Grosupeljski odmevi

Konec avgusta iz Grosupljega v Ljubljano s terminsko Urbano ceneje na liniji 3G stran

5

Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVII - julij / 7 - 2011

O kom/čem pišemo?

Kdor domovino čuti v srcu Slavnostna seja in proslava občinskega praznika, 20-letnice osamosvojitve Slovenije in dneva državnosti, 21. 6. 2011, v Kulturnem domu Grosuplje - povzetki iz nagovorov župana dr. Petra Verliča in Janeza Janše in obrazložitve ob podelitvi priznanj in nagrade občine Grosuplje.

130 let gasilstva v Šmarju-Sapu

stran

22

Plezalna sekcija Planinskega društva Grosuplje uspešno izvedla tekmo državnega prvenstva v športnem plezanju

stran

Slavnostne seje so se poleg številnih občanov in občank občine Grosuplje udeležili Janez Janša – poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, gostitelj župan in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Peter Verlič, dobitniki nagrade in priznanj občine Grosuplje, podžupan Dušan Hočevar, podžupan Iztok Vrhovec, dr. Peter Gašperšič - državni sekretar na Ministrstvu okolje in prostor, Dušan Strnad - župan občine Ivančna Gorica, Ivan Jordan – župan občine Škofljica, Jože Levstek – župan občine Ribnica ter svetnice in svetniki občine Grosuplje. Uvodoma je vse zbrane v dvorani nagovoril župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič ter osebno pozdravil vse navzoče, še posebej pa cenjene goste.

Jože Miklič

Nadaljevanje na strani

12

50

Dobitniki priznanj in nagrade občine Grosuplje: (od leve) Tamara Dizdarević, Darja Zorec za Ženski pevski zbor Magdalena, Janez Pezdirc za PGD Šmarje-Sap in dr. Edo Škulj.

2

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Časopis je »živa stvar« Iz urednikove malhe

Dvanajst let (oziroma trije mandati) je minilo, odkar sem prevzel odgovorno vodenje uredništva. Zato je prav, da nekaj besed namenim delu pri časopisu oziroma predvsem spremembam, ki smo se jim morali sproti dokaj dinamično prilagajati. Pa naj jih zato nekaj naštejem!

- Spremenili smo se ljudje v občini (pretežno smo se postarali za 12 let, poleg naravne migracije pa se jih je veliko v občino priselilo in tudi rodilo v tem času).

- Povečalo se je število raznih društev

Popravki V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov (junij 2011) smo med drugim tudi zaradi bolezni urednika in lektorice naredili nekaj napak: - stran 23 / pod prvo sliko je zapisan napačen priimek Potokar – mora biti Štibernik, izpustili pa smo tudi ime in priimek Elka Hudorovca.

- stran 31 / Nad fotografijami slovesnosti PGD Račna se je vrinil napačen podnapis, ki je bil pravilno nameščen pri fotografijah odprtja gasilskega doma Malo Mlačevo.

- stran 51 / Pod drugo fotografijo bi moralo pisati samo »Prvič letos se je predstavila vokalna skupina mladih deklet Solzice.« - stran 57 / Podnapisa pod slikama v prispevku Literarna predstava Damača rejč sta zamenjana.

Nekaj prispevkov je ostalo tudi nelektoriranih.

Vsem prizadetim se opravičujemo.

Jože Miklič, odgovorni urednik

Popravek

V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov, julij 2011, je v oglasu Začetki Pekarne Grosuplje na strani 2 prišlo do neljube napake. Vsa odgovornost je na naši strani, naprošamo vas le za objavo popravka.

V oglasu smo pomotoma zapisali, da je bila Potočnikova pekarna nacionalizirana leta 1942. Pravilno je, da je Potočnikova pekarna delovala vse do odhoda Alojza Potočnika v partizane leta 1943, nacionalizirana pa je bila po vojni.

Za napako se opravičujemo.

Studio Kernel, d.o.o.

namesto uvoda

3

in dimenzije v prostoru in času, so za lase privlečene zgodbice – še posebej za tiste, ki iščejo dlake v jajcu. Bolj kot to pa je bila zame pomembna pri tem delu pretežno pozitivna izkušnja, saj smo z večino sodelovali zelo konstruktivno - tako s člani uredniškega odbora, s stalnimi in občasnimi sodelavci ter vsemi, ki ste želeli predstaviti svoje pretežno javno delo v časopisu in ste se trudili na različnih področjih, da bi bilo življenje čim več občanom lepše, bolj kakovostno, predvsem pa dostojno.

