliki meri skrbi za čiščenje slabega holesterola iz krvi. Če ga je premalo, je njegova funkcija okrnjena in slabega holesterola nastane preveč. Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Na srečo lahko raven holesterola v krvi nadziramo in z doslednim spoštovanjem nasvetov dokaj uspešno uravnavamo. Veliko lahko storimo sami s tem, da živimo po načelih zdravega življenjskega sloga: ta najprej priporoča zadostno mero gibanja. Za odraslo osebo to pomeni 30 minut živahne telesne dejavnosti dnevno tako, da se pri naporu zadihamo. Vrsta rekreacije ni pomembna, bolj je pomembno, da jo je potrebno redno izvajati. Redno gibanje pomaga pri zvečanju koristnega holesterola in tako ščiti organizem. Pri tem ne gre pozabiti na kajenje in uživanje alkohola, ki spadata med škodljive razvade, ki posledično pomembno zožujeta prehodnost krvnih žil. Za stene arterij je tobak izredno škodljiv, saj zvišuje tlak, hkrati pa znižuje raven koristnega holesterola in dviga raven škodljivega. Ko govorimo o prehodnosti in elastičnosti krvnih žil v odnosu do holesterola, velikokrat pozabljamo na

63

Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno.

(A. P. Čehov)

je izjemnega pomena, da smo pri nakupu rastlinskega olja izjemno izbirčni: kupovati moramo hladno stiskano in nerafinirano rastlinsko olje. Le tako olje vsebuje pretežno nenasičene maščobne kisline. To je morda še eden izmed podatkov, ki nas bodo prepričali, da uporaba kakovostnega oljčnega olja ni le modna muha.

Za zniževanje ravni holesterola v krvi so na voljo številne učinkovine, ki jih glede na način delovanja in problematiko posameznika predpiše zdravnik. To so razmeroma varna zdravila, vendar so učinkovita le ob dolgotrajni in redni uporabi. Številni bolniki se ne zavedajo, da je zdravljenje s temi zdravili veliko učinkovitejše, če obenem poskrbijo za zdrav življenjski slog.

Prav in koristno bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo.

Zaželene vrednosti holesterola pri osebah brez zdravstvenih težav: - Skupni holesterol:

manj kot 5 mmol/l, - Holesterol LDL:

manj kot 3 mmol/l, - Trigliceridi:

manj kot 1,7 mmol/l, - Holesterol HDL:

več kot 1 mmol/l pri moških, - Holesterol HDL:

več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

preveliko telesno težo, ki je prav tako temeljni krivec za zdravstvene zaplete.

Prav tako ključnega pomena je tudi uživanje uravnotežene prehrane. Približno tretjino holesterola, ki ga imamo v krvi, v telo vnesemo s hrano. Star pregovor: »Si, kar ješ!« se odraža tudi v problematiki zvišane ravni holesterola.

Priporočila dietologov se v tem primeru pravzaprav ne razlikujejo veliko od siceršnjih priporočil za zdravo prehranjevanje. Uživati moramo veliko polnovrednih žit, stročnic, zelenjave in sadja z veliko prehranskimi vlakninami, izbirajmo živila z več nenasičenih maščob (plave ribe, semena, oljčno olje …) in manj tistih z nasičenimi maščobami (mastni izdelki, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sladice …). Ocvrte jedi naj bodo na jedilniku zgolj izjemoma, nadomestijo naj jih jedi, kuhane v vodi, dušene ali pečene na žaru. Iz prehrane izločimo mastne mesne izdelke in zmanjšajmo porabo soli. Pri vsakem obroku si privoščimo sadje in zelenjavo. Priporočljivo je tudi uživanje oreškov.

Predvsem vsem maščobam škodi kakršnokoli izpostavljanje visokim temperaturam: bodisi pri cvrtju, kuhanju ali peki. Poleg teh postopkov pa obstaja še en proces, ki ga uporablja oljarska industrija in ki lahko maščobe poškoduje do te mere, da postanejo zdravju škodljive: to pa je rafinacija oziroma čiščenje. Rafinacija je tehnološki postopek, s katerim proizvajalci olja prečistijo - odstranijo nečistoče, neželene obarvanosti in vonje. Mojca Sajovic Rafinacija pomeni izpostavljanje olja zelo Viri: - Viva, portal za zdravo življenje visokim temperaturam, obdelovanju z lužili, (http://www.viva.si/); s paro itd. S tem postopkom olja postanejo

- e-zdravje trajnejša, stabilnejša in lepša na pogled, vendar hkrati tudi trajno poškodovana. Zato (http://www.ezdravje.com/si)

64

vreme, v spomin

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Maj je in vse polno rož cveti, drevo pred hišo tvojo zdaj dehti, a tebe, mama, med nami ni.

Odšel je najgasilec veteran

Mali ptiček nad tvojim grobom ti bo zdaj pel, V naših srcih pa spomin na tebe večno bo živel.

Ciril Krištof

ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša mama

Breda Marija Lazarac 20. 5. 1942 – 6. 5. 2010 Iz Grosupljega.

Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovanje sveč ter vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami in ste z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Jana in Mojca ter sin Mirko ter vsi, ki smo jo imeli radi.

Vreme v Grosupljem: april 2010 Letošnji april se je začel s spremenljivim in hladnim vremenom. V noči na 2. april nas je doseglo poslabšanje z dežjem in ohladitvijo.

Po okoliških višjih legah je zjutraj, ob koncu padavin, krajši čas rahlo snežilo. Dan je bil oblačen, ker pa se je v naslednji noči že razjasnilo, je bila 3. aprila zjutraj slana. Velikonočni prazniki so minili v znamenju nestanovitnega vremena. Nova hladna fronta nas je dosegla na velikonočni ponedeljek, a je dež do jutra že oslabel in hitro ponehal.

Ker se je v naslednji noči razjasnilo, smo imeli 5. aprila znova slano.

Slana se je nato pojavljala še vsa jutra do 9. aprila, ko je najvišja dnevna temperatura zraka prvič v letu presegla +20 °C. S tem dnem se je nekajdnevno sončno in toplejše vreme končalo. Že dan kasneje je vzhodni veter prinesel hladnejši zrak, zaradi česar so se 11. aprila pojavljale plohe babjega pšena in zmrznjenega dežja. Nestanovitno, hladnejše vreme z občasnimi rahlimi padavinami ter vmesnimi sončnimi obdobji je trajalo vse do sredine meseca, toda suhih in toplih dni ni bilo veliko. Po treh sončnih dneh je z 18. aprilom nastopilo obdobje s spremenljivo oblačnostjo in občasnim rahlim dežjem – predvsem v obliki ploh. Od dneva do dneva je bilo tudi kar nekaj jasnine, kar je 20. aprila zjutraj prineslo razmeroma nizke temperature. V meteorološki hišici se je ohladilo na +2,2 °C, pri tleh pa je živo srebro padlo stopinjo Celzija pod ledišče. Mestoma se je pojavilo nekaj slane. V noči na 22. april je bila nevihta. V zadnjem tednu dni je bilo postopoma topleje.

Najvišje dnevne temperature zraka so kmalu presegle +20 °C, zadnji dan meseca pa tudi +25 °C. Povprečna mesečna temperatura je bila +10,3 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 0,3 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, pa je bil letošnji april toplejši za 1,7 stopinje Celzija. Glede na obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo +4,3 °C toplejša za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +16,7 °C pa so bili toplejši za 0,5 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila −1,1 °C (3. in 6. 4.), najvišja pa +26,6 °C (30. 4.). Megla je bila opažena v devetih dneh; petkrat se je pojavljala v mestu, še štiri dni pa se je zadrževala v bližnji okolici. Slana se je pojavljala v devetih jutrih. V štirih dneh je temperatura padla pod ledišče. V osemnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 65 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 63 % običajne količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh april leta 2007, ko je padlo 1,4 litra padavin, najbolj Namočen pa leta 2004 s 191 litriI Iztok Sinjur

Parčkov Ciril

Spominjamo se leta 2005, ko smo v vseslovenski akciji Nedeljskega dnevnika »Varnost ni igra« izbirali naj gasilko, najgasilca veterana in najgasilsko društvo.

Največ glasov v izboru za najgasilca veterana je dobil Ciril Krištof iz PGD Šmarje - Sap, ki je na svečani razglasitvi v Šmarju - Sapu s ponosom in povsem zasluženo prejel častno priznanje. Ob razglasitvi je Ciril s preprostimi besedami opisal svoj odnos do gasilstva. Dejal je: »Gasilstvo je nekaj posebnega, česar ni mogoče opisati z besedami. Je popolna predanost.« Danes Cirila ni več. V ponedeljek, 10. 5. 2010, se je ustavilo veliko srce najgasilca, ki je vse svoje življenje podaril drugim in se je kot gasilec in tudi krajan ves čas razdajal in pomagal vsem, ki so pomoč potrebovali, zato je bil zelo priljubljen in spoštovan.