Prav tako je po mojem mnenju solidno potekalo poslovanje med časopisom in z zadolženimi na Občini, čeprav je področje informacij javnega značaja, pa tudi spremljanja pogodb, pod vodstvom bivšega direktorja uprave močno šepalo. Koliko pa je bilo njegovo delo »nepolitično«, pa so se lahko tudi sami občani prepričali, ko je kandidiral za župana s podporo »profiliranih« političnih strank. Poleg tega je bilo sem ter tja »nekaj političnih kampanj« pretežno nekaterih »levih« svetnikov močno uperjenih proti časopisu, predvsem proti uredniku. Slednje se še ni poleglo …

Nekaj pri delu urednika pa je bilo ZELO pomembno! V Zakonu o medijih namreč v 18. členu 3 vrstica piše: 'Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.' Za tem stavkom se nedvomno skriva velika odgovornost urednika.

Vsi, ki so vam doslej Zakon razlagali drugače, so vas zavajali ali pa zakona niso niti prebrali.

Zdaj je spet nastopil čas, da se izbere urednik za naslednji mandat. Kdor koli že bo, sem prepričan, da mu delo tudi v prihodnje ne bo lahko, saj je v ozadju tega dela potrebna cela vrsta opravil, ki se nato ob izidu posameznega časopisa ne vidijo – lahko se le slutijo. Brez samohvale lahko rečem, da smo v preteklih treh mandatih v marsičem orali ledine in da so nas prosili mnogi uredniki lokalnih časopisov, naj jim povemo, kako imamo rešene posamezne sklope ali celotno organizacijo dela pri časopisu, da so lahko 'kopirali' naše rešitve, ne želim pa jih navajati z imeni.

Ne trdim pa, da bi take rešitve morale v celoti ostati tudi v naslednjem mandatu, saj (ponavljam) – časopis je »živa stvar«.

in različnih vplivnih sredin.

Spremenil se je zakon (najprej smo začeli delati v skladu z Zakonom o javnih glasilih, nato z Zakonom o medijih, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2006 – zdaj čakamo na novega).

- Spremenila se je tehnika (v tem času smo zamenjali samo za montažo časopisa kar 4 računalniške programe, urednik pa v tem času vsaj še dvakrat toliko svojih osebnih računalnikov, iz analogne smo prešli v digitalno fotografijo …).

- Spremenila se je tehnika komuniciranja (v začetku smo še skoraj polovico prejetih besedil pošiljali po klasični pošti ali osebno in smo jo morali prepisovati, zdaj je več kot 90 % prispevkov poslanih prek e-pošte; lektoriranje se je na začetku izvajalo na papirju, zdaj zgolj v digitalni obliki).

- Spremenili smo format časopisa (v začetku leta 2007 iz A3 na A4 deloma tudi zaradi novih možnosti v tiskarni).

- Zamenjali so se tiskarji in oblikovalci (Dokaj hitre spremembe glede tega so se v glavnem zgodile v prvem mandatu, vendar na to kot odgovorni urednik nimam vpliva, saj je za to (bilo) odgovorno vodstvo Občine Grosuplje, ki sklepa pogodbe s tiskarno, le-ta pa nato lahko za posamezna opravila, predvsem oblikovanje/prelom išče svoje podizvajalce. Lahko pa zatrdim, da smo z vsemi udeleženimi dobro sodelovali.)

- Močno pa se je povečala naklada časopisa (O tem sem dodal k tej objavi skoraj originalen prispevek z naslovom 'Gibanje naklade Grosupeljskih odmevov v zadnjih 12 letih' - stran 30, ki sem ga sestavil na podlagi pregleda arhiva natisnjenih posameznih izvodov časopissa od maja 1999 do danes in sem ga pred slabim mesecem na prošnjo Občine Grosuplje poslal nadzornemu odboru, ki pripravlja revizijo preteklega poslovanja Grosupeljskih odmevov.)

- In še več drugih prav tako pomembnih sprememb bi lahko naštel. Že iz tega je možno reči, da je časopis »živa stvar«, s katerim morajo ljudje, ki ga delajo, dihati. Vse druge strogo določene razlage, Jože Miklič, odgovorni urednik ob koncu kakšne naj bodo oblike, vsebine, pravila tretjega mandata

-

4

skozi županov objektiv

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Delo teče kljub počitnicam V začetku julija smo oddali vlogo na Ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naši občini in za modernizacijo ter podvojitev kapacitet obstoječe čistilne naprave v Grosupljem. Gre za projekt v okviiru »porečja Čiste Krke«, vlogo pa smo pripravili in oddali skupaj s sosednjo občino Ivančna

Ko smo že pri komunali, sem prepričan, da ste mnogi že prejeli tretjega, rumenega v nizu zabojnikov, v katerega lahko odlagamo embalažo. S tem se naša občina uvršča med občine, ki želijo problematiko odpadkov reševati na sodoben način, z ločevanjem pri izvoru. Upam, da bo ta poteza dodatno prepričala Ministrstvo za okolje in prostor, da želimo v naši občini storiti vse, da bo naša občina čista in zelena, zato računamo na podporo in konstruktivno sodelovanje z Ministrstvom pri iskanju rešitev, ko gre za dokončno reševanje problematike odpadkov, čiščenje odpadnih voda in reševanje poplavne ogroženosti naše občine.