Ciril Krištof se je rodil 25. 1. 1929 na Razdrtem in ostal zapisan Šmarju vse svoje življenje. Iz kraja si je poiskal tudi življenjsko sopotnico Ivanko, s katero sta bila v zakonu vzor sožitja in ljubezni.

V gasilske vrste je kot prostovoljec vstopil leta 1952 in ostal aktiven član vse do svoje smrti. Svojo pripadnost gasilstvu je potrdil tudi z zaposlitvijo v gasilski brigadi, kjer je poklic kolarja nadgradil z gasilsko šolo in postal gasilski tehnik. V gasilski brigadi je bil zaposlen vse do upokojitve.

S svojo preudarnostjo, umirjenostjo in modrostjo je bil v gasilskem društvu Šmarje - Sap nepogrešljiv in spoštovan član. Lahko bi rekli, da ni bilo dneva, da ne bi bil z mislimi pri gasilcih, zato je pogosto prihajal v gasilski dom, ki mu je bil drugi dom.

Predanost gasilstvu sta z ženo Ivanko potrdila tudi ob zlati poroki, ki sta jo pred slabimi tremi leti praznovala, in obnovila zaobljubo pred Bogom kar v gasilskih uniformah.

Za svoja dela v gasilskih vrstah je dobil najvišja gasilska priznanja in odlikovanja, vendar vemo, da ni primernega plačila za dediščino, ki jo je zapustil v gasilstvu.

Cirila smo pospremili na zadnjo pot v petek, 14. 5. 2010, z najvišjimi častmi. Gasilskemu velikanu se je še zadnjič poklonila množica krajanov in znancev in preko sto gasilcev iz domačega gasilskega društva in prijateljskih okoliških društev, pa tudi iz gasilske brigade.

Najgasilec Ciril - hvala ti za vse! Hvala, da smo bili lahko del tvojega življenja!

Gasilci PGD Šmarje - Sap

naj - 5 / 2010

v spomin

Grosupeljski odmevi

Prazen dom in dvorišče je, naše oko zaman išče te, ni več smehljaja tvojega, tvoj glas utihnil je, bolečina in samota sta pri nas.

Zato pa vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih, Anja, ti živiš.

ZAHVALA ob izgubi mame

Pepce Boštjančič

ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi naše drage

Anje Zupančič 9. 5. 1992 -13. 4. 2010

s Peči, dijakinje 3. letnika SGGE šole v Ljubljani, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolkam, sošolcem, učiteljskemu zboru SGGEŠ Ljubljana, sodelavcem, sosedom, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami,darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekli ustna in pisna sožalja ter nam pomagali. Hvala vsem, ki ste ji pomagali ob nesreči. Hvala g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljeno sveto mašo in obred. Prisrčna hvala PGD Polica za lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi vsem gasilkam, gasilcem iz ostalih društev ter mladini GZ Grosuplje. Hvala govorcem za ganljive poslovilne besede. Zahvala oktetu Polica za zapete pesmi in g. Emilu Kovačcu za zaigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili v prerani grob.

Vsi njeni.

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.

ZAHVALA Po kratki bolezni je nepričakovano v 92. letu starosti umrl naš dragi oče, ded in praded

Franc Mlakar

(3. 10. 1918 – 8. 4. 2010) iz Malega Konca 5, po domače »Jerihov ata«.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in se v velikem številu od njega poslovili.

Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Mrvarju, sosedom, PGD Polica, oktetu Polica in gospodu Emilu Kovačcu za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: vsi domači

HOMINIS TOTA VITA NIHIL ALIUD QUAM.

Človekovo življenje ni nič drugega kot pot v smrt.

Latinski pregovor/Seneca

65

(21. 7. 1921 – 18. 4. 2010).

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.

Posebna zahvala pa je namenjena vsem, ki ste nam pomagali, da smo lahko uporabili nove prostore poslovilne vežice.

Zahvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni domači in sorodniki.

ZAHVALA ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedka in strica

Franca Vidica (15. 3. 1929 - 28. 4. 2010) iz Velike Stare vasi.

Veliko hvaležnost izrekamo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove za cerkev in svete maše, sveče in darovano cvetje.

Iskrena zahvala gospodu župniku Jožetu Mrvarju in gospodu župniku Tonetu Pahuljetu.

Zahvala tudi PGD Polica za pomoč in ganljive besede slovesa.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi.

66

kinološki kotiček

Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol – ampak pes!

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Čas klopov in bolh Čeprav so alergične reakcije na bolšje pike pri psih pogoste alergije, moderni veterinarji trdijo, da so zdrave živali manj privlačne za bolhe in klope – skrivnost je, tako poudarjajo, v pravilni prehrani.

William Pollak, dr.vet.med., piše, da je najbolj odporna proti bolham vitalna žival, ki izžareva zdravje in dobro psihofizično pripravljenost, taka, ki je hranjena s svežo, uravnoteženo in polnovredno hrano, ki živi v naravnem sozvočju s svojim okoljem in ni podvržena stresu. Na Floridi, kjer je naravno okolje s svojo vlago, toploto in peščeno zemljo naravnost idealno za bolhe, opažajo, da zdrave živali nimajo bolh in klopov, če pa že, v najmanjši možni meri. Da pravilo drži, opažajo tudi pri pregledu divjih živali, kjer so šibkejše in bolne polne bolh, klopov ter drugih zajedavcev, močnejše pa so okužene bistveno manj.

BOLHE Veterinarji se strinjajo, da so novejši izdelki iz družine Advantage (Advantix) za zaščito psov pred bolhami, relativno varni in pomenijo velik napredek pred starejšo generacijo podobnih proizvodov, ki so učinkovali kot živčni plin (organofosfatni strupi). Seveda pa naj imajo pri izbiri proizvodov prednost naravni pristopi, poudarja Martin Zucker, in upoštevati je potrebno omejitve kot npr. če je žival starejša, oslabljena, prizadeta zaradi akutne ali kronične bolezni, kot je npr. rak.

Takrat je nujno uporabiti neškodljive naravne pripravke. Tako, kot pri vsakem kemičnem sredstvu, je možna lokalna kožna reakcija (srbenje), redkeje žival izgubi apetit, bruha, znatno več pije, urinira ali ima diarejo. Seveda je takrat nujno potreben takojšen posvet z veterinarjem. Izdelki tipa Frontline in Advantage bolhe na živali ubijejo, repelenti pa jih odganjajo, da se na živali sploh ne naselijo.

Izbira naravnih repelentov je razmeroma velika, večina izdelkov je zadnje čase dostopna tudi pri nas. Veliko skrbnikov psov se strinja, da škodljive kemikalije in strupi ne spadajo na kožo naših najboljših prijateljev.

Eden od najstarejši tradicionalnih ameriških

izdelkov, ki ščitijo pred bolhami in klopi, je Earth Animal's Internal Powder, dodatek prehrani, sestavljen iz mešanice pivskega kvasa, česna, B vitaminov, mineralov in hranil, ki skupaj tvorijo učinkovito zaščito proti bolham, klopom, komarjem, ... Vse sestavine se uporabljajo tudi v živilski industriji, ne vsebujejo insekticidov, kemičnih konzervansov soli ali sladkorja. Česen je prav tako eden od učinkovitih odganjalcev bolh, znan tudi kot podpornik imunskega in srčno žilnega sistema. V obliki tablet, prilagojenih za pse, je dostopen je tudi na slovenskem trgu, je enostaven za odmerjanje in psi ga radi pojedo. Navsezadnje lahko česnove tablete skrbniki sami dopolnijo s pivskim kvasom in tako povečajo njegovo učinkovitost. Pri tem je potrebno opozoriti, da so nekateri psi na pivski kvas občutljivi: če se pes intenzivneje praska po zaužitju kvasa, je le-tega potrebno izločiti iz prehrane. Kot repelent deluje tudi posip Erina-EP iz linije Himalaya, izdelan iz zelišč po tradicionalni ayurvedski recepturi; poleg tega blaži srbenje in preprečuje vnetje kot posledico ugriza parazitov, učinkuje na glivice in bakterije, deluje kot deodorant in izboljšuje higieno kože. Priporočljiv je posebej za dolgodlake pse.

Nikakor ne gre prezreti, da je potrebno tudi okolje, kjer pes biva, temeljito očistiti bolh in vseh njihovih razvojnih oblik. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je vzdrževanje primerne higiene kože eden od temeljnih pogojev, da se bolhe v pasjem kožuhu ne naselijo: krtačenje in česanje izboljšujeta prezračenost kožuha in prekrvavitev kože.

V kolikor pa do ugriza oziroma pika bolh, pa tudi drugih insektov pride, je proti praskanju na voljo učinkovita pomoč v obliki homeopatskih pripravkov: Apis mellifica CH 6 (5 granul do 5x na dan, v kolikor gre za rdečino in oteklo mesto pika) in Rhus tox CH 6 (5 granul do 5 x na dan, v kolikor ni znakov vnetja na mestu pika). Olajšanje nastopi v roku največ 24 ur.

veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah.

Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo. Zajedavec s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev, na katero se prisesa.

Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi. Klopi prenašajo med drugim povzročitelja klopnega meningitisa, borelioze in erlihioze. Takojšnja odstranitev klopa, na način, ki ne pušča v koži delov parazita, bistveno zmanjša možnost okužbe. V zadnjih letih obolenja, kot so lymska borelioza, babezioza in erlihioza, postajajo vse usodnejše za pse. Če spregledamo začetne znake bolezni, je za zdravljenje lahko že prepozno, zato je preprečevanje klopovega ugriza toliko bolj pomembno. Homeopatski pripravek Ledum CH 30 je odličen pri vbodih in pikih, še posebej pa preprečuje bolezni, ki jih prenašajo klopi. Primeren je za uporabo po ugrizu, ko je klop odstranjen, v odmerku 5 granul. Če je klop napolnjen s krvjo, kar pomeni, da je bil na gostitelju prisoten dlje časa, se dajanje homeopatskega pripravka podaljša še najmanj za en dan. Kot preventiva se odmerja po 5 granul vsakih pet dni med sezono klopov. Homeopatski Ledum uporabimo tudi kot preventivo ob cepljenju proti boreliozi.

Znano je, da je izbruh lymske borelioze povezan tudi s padcem naravne odpornosti organizma, zato holistični veterinarji priporočajo še posebej v sezoni, ko so ugrizi klopov najpogostejši povečano skrb za imunski sistem.

Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko KLOPI posredujete na elektronski naslov: Skoraj vse napisano o bolhah drži tudi v astra10@siol.net. primeru, ko žival ogrožajo klopi. Repelenti nedvomno učinkujejo podobno na obe vrsti Mojca Sajovic zajedavcev, pri tem pa je potrebno poudariti, da so zaradi bolezni, ki jih prenašajo, klopi Viri: http://www.ezdravje.com bistveno bolj nevarni. Klopi spadajo med http://www.pesjanar.si največje pripadnike reda pršic. Ixodes ricinus, Tin Zucker: Veterinarians' Guide to Natural ki ga pri nas imenujemo navadni klop, je Remedies for Dogs; H.G.Wolf: Homoeopathic najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta Medicine for Dogs; Denise Flaim: The v Evropi. Do nadmorske višine 600 m je klopov Holistic Dog Book;

naj - 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

šport

67

Plezalci Ascendo v Vzhodni ligi uspešno

Tekmovalci iz vrst Plezalne sekcije Ascendo Grosuplje uspešno končali tekmovanje za vzhodno ligo 2010 v športnem plezanju.

Leto 2010 bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Plezalne sekcije (PS) Ascendo Grosuplje, kajti naši tekmovalci so dosegli zelo odmevne rezultate v tekmovanju za Vzhodno ligo.

Izvedenih je bilo skupno šest tekem, ki so se odvijale od Ribnice do Raven na Koroškem. Iz vrst PS Ascendo je nastopilo 24 tekmovalcev v vseh kategorijah. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni na dve osnovni skupini: z licenco – brez licence. Kdo je bil v kakšni skupini, je bilo odvisno, ali je v predhodnem letu tekmoval na državnem prvenstvu.

V skupni seštevek so se štela prva štiri najboljša mesta in dosežki naših so v skupini brez licence:

Cicibani: Samo Šajn (1), Urban Stanko (2), Jan Jerovšek (4), Lenart Tomažič (6), Žiga Zajc (7), Rok Bernot (8), Jernej Šlajpah (15), Matic Rozman (17), Anže Zajc (22), Aleksander Zajc (25).

Cicibanke: Klara Tomažič (15), Manica Petrič (28).

Mlajši dečki: Martin Tomažič (10), Klemen Kralj (17), David Tomažin (18).

Mlajše deklice: Kristina Rus (6), Pia Ečimović (7).

Starejši dečki: Jaka Kralj (9).

Šest tekem, šest vikendov, šest zgodnjih jutranjih vstajanj ... je prineslo nasmejane obraze naših športnih plezalcev s polno torbo medalj, pokalov in diplom v Grosuplje.

Kvalitetno delo strokovnega kadra, polna udeležba na treningih, resen pristop in disciplinirano delo je botrovalo velikemu uspehu. Delati s tako zavzetimi otroki je pravi užitek.

Posebna zahvala gre staršem za prevoze in spodbudo otrokom na tekmah, članom upravnega odbora PS Ascendo na čelu z načelnikom Nejcem Štefančičem in predsedniku PD Grosuplje Francu Štiberniku.

Komaj smo končali tekmovanje za Vzhodno ligo, že sledijo tekmovanja za državno prvenstvo. Prisrčno vabljeni vsi simpatizerji športnega plezanja na ogled in spodbujanje naših plezalcev na tekmo v Grosupljem, v športni dvorani Brinje, v soboto, 5. 6. 2010, ob 9. uri.

Plezalna sekcija Ascendo deluje pod okriljem Planinskega društva Grosuplje.

Ustanovljena je bila leta 2002 z namenom združevanja športnih plezalcev v rekreativnih in tekmovalnih skupinah.

V občini Grosuplje izvajamo športno plezanje na dveh lokacijah: - v športni dvorani Brinje s plezalno steno višine 9 m (kjer plezamo v težavnosti -varovanje z vrvjo), V skupini z licenco so se borili trije naši - v društvenih prostorih na Adamičevi 29, predstavniki v kategoriji starejših dečkov in kjer smo si zgradili plezalnico (za balvansko dosegli: Rok Lukavečki (2), Aljaž Gorjup (6), plezanje - brez varovanja, nizka višina Jure Medved (10). plezanja, plezalec pade na blazine).

2. tekma v Slovenski Bistrici.

plezat v naravna plezališča v Sloveniji in tujini. Organiziramo tudi športne priprave, na katerih spoznavamo teorijo plezanja in vrvne tehnike, se učimo sobivati z naravo, delamo kondicijske vaje, predvsem pa plezamo. Veliko pozornost namenjamo izobraževanju, saj izvajamo tudi tečaj za pripravnika športnega plezanja. Vsi plezalci so včlanjeni v Planinsko društvo Grosuplje in imajo poleg zavarovanja omogočen nakup plezalne in planinske opreme s popustom.

Več informacij o delovanju PD Grosuplje in PS Ascendo je na spletni strani www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si.

V skupnem seštevku je PS Ascendo na Pod strokovnim vodstvom izkušenih plezalcev odličnem 2. mestu od skupno 18 društev oz. poskrbimo za vadbo otrok in odraslih, ob PS Ascendo, referent za tekmovanja različnih terminih. Ko dopušča vreme, gremo Bojan Lukavečki klubov.

4. tekma v Mozirju.

4. tekma v Mozirju.

5. tekma v Trbovljah.

68

šport

Gremo na Evropsko prvenstvo Plesni klub Spot na državnem prvenstvu V soboto, 8., in nedeljo, 9. maja, je v Medvodah potekalo Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih ( hip hop, electric boogie, break dance).

Udeležili so se ga tudi plesalci Plesnega kluba Spot, ki prihajajo iz Grosupljega, Šmarja - Sapa, Višnje Gore, Ivančne Gorice in Škofljice.

Plesalci Plesnega kluba Spot so pod vodstvom plesne učiteljice in koreografinje Žive Radulovič dosegli odlične rezultate.

Med pionirji je v hip hopu Maj Kavšek zasedel 2. mesto. Med pionirkami je Ela Rozina zasedla 3. mesto, v hip hop parih pionirji pa sta Maj in Ela zasedla 4. mesto.

Med mladinci sta v hip hop parih Špela Mehič in Inka Rupnik zasedli 6. mesto.

S temi odličnimi rezultati so se tako Maj, Ela, Špela in Inka uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo od 9.-13. junija potekalo v Amsterdamu na Nizozemskem. Članice so v kategoriji hip hop male skupine (Nina Smole, Aleksandra Grozde, Marija Petrovčič, Kaja Ferlin, Nives Medved, Špela Zakrajšek, Kristina Novak) zasedle odlično 7. mesto, Nina Smole in Aleksandra Grozde pa sta v hip hop parih zasedli 13. mesto.

Mladinska mala hip hop skupina je bila šestnajsta.

Plesalci Plesnega Kluba Spot so ponovno dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji.

Plesni klub Spot

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

IV. odprto prvenstvo Žabice 2010 Plesalke in plesalci Plesnega studia Tina Grosuplje (Športni klub Tial) smo se letos prvič udeležili IV. odprtega prvenstva Žabice (državno prvenstvo Cheerleading zveze Slovenije), ki je potekalo v nedeljo, 9. maja 2010, na Vrhniki. Gre za tekmovanje v cheerleadingu in cheer plesu, na katerem se je zvrstilo kar 450 plesalcev in plesalk, ki so tekmovali v različnih kategorijah: od Mladinska hip-hop plesna skupina. akrobatike do hip-hop plesa.

Iz našega studia je tekmovalo kar 34 plesalk in 2 plesalca pod vodstvom 5 plesnih trenerjev. Najbolj ponosni pa smo na naslednje rezultate: 1. mesto - mladinska hip-hop plesna skupina, 2. mesto - otroška hip-hop plesna skupina, 2. mesto - otroška pom pon plesna skupina 1, 4. mesto - mladinska pom pon ples. skupina, 5. mesto - otroška pom pon plesna skupina 2.

Posebej uspešni smo bili v kategoriji otroških pom pon plesnih skupin, saj sta se obe naši Otroška hip-hop plesna skupina. skupini uvrstili v finale, med najboljših pet skupin!

Po uspešno zaključeni tekmovalni sezoni vabimo na 9. zaključno plesno produkcijo Plesnega studia Tina, ki bo potekala 5. junija 2010 na Grajskem vrtu Gradu Boštanj s pričetkom ob 16. uri. Vstop na prireditev je prost in namenjen predvsem staršem, prijateljem in vsem ljubiteljem plesa.

Predstavilo pa se bo okoli 100 plesalk in Otroška pom-pon plesna skupina 1. plesalcev, ki plešejo v okviru Plesnega vrtca, Plesne šole in Tekmovalnega plesnega programa.

Za več informacij o naših plesalkah, rezultatih in prihajajočih tekmovanjih in nastopih lahko obiščete spletno stran www.ples-tina.com.

Tekmovalna ekipa Plesnega studia Tina Špela, Nina, Tonja, Eva in Tina

Otroška pom-pon plesna skupina 2.

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

šport

69

70

oglasi

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

maj- 5 / 2010

šport

Grosupeljski odmevi

71

Grosupeljski strelci suvereni na državnem prvenstvu Moičevič znova osvojil slovenski strelski prestol

V drugi polovici aprila je v Sečovljah potekalo 19. državno prvenstvo z zračnim orožjem v kategoriji mladincev in članov. V članski kategoriji velja izpostaviti nov uspeh Željka Moičeviča, ki je z 590 krogi uspel ubraniti naslov državnega prvaka. Za njim sta se uvrstila Gorazd Kocbek (SD Janko Jurkovič) in Jernej Adlešič (SD Trzin).

Na ekipni tekmi z zračno puško so člani v sestavi Željko Moičevič, Matic Barič in Alain Vidmar osvojili bronasto kolajno, zlato kolajno pa so s šestimi krogi prednosti pred SD Kamnik osvojili člani SD 1956 Trbovlje.

Da v grosupeljski strelski ekipi ne blestijo le moški, dokazuje Renata Oražem Vršič, ki je tudi tokrat z zračno puško stopila na oder za najboljše. Z odličnim streljanjem v finalni seriji se je namreč s šestega mesta v rednem delu prebila na končno drugo mesto.

Pri mladinkah je na tekmi z zračno pištolo Patricija Jerovšek dosegla 6. mesto.

Mario Hološ je z zračno pištolo osvojil odlično tretje mesto v članski konkurenci, prav tako bronasto medaljo pa so si Grosupeljčani priborili tudi na ekipni tekmi z zračno pištolo (sestava Mario Hološ, Rok Ivanc, Franci Ivanc).

Cicibani posamezno - regijsko prvenstvo.

Pionirji ekipno - regijsko prvenstvo.

Mlajši pionirji postali državni prvaki

Kot so pokazali rezultati državnega prvenstva, imamo tudi močno zaledje v mlajših kategorijah. Ekipa mlajših pionirjev v sestavi Aljaž Lešek, Gašper Habjan in Jan Kolenc si je na tekmi z zračno puško pristreljala zlato kolajno in izenačila državni rekord (528 krogov).

Med posamezniki je bil najboljši Andraž Zupančič, ki se je uvrstil na 12. mesto. Željko - finalna serija.

Ekipa pionirjev je v sestavi Uroš Kovač, Miha Garbas in Rok Ziherl osvojila odlično drugo mesto s 526 krogi, ekipa cicibanov v sestavi Mitja Hotko, Urban Mišmaš in Luka Lozar pa sedmo mesto. Še eno zmago so zabeležili kadeti Žan Trontelj, Janez Červek ter Luka Kovač, in sicer na tekmi z zračno pištolo.

V začetku maja pa so se trije člani SD Grosuplje pomerili tudi na tekmi Grand Prix Liberation v češkem Plznu. Moičevič je dosegel 23. mesto z zračno puško, Rok Ivanc 79. mesto z malokalibrsko pištolo, Renata Oražem Vršič pa 60. mesto z malokalibrsko puško. Željko Moičević - Državno prvenstvo 2010 1. mesto z zračnim orožjem.

Tamara Barič

Cicibanke posamezno - regijsko prvenstvo.

Člani - 3. mesto ekipno Državno prvenstvo 2010

Ranata Vršič Oražem Državno prvenstvo 2010 - 2. mesto

72

šport

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Rokometaši sezono zaključili na 8. mestu Člani RK Grosuplje so v začetku maja Lestvica ob zaključku sezone 2009/10: odigrali še zadnjo tekmo 1. B državne Število Število rokometne lige v tej sezoni in s porazom Mesto Ekipa Neodločeno zmag porazov pristali na skupnem osmem mestu.

1 MRK Krka 21 0 1 Na zadnji tekmi so se namreč pomerili RD Šmartno 99 Herz Factor banka 16 0 6 2 z RK Grča Kočevje, ki so se na koncu 3 RK Ajdovščina 11 4 7 v skupnem seštevku uvrstili tik pred 4 RK Sviš Pekarna Grosuplje 11 2 9 Grosupeljčane. Bolj spodbuden pa je bil 5 RK Celje PL B ekipa 11 2 9 rezultat zadnje tekme v domači dvorani 6 RK Sevnica 10 2 10 oziroma predzadnje tekme v tej sezoni, ko so ekipo RD Alples Železniki premagali z 7 RK Grča Kočevje 8 3 11 rezultatom 25:22.

8 RK Grosuplje 7 4 11 Le dan po zadnji članski tekmi so s 9 RD Alples Železniki 7 2 13 tekmovalnim ciklusom zaključili tudi 10 RD Istrabenz Plini Izola 6 3 13 mladinci, ki so proti ekipi Gorenja izgubili le 11 RK Radeče MIK Celje 6 3 13 za en gol. V skupnem seštevku 1. državne 12 RD Moškanjci- Gorišnica 5 1 16 lige so tako osvojili deveto mesto.

Najboljši strelci: Desno si lahko ogledate statistične podatke članskih tekem ob zaključku sezone.

1.

Marko Simončič RD Šmartno 99 Herz Factor banka Po odstotku uspešno realiziranih sedem2.

Sebastjan Obajdin- Parfant RK Grča Kočevje metrovkah je RK Grosuplje na enajstem 3.

Roman Šimon RK Sviš Pekarna Grosuplje mestu (64,5 odstotka), na samem vrhu pa 6.

Simon Stopar RK Grosuplje je RD Istrabenz Plini Izola (80 odstotkov).

Fair-play: Tamara Barič 1. RK Sviš Pekarna Grosuplje, 2. RK Radeče MIK Celje, 3. RK Ajdovščina, 9. RK Grosuplje

Maruša Mišmaš potrdila normo za nastop na MOI, Katja Zof v metu kopja vrgla državni rekord Pisalo se je 24. 4. 2010, ko je Maruša Mišmaš, članica AK ŠPELA, potrdila normo za nastop na mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju. Slabo vreme in mračen dan pred startom Maruše na 400 m z ovirami ni ustavilo. Obrestovalo se je dolgoletno delo in pridno treniranje, da je Maruša s startnega bloka krenila agresivno in v tempu deset ovir na 400 m premagala z odliko v času 1.01,87 , kar je za 0,73 stotink bolje od norme (norma 1.02,60 ) in nakazala, da se bo borila za najvišja mesta na MOI. Rezultat je hitro obkrožil celoten klub, ki pa je že potoval v Novo mesto, kjer je potekala izbirna tekma.

Tudi Maruša se je morala hitro odpraviti na pot, saj je imela čez tri ure še en start, in sicer je poizkušala doseči še normo na 1000 m. Člani AK ŠPELA, ki so že izvedeli za informacijo, da je Maruša odtekla sanjski tek in si na široko odprla vrata v svetovno atletiko, so dobili še dodaten motiv.

Prvi je na stezo stopil Kristian Grunfeld. V teku na 2000 m z zaprekami je svoj osebni rekord izboljšal kar za 15 sekund (6.51,70).

Na zaletišču pa se je že pripravljala Katja

Zof, trenutno najboljša pionirka v metu kopja. Krenila je silovito in kopje je leteloletelo zelo daleč. Že v prvem metu je Katja napovedala, da bo danes postavila nov državni rekord. V drugem metu je Katja kopje zalučala že 48,11 m, kar je pomenilo državni rekord s 500 g kopjem. Katja je imela na voljo še štiri mete. Imela je zelo dober občutek, da bo kopje letelo še dlje.

Uspelo ji je in v šestem metu je postavila nov državni rekord s 50,39 m.