>

Ljubljana in podjetjem LPP smo našli rešitev, ki bo v prvi fazi pomenila znižanje mesečnih dijaških, študentskih in splošnih vozovnic za več kot 50%, hkrati pa bo mesečno oz. terminsko Urbano možno uporabljati tudi na vseh ostalih mestnih avtobusnih progah v Ljubljani. Prepričan sem, da bo v družinskem proračunu tudi zaradi tega ukrepa zato ostalo več denarja.V drugi fazi, ko bo vpeljan conski sistem, pa bo možno po nižjih cenah uporabljati tudi vrednostno kartico Urbano, ki bo dobrodošla za tiste, ki javni promet uporabljajo občasno. Naj povem, da bo conski sistem prvič preizkušen ravno na tej relaciji. To so ugotovili tudi na Ministrstvu za promet in relacijo Grosuplje – Ljubljana Občina Grosuplje pa bo s koncem avgusta naknadno uvrstili v seznam svojih pilotnih povezana z Ljubljano (in obratno!) z mestnim projektov. Pismo o nameri smo pred kratkim avtobusom 3G. Skupaj z Mestno občino z Ministrstvom za promet že podpisali. S tem pa smo si odprli pot za tretjo fazo projekta, ko bomo enotno vozovnico vpeljali tudi na potniških vlakih med Grosupljem in Ljubljano.

Med poletnimi počitnicami bomo tako na občini kar pošteno delovni. O vsem kar se dogaja in se bo dogajalo, boste najhitreje obveščeni, če pogledate kar našo spletno stran www.grosuplje.si, kjer se trudimo, da vas hitro in tekoče obvestimo o novostih v naši občini, pa tudi Grosupeljski odmevi bodo poskrbeli, da boste na tekočem. Želim vam, da bi prijetno preživeli poletni počitniški čas, si vzeli trenutek časa zase in za svoje bližnje, se resnično odpočili, storili kaj takega, kar vas veseli že dalj časa in si nabrali novih moči za jesenske dni. Srečno!

Vaš župan dr. Peter Verlič

>

Gorica. Po načrtih naj bi iz tega naslova prejeli kar 15 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev, kar praktično predstavlja enoletni proračun občine Grosuplje. Roki za pripravo vloge so bili tesni, zato bi se rad zahvalil podžupanu Dušanu Hočevarju, vsem sodelavcem in sodelavkam na občinskem Uradu za komunalno infrastrukturo in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje za opravljeno delo. Sedaj sledi preverjanje in potrditev vloge na Ministrstvu za okolje in prostor, mi pa bomo do izdaje odločbe o dodeljenih sredstvih nadaljevali s pridobivanjem vse potrebne dokumentacijo za pripravo izgradnje.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

novice z občine

5

Konec avgusta iz Grosupljega v Ljubljano s terminsko Urbano ceneje na liniji 3G Župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar sta skupaj s strokovnimi službami pregledala avtobusna postajališča za prihajajoče avtobuse mestnega prometa. Na novem delu trase po Grosupljem, ki bo speljana po Ljubljanski cesti, bo na začetku Ljubljanske ceste pred bencinskim servisom uvedena nova postaja, ki bo služila predvsem stanovalcem bližnjih blokov in stanovalcem dvorov.

Potek trase na območju Grosupljega pri prihodu iz Ljubljane: Pod gozdom - Adamičev spomenik – Adamičeva – Brinje – Kongo – Brinje – Pri mostu – Krpan – Mrzle njive – Grosuplje.

>

6

>

novice z občine

V ponedeljek, 29. avgusta 2011, bo začela obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G, ki bo potnikom iz Grosupljega omogočala, da se bodo v Ljubljano zapeljali s terminsko Urbano več kot 50 odstotkov ceneje. Vožnje bodo potekale v okviru obstoječih voznih redov, z dodano večerno vožnjo.

Uskladitev linij LPP in hčerinskega podjetja Bus, d.o.o., ki opravlja dejavnost medkrajevnega potniškega prometa, bo konec meseca avgusta potnikom omogočila enotno linijo 3G na relaciji Grosuplje – Škofljica – Mestna občina Ljubljana. Avtobusi linije 3G bodo Grosuplje z Ljubljano ob delavnikih povezovali med 4.30. in 23.40. uro, ob sobotah med 5. in 23.40. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 5. in 23.40. uro. Trasa linije 3G, ki predstavlja delno spremenjeno obstoječo traso linije medkrajevnega prometa, katere začetek je sedaj na Avtobusni postaji Ljubljana, bo potekala po trasi Bavarski dvor – Navje – Železna cesta – Bežigrad – Razstavišče – Bavarski dvor – Konzorcij – Drama in nato v smeri Rudnika, Škofljice in naprej v Grosuplje, kjer bo linija dodatno obratovala do naselja Brinje.

V želji oblikovati linijo po meri potnikov le-ta v Ljubljani ne bo več potekala po Bleiweisovi cesti, temveč po samem središču mesta,

Grosupeljski odmevi

obratovala pa bo tudi skoraj do polnoči.

Omenjeni prednosti bosta potnikom omogočali boljše povezave in lažji dostop.

Cenovno bo nova linija za imetnike terminske kartice Urbana ugodna, v nekaterih primerih bodo mesečne vozovnice kar 50 % cenejše.

Po novem bodo potniki za šolsko mesečno vozovnico odšteli 51 €, za splošno pa 60 €.

Obe mesečni vozovnici bosta vključevali uporabo medkrajevne linije in vseh linij mestnega potniškega prometa. Sedanja mesečna šolska vozovnica medkrajevnega prometa iz Grosupljega v Ljubljano stane 89 €, obenem pa mora potnik plačati še 17 € (pri kombiniranih vozovnicah 11 €) za uporabo mestnega potniškega prometa.

Z vrednostno kartico Urbana se bodo potniki na liniji 3G za 0,80 € lahko vozili znotraj Mestne občine Ljubljana oziroma do Škofljice. Plačevanje za potovanje od Škofljice do Grosupljega bo za potnike, ki ne bodo imeli terminske Urbane, potekalo do uvedbe conskega sistema gotovinsko po nespremenjenih cenah. Z nadgradnjo conskega sistema do konca tega leta pa bo lahko tudi potnikom, ki potujejo z vrednostno Urbano, omogočeno brezgotovinsko plačilo.

Cena prevoza bo nižja, obenem pa bo potnikom omogočeno prestopanje brez doplačila na druge avtobuse Ljubljanskega mestnega

Potek trase na območju Grosupljega pri odhodu v Ljubljano: Grosuplje – Adamičev spomenik – Adamičeva – Brinje – Kongo – Brinje – Pri mostu – Krpan – Mrzle njive – Grosuplje – Pod gozdom in naprej proti Ljubljani.

julij / 7 - 2010

potniškega prometa v roku 90 minut.

Kartico Urbano bodo uporabniki linije 3G lahko polnili na vseh prodajnih mestih kartice Urbana.

Linija 3G je plod uspešnega sodelovanja Mestne občine Ljubljana in Občine Grosuplje ter LPP-ja ter logična posledica dolgoročnega cilja po vzpostavitvi integriranega javnega prevoza, ki temelji na conah, znotraj katerih potniki potujejo z enotno vozovnico. Integriran javni promet je odgovor na potrebe sodobnega človeka in preusmerja fluktuacijo aktivnega prebivalstva s potovanj z osebnimi avtomobili na uporabo javnega potniškega prometa.

Linija 3G je tudi del uresničevanja strategije, v okviru katere LPP skupaj z MOL ponuja javni prevoz primestnim občinam, kar je omogočila tudi uvedba brezkontaktnih kartic Urbana.

Linija bo pričela obratovali v ponedeljek, 29. avgusta 2011. vir: www.grosuplje.si, Jana Roštan

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

OBČINSKI ODBOR NOVE SLOVENIJE KRŠČANSKO LJUDSKE STRANKE GROSUPLJE Ob 15. avgustu, prazniku Marijinega vnebovzetja – velikem šmarnu in ob obletnici posvetitve slovenskega naroda božji materi Mariji, želimo vsem članicam in članom stranke ter vsem dobromislečim občankam in občanom naše občine globoko duhovno doživeto praznično vzdušje, ki naj ga spremlja pripadnost slovenskega naroda vrednotam domoljubja in medsebojne ljubezni.

OO N.Si Grosuplje

VRTEC JURČEK, d.o.o. poziva starše na informativni vpis otrok

Prijavnico lahko dobite preko kontakta na e-mail: vrtec.jurcek.malavas.gmail.com

ali na naslovu Mala vas 1b, 1290 Grosuplje v odprtem predalu za pošto.