Nastopila je tudi ekipa kopjašov David Šavli, Jaka Grunfeld, Matevž Miškec in Gašper Dizdarevič. David je kopje, težko 700 g, vrgel 45,41 m, ostali mladi člani AK ŠPELA pa so nabirali izkušnje.

Tudi dekleta, ki so tekmovala v troskoku, so dosegla odlične rezultate. Manca Groznik je z rezultatom 10,42 m zmagala, na tretje mesto se je uvrstila Tjaša Pečnik z rezultatom 9,40 m in četrta je bila Klara Groznik z rezultatom 9,27 m. Naša najmlajša šprinterka Špela Javornik je dokazala, da ima izredno hitre noge, in je presenetila marsikatero starejšo atletinjo in s časom med letnikom 1992 in mlajšimi dosegla odlično 8. mesto s časom 27,89.

Kot zadnja disciplina pa je bil tek na 1000 m za dekleta, kjer smo pričakovali še tek Maruše. Nasvet trenerke Špele je bil teči v zavetrju in v finišu dokazati, kdo je najboljši. Vedeli smo, da je pred tremi urami dosegla sanje in nastop na MOI, zato smo se vsi v klubu trudili in ob progi budno spodbujali Marušo.

Prvih 400 m je bil tek počasen, nato pa se je začel boj za normo za nastop na MOI. Maruša je tekla v zavetrju in krenila v silovit finiš zadnjih 100 m.

Občinstvo in člani AK ŠPELA smo v en glas navijali za Marušo. Zadnjih 60 m je pustila vse tekmice za sabo in izpolnila še normo za MOI na 1000 m s časom 2.57,35.

Maruša in trenerka Špela se bosta 21.

5. 2010 odpravili na pot v Moskvo, kjer bo Maruša nastopila na kvalifikacijah za MOI na 400 m z ovirami.

Zato vsi, ki spremljate atletiko in ste naši privrženci, stisnite pesti, da bomo Grosuplje, ta majhen kraj v Sloveniji, s ponosom predstavili v daljni Rusiji.

AK Špela

maj- 5 / 2010

šport

Grosupeljski odmevi

73

Kolesarsko društvo Grosuplje letos že dvanajstič organizira

6. junija 2010

Kolesarski maraton treh občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica Udeleženci 12. maratona lahko izbirajo med tremi asfaltiranimi progami; četrto, ki je delno makadamska, ter gorsko kolesarsko progo: • 92-kilometrska proga je namenjena dobro pripravljenim rekreativcem, saj je poleg razgibanega terena začinjena z vzponom na 600 metrov visok Korinj; • 80-kilometrska trasa bo potekala po isti progi, le brez vzpona na Korinj; • 56-kilometrska proga; • 25-kilometrska proga je namenjena družinam, slabše pripravljenim in predvsem tistim kolesarjem, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi.

• gorsko-kolesarska proga, ki bo potekala po okoliških hribih, je dolga 30 km z 900 višinskih metrov vzpona. Najvišja točka je Molnik s 582 m. Proga je primerna samo za gorska kolesa. ŠTARTNINE: Štart in cilj vseh prog bo pri športni dvorani Brinje v Grosupljem. Prijave bodo možne od 7.30 naprej na štartnem prostoru. Štartnina znaša 15 evrov. Za mladino do petnajstega leta starosti znaša

10 evrov, vendar se maratona lahko udeležijo samo v spremstvu odrasle osebe. Štartnina za skupine z več kot desetimi prijavljenimi udeleženci znaša 12 evrov, kar velja tudi za imetnike olimpijske kartice in člane Kluba Polet.

samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev.

Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli.

Štart bo ob 9. uri, petnajst minut kasneje pa za udeležence družinskega maratona in MTB kolesarje. Udeležencem s plačano štartnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev.

Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko darilo. Deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad, glavna nagrada je kolesarski GARMIN EDGE 500, okrepčil na progi in veliko zabave.

Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci in najštevilčnejša skupina.

Maraton bo potekal ob normalno odvijajočem se prometu, zato bodo morali udeleženci upoštevati cestno-prometne predpise, navodila in opozorila organizatorja.

Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost.

Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo potrebno hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Zato se otroci do 15. leta starosti lahko udeležijo

Kolesarsko društvo Grosuplje ima organizirani tudi rekreativni kolesarski akciji: • vzponi na Gradišče pri Stični: od 4. 4. do 26.

9. 2010, sezonska štartnina 15 evrov, posebna nagrada za 15. in 30. vzpon; • vzponi na Peč: od 4. 4. do 26. 9. 2010, sezonska štartnina 10 evrov.

Spoštovane kolesarke in kolesarji, če je kolo vaš prijatelj, se nam pridružite!

Plan tur in prireditev GKL v drugem polletju 2010 Predstavljamo plan za drugo polletje, podrobnejše informacije o posameznih turah pa so dosegljive nekaj dni pred razpisano turo pri zastopnikih Gorskega kluba Limberk na tel. 041 395 001 Janez Mežan in 031 352 046 Marjan Perme.

3. 7.

3. 7.

4. 7.

10. 7.

17. 7.

18. 7.

24. 7.

1. 8.

5./11.8

Dve špici (2046 m) Srečanje v Zavrhu pod Šmarno goro, obletnica roj. Jakoba Aljaža Molička peč (1780 m) skozi Robanov kot Požgana Mlinarica (1868 m) Krožna tura okoli Begunjščice Iz doline Vrat do bivaka na Črni gori, po poti Planica – Pokljuka Izpod Špika za Ak, po PP Škrlatica (2738 m), tradicionalni pohod Po Aljaževi poti od doma do doma

7. 8.

Ajdna nad Potoki (1048 m) 14. 8. Rezija 15./16.8. Molička peč (veliki šmaren in rokovo) 21. 8.

Bogatin iz Trente 28. 8. Čez Lastovec (1841) na Desko (1970)

in pod Lastovcem (1841) 29. 8.

Pohod po Jelovici 4. 9.

Ojstrnik, Karnijske Alpe (2052 m) 5. 9.

Visoki Kanin (2587 m) 8. 9.

Lanež in Raduha (2062 m) 11. 9.. Plaski Vogel (2348 m) 18. 9.

Martuljške gore, tura za gor.vodnike 19. 9.

Dleskovška planota – Veže –

Križevnik – Poljske device 25. 9.

Košutnikov turn (2133 m)

s planine Dolga njiva 25. 9.

Grintavec (2558 m) ali Kriška gora

(1471), tradicionalni jesenski pohod 26. 9.

Sleme (2076 m) 2. 10.

Skalaško srečanje na Pavličevem

9. 10.

10. 10.

16. 10.

17. 10.

23. 10.

30. 10.

31. 10.

6. 10.

7. 10.

20. 11.

18. 12.

26. 12.

sedlu (1339), tura na Pavličev vrh Ojstrica (2350 m) po pastirskih poteh Dleskovške planote Rombon (2202 m) Šilentabor (751 m), park vojaške zgodovine in utrdbe na Primožu Zabrložnica in Matkovo okno Macesnovec (1926 m) Vrtača (2181 m) Komemoracija na Dovjem Jerebikovec (1593 m) Tošč (1021 m), Grmada (898), Sv. Katarina, Sv. Jakob (806) Slivnica nad Cerknico (1114) Slavnik (1018 m) Iz Medvod na Svetega Jakoba, tradicionalni pohod (Dan samostojnosti)

Gorniški klub Limberk, Marjan Perme

74

74

nekaj za veselje ...

Kako je Cene na samotež vozaril

Grosupeljski odmevi

veliki traven - 5 / 2010

Kdo pravi, da ne vem!

1. Kje družba?

je bila ustanovljena Mohorjeva a) v Celju b) v Celovcu c) v Clevelandu

2. Koliko tednov ima leto? ……………………

3. Goro z imenom Marmolada bi našli v:

a) Avstriji

b) v Švici

c) v Italiji 4. Kako so pri nas rekli obrambni utrdbi v starejši železni dobi?

a) gradišče

b) tabor

c) tičnica

d) grad

V hribovskih vaseh so si v košnji pomagali tako, da so seneni voz , če se je le dalo, na samotež spustili do posušene mrve in so šli po vprego, ko je bil voz naložen. Tako so živino obvarovali pred brenclji in drugim nadležnim muhovjem. Tudi Starihovi s Slemena so si večkrat pomagali na ta način. Šlo je tako, da so Starihov ata vodili voz s »štango«, sin Cene je pa zaviral, če je bil voz prehiter in ga ata ne bi mogli spremljati. Čez par let, ko se je počutil dovolj moškega, pa je Cene dejal očetu: »Ata, to gre prepočasi; bom jaz vozil, vi boste pa žlajfali!« A Cene ni prijel za oje, temveč se je usedel na voz in z nogama na trabju krmaril vozilo.