Prijave sprejemamo do 15. avgusta 2011.

oglasi

7

8

oglasi

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

oglasi

9

Študij v Trebnjem Višješolski študijski programi

Nov visokošolski študijski program - Socialna gerontologija

Izobrazba je vrednota, ki v času gospodarske recesije težko konkurira z ostalimi življenjsko pomembnimi vrednotami, kot so zdravje, osnovni življenjski pogoji in eksistenca. Kljub temu pa na daljši rok bistveno prispeva h kakovostnejši prihodnosti. Ker se na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje zavedamo, da znanje zastareva, da je posameznik na trgu dela konkurenčen, če je opremljen z aktualnimi in kakovostnimi znanji, ves čas razvijamo ponudbo izobraževalnih programov. V študijskem letu 2011/2012 bomo z zavodom IRC poglobili sodelovanje na področju višješolskega študija. Kot študij na daljavo se bosta poleg višješolskega strokovnega programa ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE izvajala tudi programa Zavedanje, da star človek danes ni »star«, ampak si želi delati, potovati, se rekreirati in kvalitetno živeti tudi v obdobju, ko LOGISTIČNO INŽENIRSTVO in EKONOMIST. potrebuje rehabilitacijo in skrb, je spodbudilo razvoj programa Logistično inženirstvo je prenovljeni višješolski strokovni program, Socialna gerontologija. Na Centru za izobraževanje in kulturo ki nadomešča do sedaj veljavni program Promet. Študenti spoznajo Trebnje so pred mesecem predstavniki Evropskega središča logistično stroko, se usposobijo za samostojno uporabo, razvijanje Maribor predstavili visokošolski študijski program Socialna in načrtovanje logističnih sistemov in podsistemov ter med drugim gerontologija – izredni študij. Gre za nov študijski program spoznajo posebnosti tržnega obnašanja transportnih podjetij, na področju dodiplomskega študija pri nas, ki odgovarja na varnega in zdravega dela in uporabe manipulacijske mehanizacije akutna in aktualna vprašanja naše starajoče družbe. Kaj in voznih parkov. Diplomanti se zaposlujejo v prevozni in špediterski, je socialna gerontologija? Gerontologija je veda o procesih dejavnosti, v logističnih centrih in podjetjih, ki se ukvarjajo z javnimi staranja in vidikih starostnega obdobja življenja. Socialna gerontologija, ki je veja gerontologije, pa se osredotoča na prevozi in manipulacijskimi dejavnosti.

Ekonomist je nastal na osnovi zahtev po posodobitvi obstoječih proces staranja ljudi iz vidika medgeneracijskega sožitja, višješolskih programov Komerciala in Računovodstvo. Študenti zagotavljanja socialne vključenosti in sprejemanja lastne se usposobijo za učinkovito delo s strankami in implementacijo starosti, kot enako pomembnega življenjskega obdobja. poslovnih rešitev v ekonomskem poslovanju, osvojijo znanja za V poplavi ponudbe programov dodiplomskega študija se razumevanje in spremljanje trga in poslovnih procesov, razumejo težko odločamo za »pravega«. Kriteriji, s pomočjo katerih se zakonodajo, predpise in dokumentacijo s področja ekonomije posameznik odloča za študij pa so različni: osebni interes ter med drugim osvojijo znanja osnov finančnega poslovanja, oz. všečnost programa in vsebine, zaposlitvene možnosti, marketinga menedžmenta in elementov trženjskega spleta. oddaljenost lokacije študija od kraja bivanja, stroški …

Ekonomisti so široko zaposljivi, tako na področju gospodarstva Mnogo tovrstnih razlogov govori v prid študiju Socialna kakor tudi negospodarstva, na področju organizacije poslovanja, gerontologija. Pričakovana življenjska doba ljudi se je namreč komerciale, mednarodnega poslovanja, trženja in prodaje. zvišala nad 80 let. S tem se je povečala ciljna skupina, s Organizator socialne mreže je višješolski strokovni program, katero delajo diplomanti, zaradi česar se na trgu dela veča ki omogoča študentom spoznavanje osnov socialno varstvenega tudi povpraševanja po kadrih, ki so strokovno usposobljeni področja, prepoznavanje in razumevanje težav posameznikov s za ravnanje s starejšimi ljudmi. Študijski pristop je praktično širšim družbenim kontekstom in z njimi povezanimi sistemskimi naravnan in temelji na kakovostni in strokovni podlagi ovirami, omogoča osvajanje osnov sposobnosti reševanja praktičnih podprti s spoznavanjem in študijo praktičnih domačih in tujih problemov s področja zagotavljanja pomoči uporabnikom ter primerov. preventivnega delovanja s poudarkom na sodobnih pristopih Visokošolski študijski program traja šest semestrov in in načelih ter samostojno načrtovanje, organiziranje, vodenje, obsega 180 kreditnih točk. Vanj se lahko vpišejo udeleženci, usklajevanje in spremljanje aktivnosti za učinkovito delo. Diplomanti ki so končali katerikoli izobraževalni program srednjega opravljajo dejavnosti, na področju sociale, ki podpirajo marginalne strokovnega ali poklicno-tehniškega izobraževanja ali družbene skupine in socialno šibkejše skupine ljudi npr. nevladne gimnazijo in imajo opravljen zaključni izpit (stari programi), organizacije in društva, mladinski domovi, materinski domovi, varne poklicno ali splošno maturo. hiše, domovi za starejše, krizni centri, centri za pomoč ljudem na domu in druge ustanove na področju socialne dejavnosti.