Sprva je šlo, da je bilo veselje, ko pa je bila hitrost le prevelika, se je začulo Cenetovo

5. Kaj so kopali v rudniku Pleše severozahodno od Šmarja?

a) baritovo in svinčevo rudo vpitje: »Ata, žlajfat, žlajfat!« A ni bilo

b) baritovo in bakrovo rudo nobenega zaviranja, ker je zavirač ostal

c) cinkovo in srebrovo rudo daleč zadaj. Voznik je prvi ovinek še kar dobro speljal, pri Pihlerjevi hiši pa je šel voz s pota in se ustavil šele, ko je prekucnil 6. Vinska trta se prime opore:

a) s stebelnimi viticami Pihlerjevo poljsko stranišče. V nesreči je

b) z listnimi viticami bila tudi sreča, kajti samo trenutek pred

c) s cvetnimi viticami tem so iz stranišča stopili Pihlerjeva mati.

Navsezadnje se je vse skupaj še kar dobro izšlo: Pihlerjeva mama so si v nekaj dneh 7. Katero naselje je imensko najbolj opomogli od šoka, Starihov ata so popravili povezano z geologijo? zlomljeno »štango« in kolikor toliko spravili

a) Slivnica v prvotno stanje podrte Pihlerjeve sanitarije,

b) Račna Vincencij pa je odslej samotežno vozil bolj

c) Peč previdno, predvsem pa je poskrbel za urnejšega »žlajfarja.« 8. Kaj delajo opraševalci?

Leopold

a) prenesejo pelod na seme

b) prenesejo cvetni prah na pestič

c) raznašajo trose na cvetove

Šal za polno šal'co

9. Koliko nog imajo pajki?

……………..

Neizpodbiten dokaz

Boljši izraz

»Otrok nesrečni,« vzklikne mati svojemu sinu, ko se je ves blaten vrnil s potepanja, »končno sem prepričana, da je bog res naredil človeka iz prsti!«

Miha: »Izrazu »tašča« sem se že od nekdaj Kdo je na podobi? izogibal, ker mi je zoprn.«

a) Dragotin Kette Branko: »Kako si pa ravnal potem, ko si se

b) Josip Murn oženil?«

c) Ivan Cankar Miha: »Že leto pred poroko sem poskrbel, Odgovore poiščite nekje v okolici! da sem tašči lahko rekel babica.«

Primerljivka

Kakšna je razlika med nogometom in ljubeznijo? Še hujši primer Usluga za uslugo O nogometu vsi govorijo, a le redki igrajo; v ljubezni pa vsi igrajo, a samo nekateri Fanta se pogovarjata o dekletih. Prvi »Sem v hudem precepu,« tarna Mitja pred pravi: »Moje dekle mi gre čedalje bolj na govorijo. prijateljem Alešem, »naj se poročim z živce; kar naprej mi pripoveduje, koliko bogato vdovo ali z lepo in revno študentko; fantov je že imela pred menoj.« Mama je kriva svetuj!« »Kje pa je Oslo,« vpraša vedoželjni sin očka. »To še ni tako hudo,« odvrne drugi, »da bi »Ti kar študentko vzemi, saj veš, da denar Očka pa nazaj: »Kar mamo vprašaj, ona vse ti slišal mojo, ki mi stalno govori, koliko ni vse,« svetuje Aleš, »meni pa daj naslov bogate vdove.« založi, ko pospravlja.« fantov bo imela za menoj!«

veliki traven - 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Lahka križanka z milo pesmico

... nekaj za vedoželje

75

Med stare špase vrnitev v stare čase

Veliko stopalo ni še nikoli veljalo za lepotni ideal. Moški z velikima tacama je na splošno veljal za rogovileža, ki je bil neroden pri vsaki stvari, še posebej pri plesu, ko je potacal še tako spretno soplesalko.

Tudi za ženski svet je bila velika noga prava nesreča. Kar spomnimo se, kaj sta počeli Pepelkini polsestri, da bi imeli manjši nožici, pa ni šlo.

Iz lepotnih, pa tudi iz materialnih nagibov, so ljudje že od nekdaj nosili manjša obuvala, ki so se težko natikala na noge. Za zmanjšanje trenja so uporabljali posebno sredstvo; kako so mu rekli, pa bo povedalo geslo današnje križanke. K lažji poti do cilja bo pomagala tudi priložnostna pesmica.

Vodoravno: 1. številka iz dveh krogcev, 2. zapoznelost, 3. mesto, od koder opazujemo (tudi težko dostopen kraj), 4. nagel zavoj potoka ali reke, 5. soboslikar, 6. pekarski izdelki.

Pesmica (za pomoč pri iskanju gesla)

HUMOR PRED STO LETI

Lepa tolažba

Mlajši gospod s poštno kočijo potuje iz mesta na deželo, kjer ima svojo izvoljenko. Zaradi velikega pričakovanja se mu zdi potovanje prepočasno, zato odpre okence in zavpije kočijažu: »Se ne bi dalo malo hitreje, zdi se mi, da ne bom nikoli prišel na cilj!« »Boste, boste, saj ste še mladi,« ga je potolažil kočijaž.

Samoumevno

Oče in sin potujeta po deželi in na travniku opazita večjega in manjšega osla. »Kaj mislite, kateri od njiju je oče in kateri njegov potomec,« bi rad vedel sin? »Kakšno nespametno vprašanje,« se našopiri oče, »vsak ,ki ima količkaj pameti, takoj ve, da je oče večji osel.«

Utemeljen strah

Narava je prečudna stvar, ko nam dá življenja dar: ene bajno obdaruje, druge v tegobe kuje.

Ena izmed teh težav je dolga taca ko žerjav.

Za polmetrsko stopalo težko se najde obuvalo. Če je noga res velika, v majhen čeveljc je ne mika.

Tedaj pomaga dobri kljukec, ki se mu reče gladki s….c.

Babica je vnuka peljala k sveti maši, med katero se je vnuk močno dolgočasil.

Ko pa je duhovnik vzel v roke debelo evangelijsko knjigo in iz nje začel brati, je kar prebledel od strahu. »Ti je postalo slabo,« je zaskrbelo babico? »To ne, ampak bojim se, da bo gospod bral celo knjigo,« je šepetaje pojasnil.

Leopold

Odgovori: 1. b, 2. dvainpetdeset, 3. c, 4. a, 5. a, 6. a, 7. c, 8. b, 9. osem, 10. c.

Ljudska primerljivka

Gospa baronica vedno daje natančna navodila vrtnarju, kako naj obdela njen vrt.

Pregovor z množencem

Stoji postrani kot špina pri klobasi!

He, he, he, kajne, da je dobra? Kaj ne bo, saj je dokazana s podobo!

Uganka šaljivka

V nebesih je Bog, v peklu je Lucifer.

Kdo pa poveljuje v vicah?

Odgovor: Vice-admiral He, he, he, kajne, da je dobra?

Kaj ne bo, saj drugače ne more biti!

2 X DA, KDOR HITRO DA

Kajne, da je dober? Kaj ne bo, saj je resničen! Sploh, če gre za denar.

Stara »novička«

Mnogomoštvo

»Po poročilih iz Moskve živi v Mongoliji pleme, kjer imajo žene več mož in katere imajo zaprte v haremih. To človeško pleme je razkril ruski raziskovalec Kaslov. Trdi, da ljudstvu vladajo ženske in da si držijo ženske več moških, ki so nekakšna njihova lastnina.« Koledar Cankarjeve družbe, leto 1930.

76

mal' za hec...

še pomnite, tovariši?

Korenine totalitarizmov

Grosupeljski odmevi

ki se ga bodo množično udeležili aktivisti iz VELEUPELJSKEGA internetnega foruma in o-MLADINSKEGA časopisa ter s polno podporo režimskih zgodovinarjev in podREPE-tnikov, ki za komunistično diktaturo trdijo, da je trajala le nekaj povojnih let.

Komentar: Le zakaj so potem zgradili Goli otok, pa zapirali celo koncem osemdesetih let? To je tako, kot če bi danes rekli, da so se zaporniki na Golem otoku sončili kot turisti.

V angleškem mestu Shropshire bodo na dražbo dali skico, na kateri Adolf Hitler in Vladimir Iljič Lenin igrata šah. Slika naj bi dosegla vrednost okoli 44.000 €. S sliko so dokazali, da je bilo prijateljstvo med komunizmom in naci(onalsociali)zmom Tito je lahko, Gadafi pa ne? rojeno že zelo zgodaj – še pred prihodom Ko je libijski voditelj Moamer el Gadafi prišel Stalina na oblast. na oblast, se je začel zgledovati po našem TITU. Zato je organiziral močno Malo pozno, vendar iz srca: ljubljenem vohunsko obveščevalno službo, ki je tako kot UDBA pobijala njegove nasprotnike »Druže Tito, mi ti se tudi v tujini. Hkrati je organiziral razne kuneeeee ee e teroristične skupine, ki so med drugim m ooo …« strmoglavile potniško letalo PanAm nad

so zajodlali škotskim mestom Lockerby, v katerem je nekateri VELEumrlo vseh 270 ljudi. Proti takemu početju UPELJČANI, ki še vedno upajo, je protestirala nemška diplomacija, a je bil Gadafi ogorčen. Dejal je: »Zakaj Tito da jih bo iz lahko to počne, jaz pa ne smem?« krize rešil NEK' DRUG' TITO.