Več o programu, oblikah in načinih študija na

www.ciktrebnje.si ali Informacije:

www.esm.si ali

info@ciktrebnje.si ali

www.ciktrebnje.si,

telefonski številki 07 / 34 82 100.

07/34 82 100, CIK Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje.

info@ciktrebnje.si

10

kratke novice z občine

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Krožišče pri Fortuni V četrtek, 23. junija 2011, so se župan dr. Peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar in vodja urada za komunalno infrastrukturo, g. Stane Stopar, sestali s predstavniki družbe Dars, d. d. Osrednja tema sestanka je bila izvedba krožišča na Cikavi »pri Fortuni« tik pred priključkom na avtocesto. Domenili so se, da naj bi šlo tokrat za izgradnjo končnega in ne le začasnega krožišča. Ključna naloga Občine, da se bo gradnja krožišča lahko pričela, naj bi trenutno bila pridobitev in financiranje zemljišč na tem območju, ki so v zasebni lasti, ter dogovor z lastnikom Bara Fortuna. Samo cestišče naj bi nato financirala družba Dars, d.d.

Čiščenje Grosupeljščice V petek, 24. junija 2011, se je ob mostu pri tržnici v Grosupljem ter pri nasipu ob kitajski restavraciji Peking Duck v Grosupljem pričelo Takole sliko Grosupeljščice nam je na uredništvo poslal g. Franci čiščenje Grosupeljščice. V okviru plana dela iz sredstev vodnega Verstovšek že februarja letos. sklada je bil podan tudi že predlog za čiščenje celotnega vodotoka skozi mesto Grosuplje. Če bo Ministrstvo za okolje in prostor uspelo zagotoviti sredstva, lahko pričakujemo, da se bo celotni vodotok očistil še v letošnjem letu.

Srečanje županov od Ljubljane do Kolpe v Kostelu V četrtek, 30. junija 2011, je v Kostelu potekalo delovno srečanje županov iz regije od Ljubljane pa vse do Kolpe. Na srečanju je prisostvoval tudi župan dr. Peter Verlič. Skupini dvanajstih županov občin Grosuplje, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Dobrepolje, Sodražica, Ribnica, Bloke, Kočevje, Loški Potok, Osilnica in Kostel se je tokrat pridružil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. Župani so na srečanju razpravljali o aktivnostih države, ki naj bi rešile problem cestne in železniške povezave tega dela Slovenije. Župani so uvodoma pregledali potek dosedanjih aktivnosti v povezavi s 3A razvojno osjo. Spodbudne so novosti, da je rekonstrukcija in preplastitev državne ceste med Ljubljano in Igom (Ižanska cesta) končana, na Škofljici pa je že v teku projekt P+R s parkiriščem nad Pijavo Gorico.

Čiščenje struge Grosupeljščice pri kitajski restavraciji.

Za nas pa je bila posebej pomembna informacija g. Mitje Pavliha, direktorja Direktorata za prostor, ki je v Kostelu zbrane župane obvestil, da bo cesta 3A razvojne osi oz. tako imenovana škofljiška obvoznica potekala po Ljubljanskem barju, pri tem pa bo v državni prostorski načrt vključen tudi priključek na avtocesto Šmarje Sap. Državni prostorski načrt za polni priključek na avtocesto Šmarje – Sap naj bi vlada v roku dveh tednov že obravnavala, to pa pomeni, da bo kmalu mogoče začeti z izvedbenimi deli. Župani so se na srečanju pogovarjali tudi o obnovi železnice med Ljubljano in Kočevjem. Doživeli so razočaranje, saj jih je g. Mitja Pavliha seznanil, da rebalans državnega proračuna, ki je sicer še v proceduri, predvideva odvzem desetih milijonov evrov, ki so bili namenjeni za nadaljevanje obnove železniške proge od Ortneka proti Kočevju. Župani bodo zaradi predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim bi se država odpovedala nadaljevanju obnove železniške proge proti Kočevju, deset milijonov evrov pa namenila za druge projekte, zahtevali z ministrom za promet Patrickom Vlačičem ponovni sestanek.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

kratke novice z občine

11

Sklep o določitvi cene vzgojnovarstvenih storitev v zasebnem vrtcu s koncesijo Kobacaj Grosuplje pripravljen za obravnavo na občinskem svetu V četrtek, 7. julija 2011, je v sejni sobi Občine Grosuplje potekala 4. seja Odbora za družbene dejavnosti v mandatnem obdobju 2010 – 2014. Seje Odbora za družbene dejavnosti se je udeležil tudi župan dr. Peter Verlič.

V skladu z Odlokom o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva je Občina Grosuplje 20. maja 2011 objavila razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva na območju Občine Grosuplje. Na razpis se je javil Zasebni vrtec Kobacaj, kateremu je bila 20. junija 2011 že izdana odločba o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe predšolske vzgoje za en in pol oddelka otrok, Občina pa bo z njim podpisala tudi koncesijsko pogodbo za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva.

Podelitev koncesije pomeni obvezo Občine, da sofinancira ceno vzgojno varstvenih storitev otrok, ki jih koncesionar sprejme v varstvo, tako kot pri javnem zavodu. Odbor za družbene dejavnosti je na seji Občinskemu svetu predlagal, da Sklep o določitvi cene programov vzgojno-varstvenih storitev v zasebnem vrtcu s koncesijo Kobacaj Grosuplje sprejme v predlagani obliki. Sklep določa, da naj bi ekonomska cena mesečno na otroka znašala 543,00 EUR; Občina naj bi k temu znesku v povprečju prispevala okrog 70 %, starši 25 % in država 5 %. Sredstva bo potrebno zagotoviti v rebalansu proračuna za leto 2011 in 2012.

Seje Odbora se je udeležil tudi župan dr. Peter Verlič, ki je na kratko predstavil aktivnosti Občine Grosuplje pri reševanju problematike odklonjenih otrok v VVZ Kekec Grosuplje, pričetek investicije v Podružnično šolo Kopanj, zametke načrtovanih prizidkov k Podružnični šoli Šmarje - Sap in k matični Osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški cesti ter aktivnosti pri preverbi zemljišč za Podružnično šolo na Polici. Župan dr. Verlič je prisluhnil tudi pripombam in predlogom članov Odbora za družbene dejavnosti ter odgovarjal na njihova vprašanja.

Odbor za družbene dejavnosti je sprejel tudi končno verzijo svojega poslovnika.

Športni park Grosuplje

V sredo, 13. julija 2011, sta se župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar sestala s projektanti Športnega parka Grosuplje.

Projektanti so županu in podžupanu predstavili idejno programsko zasnovo umestitve športnih vsebin v območje predvidenega športnega parka v Brezju pri Grosupljem, nasproti novega stanovanjskega naselja Sončni dvori.

Predlagane vsebine so nogometni stadion, atletski stadion s pomožnim nogometnim igriščem ter spremljajoče rekreacijske vsebine, kot so skate park, bmx park, odbojkarska igrišča, teniška igrišča, košarkarsko igrišče, športna dvorana itn. Športni park Grosuplje bo vsebinsko predstavljal rekreacijsko cono, ki bo namenjena širši javnosti. Del športnega parka bo tudi trim steza, ki bo vsem občanom omogočala rekreativen tek ali pa le prijeten sprehod. Prav tako bo objekt vseboval manjše gostinske objekte in parkirišča. Gre za vizijo družabnega rekreacijskega stičišča vseh občanov občine Grosuplje.

Dela na cesti Ob Grosupeljščici V torek 19. julija 2011 sta si župan dr. Peter Verlič ter podžupan Dušan Hočevar ogledala kako poteka obnova ceste Ob Grosupeljščici.

Občina Grosuplje skupaj s KS Grosuplje z izbranim izvajalcem CP Ljubljana d.d. izvajata investicijsko vzdrževalna dela v javno korist.

Lokalno cesto ob Grosupeljščici se bo razširilo na širino 6 m ter izvedlo kompletno preplastitev pred Jerovo vasjo do drugega križišča z Hribarjevo cesto, kar predstavlja dolžino cca 670 m.

Dela se bodo zaključila sredi avgusta. Vrednost del znaša 120.000 EUR. V času izvajanja del bo na navedeni cesti občasna popolna zapora po odsekih. Vse udeležence v prometu prosimo za upoštevanje prometne signalizacije obvoza ter za strpnost. vir: www.grosuplje.si Jana Roštan in Uroš Perme

12

praznovanja

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Kdor domovino čuti v srcu Slavnostna seja in proslava občinskega praznika, 20-letnice osamosvojitve Slovenije in dneva državnosti, 21.

6. 2011, v Kulturnem domu Grosuplje - povzetki iz nagovorov župana dr. Petra Verliča in Janeza Janše in obrazložitve ob podelitvi priznanj in nagrade občine Grosuplje.

NADALJEVANJE Z NASLOVNICE

Govor dr. Petra Verliča

Spoštovane občanke in občani!

Najprej so bile potrebne sanje. Te smo Slovenci skozi dolga stoletja zgodovine želeli uresničiti, pesniki so jih vpletli v svoje pesmi in pisatelji v svoje zgodbe.