Bata o Brozovih mladenkah »Vedel sem, da je imel Tito rad mladenke, vendar me je enkrat prav presenetil. Na snemanju filma Bitka na Neretvi je malo otipaval statistke in mlade igralke. V tem obdobju so bila v modi mini krila in če se mu je kakšno dekle približalo, jo je on uščipnil.

Dekleta so bila tiho in so se smehljala, jaz pa sem mu v šali rekel 'Sram vas bilo“. Tito se je obrnil in mi rekel 'Mali, čuti!'“ se spominja Bata Živojinović.

Vohunil tudi za novinarji Drago Isajlović, nekdanji udbovski agent, je priznal, da je vohunil za novinarji in publicisti.

mi se volimo

veliki traven - 5 / 2010

v primerjavi z nekaj manj kot 600.000 škatlami leta 2001.

Komentar: Verjetno bodo v kratkem na vladi pripravil zakon, da bodo recepte za depresive začeli pisati poleg zdravnikov še na upravnih enotah, socialnih zavodih in raznih občinskih uradih, sponzorji te nagradne igre bodo razne farmacevtske družbe.

POP-RAVNI praznik PRAVA Aprila smo praznovali 100 let delovanja Pravne fakultete, pravna država pa je že kar nekaj let prej zatajila na celi fronti.

... in potem je Katrca rekla ... da bo povedala svoje (k)RESNICE ...

... prek policije in slovenskega FBI ... ... prek časopisov in ostalih medijev ... ... in s pranjem umazanega perila.

Komentar: Letos so menda zato že za 1. maj letale KRESNICE z zgodbo iz St. Moritza.

Komu sveti večna rdeča luč?

Vlada je ob postavitvi izhodne strategije postavila semafor. Katera luč bo na njem najbolj gorela, ni povedala. Lahko pa predvidevamo, da bo najbolj sijala rdeča luč – kot nekakšna simbolična VEČNA LUČ.

Zato bomo lahko rekli: »Večni semafor naj ji sveti! Naj počiva v miru! - Amen!«

Kdo (še ne) bo ŽIDANE volje?

Odslej bo kljub veliki krizi vsaj en minister v vladi ŽIDANE volje – kmetijski minister Višek ironije je, Zakaj je SFRJ propadla?

Dejan Židan, precej manj pa razne sprege, Ekonomska izkušnja vladavine Josipa če Zrnec in Bizovičar povabita Petro ki so se ob tem ministrstvu izoblikovale že Broza Tita je porazna. V bistvu se je Majdič v oddajo A SI TI TUD NOTR PADU? precej več kot dve desetletji - od nepovratnih kreditov še iz socializma dalje. njegova vladavina končala takorekoč v ekonomskem bankrotu. Jugoslavija je Naj bi bil vsaj eden trezen!

Ljubljanska megla v začetku osemdesetih let zabredla v Predsednik vlade Borut Pahor je obiskal eno izjemno dolžniško krizo. Zunanji dolg Slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor za je znašal 20 milijard US $. Ne nazadnje izmed stojnic študentske tržnice. Študent Jankovičev birokratski in politični aparat te dolgove Titove Jugoslavije odplačuje tam ga izzove: »Gospod predsednik, enega ni bil dovolj dober, da bi ga lahko razglasili tudi Republika Slovenija kot sukcesor na eks zdajle!« Pahor odgovori: »Moram za častnega občana Ljubljane in so raje ta (naslednik) tega. Živeli smo v nekem biti trezen, ker grem v parlament. Tam naslov podelili kar dvema predstavnikoma utopičnem socialističnem projektu, ki pa mora biti vsaj eden trezen.« nekdanjega komunističnega režima – se je na koncu izkazal za distopijo (se pravi JØežkov komentar: Se mi je zdelo, da so krščanskemu socialistu, očetu naroda za neko negativno utopijo, kjer preprosto sklepi in zakoni zadnje dve leti nekam čudni. in predsedniku zveze borcev Janezu sistem ni bil sposoben zagotoviti zadoStanovniku in nekdanji komunistični županji voljive življenjske ravni). Ekonomska Razbijači Nuši Kerševan. izhodišča v letu 1991 so bila determinirana Pisatelja Borisa Pahorja je za častnega s petimi desetletji samoupravnega »Nobena kunšt ni razbiti SLOVENSKI PAR- meščana Ljubljane predlagalo več civilnih socializma. Če pogledate podatke, recimo LAMENT (ne tako, ne drugače). Težko ga je združenj, vendar ga komisija za priznanja leta 1941, je takratna Dravska banovina bilo zgraditi. Vprašanje je le, če ga v zadnjih na Mestni občini Ljubljana ni predlagala po takratnem BDP-ju dosegla približno letih ne razbijajo nekateri tudi od znotraj« je v potrditev mestnim svetnikom. Je pa 80 % odstotkov Avstrije, med tem ko je komentiral nedavne žalostne dogodke na Boris Pahor bolj čislan v tujini - na primer ta delež leta 1991 upadel zgolj na slabih Šubičevi ulici v Ljubljani JØežek Zagraški. v Avstriji, saj mu je kulturna ministrica 50 %. - mag. Bernard Brščič Claudia Schmied 26. 4. na Dunaju izročila častni križec za znanost in umetnost.

Slovenski narod pomirjen

Avenija prek brezen in Žal

Menda so za gradnjo nove TITOVE AVENIJE pripravljeni podreti celo POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA, saj naj bi bila dokončana do praznovanja 25. maja – dneva mladosti,

Leta 2001 je bilo v Sloveniji po podatkih Drobtinice!

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napisanih 188.286 receptov za V zadnjem času imamo vse več delavnih akcij antidepresive, lani pa 432.300, kar je kot v nekdanjem socializmu: pa barvanje skoraj 1,2 milijona škatel antidepresivov ograje v kobilarni Lipica, pa pobiranje smeti

veliki traven - 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

po Sloveniji, pa razne druge solidarnostne in ne vem še kakšne akcije, sociala pa deli denar tistim, ki nič ne delajo. Čudno pa se mi zdi, da onih bogatinov in tajkunov iz specialnih »humanitarnih združb« ni bilo ne pri eni, ne pri drugi - in jih najbrž ne bo ne pri tretji, četrti ... Oni pridejo zraven samo takrat, ko jih veliko ljudi gleda, kako fejst izgledajo.

Potem delijo drobtinice iz bogatinske mize.

rokomavhi

To je prazgodovina

Kartelnega sporazuma se Ivan Zidar ne spomni, saj so mu maligančki že precej resetirali memorijo: »Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo. Tudi v Zemonu. V glavnem se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med sabo. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako noben drug razen nas ne zna delati avtocest.« Za primerjavo, kako huda oblika kaznivega dejanja je kartelno dogovarjanje v tujini, govori aretacija najmanj 8 oseb zaposlenih v Siemensu in Samsungu ter v še enem svetovnem podjetju. Ti so se med seboj dogovarjali o ceni spominskih čipov za PC računalnike. Po petih letih preiskave so bili obsojeni na 3 leta zapora, 500.000 € kazni po sebi najmanj, samo podjetje Samsung pa je moralo plačati 200 mio €!

Dokončni arbiter - Ivan Zidar

»Postopek pred arbitrom se vodi po pravilniku o postopku med stalno arbitražo pri GZS. Odločitev arbitra je dokončna,« je navedeno v kartelu.

Komentar: Vse bo Ivan zrihtal s pomočjo nekdanjega državnega tožilca, njegovega odvetnika. »Da po-PENIŠ!« je ves PENA-st nedavno za šankom jodlal JØežek Zagraški.

Srednjeveški ukrepi!

Jankovićevi mestni svetniki so menda podprli odlok o ukinitvi subvencije vozovnice od septembra dalje za mestne avtobuse za vse šolarje, dijake, študente in upokojence, ki niso iz Ljubljane. Sam JØežek pa zagotavlja, da si do nadaljnjega na stoženskem britofu ne bo ogledal nobene fuzbal tekme, dokler kredit v višini 50 milijonov € ne bodo plačali tisti, ki ga bodo zapravili.

Pa banke naj se nehajo hecat!

balkanska palit'ka

Težav z Grki (sploh) ni(ma)!

JØežek Zagraški je menda zadnjič izjavil, da so mu grško krizo prav zdaj podtaknili zato, ker je hotel na počitnice v Grčijo zaradi znanih težav z arbitražnim sporazumom z našimi južnimi sosedi. A ker ga poznamo in vemo, da ne bo tako hitro odnehal, bo zagotovo predlagal salomonsko rešitev: - JØežek bo skupaj za vso kompletno družino plačal Z DAVKI približno 1400 € (200 € / glavo) in bo zato vseeno odšel

... mal' pa zares

za 10 dni na dopust v Grčijo. 20 €/dan za polpenzion imajo popolnoma dovolj v tej krizi, spat pa je pripravljen tudi pod stebrišči Akropole.

- Od slovenske države bo (predno bo odšel na dopust) zahteval 100 % subvencijo za dopust, saj je prepričan, da bo le tako veliko več možnosti, da sposojeni denar pride v prave roke.

- Edini problem je le še v tem, ker JØežek še ne ve, ali naj bi najel kombi pri svaku za prevoz svojih bližnjih, ali pa se mu bo seznam sorodnikov in prijateljev tako razširil, da bo moral najeti kar celo Štefanovo avtobusno prevozniško podjetje.

- Pri slednji rešitvi upa na ugodne popuste prevoznika! Za nafto in kakšen ŠTEFAN vina se bo že našlo, za dodatne priboljške pa bodo pri grških kmetih koze molzli.

arbitražna palit'ka

Zvezde golfajo na Mokricah

Tak naslov smo prebrali v enem od slovenskih DNEVNIKOV. In lahko si mislite, kaj si mislimo, da tam zvezde delajo: 1. Najprej morajo ZVEZDE pasti z neba. A ker se to le bolj poredko dogaja, sumimo, da gre že pri prvem pojmu za običajen nateg.

2. Če rečete golfajo, si lahko mislite marsikaj: Lahko se vozijo z VW golfom. Lahko je bil pisec članka površen in je zapisal bolj v narečju goljufajo, kar ne bi bilo nobena posebnost, saj vidimo, kako je, ko nas »oni tam zgoraj« kar naprej nekaj farbajo. Ker pa so menda z nekimi čudnimi vozički, ki bolj zgledajo kot kante za smeti na kolesih in z njimi vozijo neke palice, menimo, da bo šlo za masovni pretep s palicami.

3. Ker pa so se v zadnjih letih na Mokricah dogajala razna srečanja visokih glav, lahko sklepamo, da gre tudi v teh primerih za neke vrste natege, saj se kaj resnega po vseh številnih srečanjih nikoli ni zgodilo, pa naj je šlo za srečanja Drnovšek – Mesić, Janša – Sanader ali pa Pahor – Kosor.

Kaj pa nacionalni (po)-nos?

77

Udarne &/≠ uradne V žarometih predreferendumske kampanje o arbitražnem sporazumu je izzvenel tudi koncert ŠMARSKIH PEVCEV, katerim so prišli lepo zabrenkat tamburaši iz Vrhpolja. Peli in igrali so same DALMATINSKE pesmi, pomagale pa so jim celo pevke iz ČAKOVCA. Odlično!

Komentar: Če mi pri nas prepevamo dalmatinske pesmi, zakaj ne bi Hrvatje ono ...

NA SLOVENSKEM SMO MI GOSPODAR?

šport

Kolesaril bi - do spomenika!

JØežek Zagraški se je odločil, da bo letos bolj priden glede svojih športnih aktivnosti.

Zato išče ekipo za skupinsko kolesarjenje k Martinet'. Zlobni jeziki sicer namigujejo, da zaradi suhih klobas, a sam trdi, da bi vseeno raje videl, če bi se dalo šank premakniti vsaj za pol poti bližje (moti ga tisti del, ki gre navkreber) in bi še enega postavili nekje pri plešivskem spomeniku.

Komentar: Potem bi vsaj vedel, zakaj tam stoji.

uredniška palit'ka »Vaši problemi so moji problemi!«

Borut Pahor JØežek Zagraški: »A vse moram rešiti sam.«

Kritizira(mo) vse-povprek

Podrepnik aktualnega POREDNIŠTVA EHO CAJTNGOV, ki bi rad zamenjal JØežka Zagraškega, se je pohvalil na fiktivnem internetnem forumu: »Vse s(m) o za=BALI, kar se je za=Bat dalo.« Pri tem pa je zamolčal, da se že od birme naprej ni ničesar naučil in je tako prespal tričetrt življenja. Ostalo je bluzil naokoli, kar počne pretežno še danes. Potem je srečal eno deklino, ki mu je nekaj po 40 letu njegove starosti rekla, da je postal očka.

Zdaj pa na vse pretege zahteva JASLI, VRTCE in vse ostale družbene DOBRINE in PRAVICE od KOMUNE in preostale družbe - tako zase kot za svoje otroke ter vpije: »Obesiti ga je treba!«

»Še predno se bo v Južni Afriki začelo svetovno prvenstvo v nogometu, bo Slovenija s Hrvaško izgubila odprti stik z morjem.« Tako so prepričani med drugim dr. France Bučar, dr. Tine Hribar, pisatelj Boris Pahor, dr. Miro Cerar in več pravnih strokovnjakov, pa čeprav naj bi bil naknadni referendum pred svetovnim prvenstvom. Hrvatom, ki pa jih sploh ne bo na tekmi, bomo po njihovem mnenju Slovenci čistili ne samo kopačke, pač pa še kaj drugega. »Glede na to, da POREDNIK EHO CAJTNGOV tak obešenjaški humor kar naprej trajba, ga Arbitražni (NE) sporazum je treba demokratično obesiti!« Na tako anarhistično utemeljitev pa so se mu Iz brezupnih virov smo za EHO CAJTNGE OBESILI še nekateri VISOKI VELEUPELJSKI izvedeli, da bo glasovnem lističu za PODREPNIKI in so že poslali po GAVGE REFEREN-DUM-DUM postavljena trditev: NEKDANJIM SODELAVCEM UDBE, UDBOVCI pa so jim baje odgovorili: »Ne damo.

KDOR JE Imamo samo ZA (za desne) PROTI (za leve), zase in za svoje ni SLOVENC! otroke.« Izid te trditve bomo objavili v naslednji Izberite (si) vsaj številki EHO CAJTNGOV. močan štrik!

78

grosupeljski odmevi

Kolofon

Grosupeljski odmevi

maj - 5 / 2010

Navodila za dopisovalce

Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic @ t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.

Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160

/ ISSN: 1580–0911

V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis “Grosupeljski odmevi” vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V JUNIJU JE TREBA ODDATI do petka, 4. 6. 2010.

Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.

V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.

Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.

Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.

Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu-

jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.

NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL

Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca.

1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed iz naslova prispevka - npr.

Res najlepši je mesec maj.

Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.

TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.

Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih 2. člen

CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.

Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) Dimenzije oglasa v cm

Površina oglasa v cm2

Korekcijski tržni faktor

Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.

Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta.

Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.

Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!

Skupno število točk

Cena v €

Končni znesek z DDV v €

A

6,0 x

6,0

36,0

1,650

59

30,37

36,44

B

6,0 x

8,3

49,8

1,549

77

39,44

47,33

C

6,0 x 12,5

75,0

1,347

101

51,65

61,98

D

9,2 x

8,3

76,4

1,339

102

52,28

62,73

E 12,3 x

8,3

102,1

1,143

117

59,66

71,59

F 12,3 x 12,5

153,8

1,060

163

83,56

100,28

G 18,6 x

154,4

1,062

164

83,83

100,59

8,3

H 18,6 x 12,5

232,5

0,994

231

117,92

141,51

I 18,6 x 27,3

507,8

0,918

466

238,33

286,00

J (39,6 x 27,3)

1081,1

0,866

936

478,68

574,42

Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini.

Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.

Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf.

Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic @ t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.

ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu:

joze.miklic @ t-2.net.

»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič

maj- 5 / 2010

Grosupeljski odmevi

Zahvala krvodajalcem

Območno združenje Rdečega kri-ža Grosuplje se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se odzvali vabilu pomagati s svojo krvjo neznanemu bolniku ali ponesrečencu. Krvodajalske akcije se je udeležilo v Grosupljem 161 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 124 in v Šentvidu pri Stični 71 krvodajalcev, skupaj 356.

Zahvaljujemo se vodstvu Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, da so nam nudili prostore za izvedbo krvodajalske akcije, ter vsem prostovoljcem, ki so pri pripravi in izvedbi pomagali.

Hvala v imenu tistih, ki ste jim s svojo krvjo rešili življenje!

OZRK Grosuplje:

sekretarka Anica Smrekar

predsednik Franc Horvat

oglasi

79

80

oglasi

Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču v času od 28. 7. do 7. 8. 2010.

Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ ke.

Kandidati morajo izpolnjevati: - starost najmanj 20 let, - študentje pedagoške, zdravstvene ali druge smeri, - izkušnje pri delu z otroki, - znanje osnovnih plavalnih veščin.

Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2010 na naslov Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@rks.si, dodatne informacije pa na tel. št 781 16 30 ali GSM 051 380 351.

Območno združenje Rdečega križa Grosuplje

Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 28. 7. do 7. 8. 2010. Število mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja otrokovega izbranega zdravnika.

Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na OZRK Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 31. 5. 2010.

Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, proračunov vseh treh občin in prispevka staršev. Starši bodo plačali razliko do polne cene, ki znaša 97,00 €.

Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v času od 15. 6. do 25. 6. 2010, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 1. 7. 2010. Kdor ne bo upošteval roka plačila, bomo razumeli, da je odstopil od prijave.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@rks.si.

Območno združenje Rdečega križa Grosuplje

Grosupeljski odmevi

maj -5 / 2010