In potem je prišel trenutek. Trenutek, ki je četverici vzel svobodo. Toda slovenski narod je razumel usodnost tega trenutka ter odločno in pogumno stopil v bran četverice in demokratičnih sprememb za samostojno Slovenijo. To je postalo naše vrednostno središče, to je bila naša usoda, naš trenutek, naše sanje.

Enotni in povezani kot še nikoli prej v zgodovini slovenskega naroda smo z vzpostavitvijo večstrankarske parlamentarne demokracije omogočili, da se je Slovenija najprej odcepila od nedemokratične, enopartijske jugoslovanske države in pri tem vzdržali vse domače in tuje pritiske, od katerih so bili najhujši tisti, ki nam jih je z vojno vsilila Jugoslovanska ljudska armada. A kdor domovino čuti v srcu, ga ne zlomi nobena sila, tako so tudi naši možje in žene tedaj novorojeno Slovenijo ubranili, nekateri med njimi tudi s svojim življenjem. Naj hvaležnost in spomin na ta plemenita dejanja vedno ostanejo v naših mislih!

Tako izborjena se je samostojna Slovenija razvijala in krepila. Danes, po dvajsetih

letih, nam je Slovenija prijeten dom v družbi enakopravnih, demokratičnih držav Evropske unije in varen ščit znotraj povezav držav Nata. Ponosni smo lahko, da nam danes na naših grosupeljskih ulicah plapolajo slovenske, evropske in občinske zastave.

Hkrati z razvojem slovenske državnosti so nastajale in se razvijale tudi občine. Naša občina Grosuplje, ki praznuje svoj občinski praznik hkrati z državnim praznikom, dnevom državnosti, želi dati prispevek k skupnemu razvoju naše Slovenije v korist naših občank in občanov. V novem mandatu se lotevamo številnih nalog. Aktivno smo se lotili dediščine prejšnjega mandata, reševanja velikega števila odklonjenih otrok v vrtcih ter reševanja prostorske stiske v osnovnih šolah. Praktično pred oddajo gradbenih del je prenova Podružnične osnovne šole na Kopanju, za novo Podružnično osnovno šolo Polica pa je bila pred kratkim izdelana prostorska preveritev nove šole, tako da bodo lahko kmalu pričeli z urejanjem prostorske dokumentacije in odkupi zemljišč. Podobno je pred zaključkom projektiranja tudi nov prizidek pred Osnovno šolo Louisa Adamiča na Tovarniški v Grosupljem.

V KS Šmarje – Sap se intenzivno nadaljuje sprejemanje prostorskega načrta za ureditev centra Šmarja, kjer bo namesto starega pokopališča nastal lep in prijetno urejen spominski park, pred njim pa so predvideni poslovno stanovanjski objekti z oddelki vrtca in zdravstveno postajo.

Arhitekti so že narisali tudi prvi osnutek novega prizidka z malo telovadnico k osnovni šoli Šmarje, kar pomeni, da bodo lahko cilj samostojne osnovne šole v Šmarju tudi pričeli uresničevati.

V samem mestnem jedru Grosupljega, med železniško postajo in občino, pa nastaja projektni osnutek kulturno kongresnega centra s poslovno trgovskim delom ter sodobno parkirno hišo sistema parkiraj in se pelji z javnim prevozom, obudili pa bodo tudi načrte za ureditev upravnega trikotnika med sodiščem in staro upravno enoto. Prav tako se že pripravlja tudi prostorska preveritev športnega parka Grosuplje, ki bo našel svoje mesto v Brezju, nasproti Sončnih dvorov.

Lotili smo se tudi razreševanja perečih prometnih problemov. Začasno krožišče pri Logotu že funkcionira, sedaj sta na vrsti še dve krožišči, pri Občini in Pod gozdom, kar

bo olajšalo vključevanje v promet predvsem stanovalcem Sončnih dvorov, čisto sveža pa je tudi informacija, da z Darsom usklajujejo zadnje podrobnosti za izvedbo krožišča na Cikavi »pri Fortuni«, tik pred priključkom na avtocesto, in naj bi ga zgradili v kratkem.

Naj še omenim, da je v zaključni fazi postopek priprave vloge za evropska kohezijska sredstva za modernizacijo kanalizacijskega omrežja v naši občini. Računajo, da bo teh sredstev preko 10 milijonov evrov, približno za enoletni občinski proračun, z njimi pa bodo lahko v naslednjih letih nadgradili obstoječo čistilno napravo, povezovalne kanalizacijske vode in dokončali kanalizacijski sistem v KS Šmarje – Sap. Veliko je še projektov in morda sem katerega izpustil, vendar ne namenoma. Kar pa želim še posebej poudariti, projekti brez nas ne pomenijo ničesar. Tako kot smo pred 20 leti enotno gradili samostojno Slovenijo, si zato iskreno želim, da bi enotno gradili tudi našo prihodnost v naši občini.

Spoštovani! Dovolite mi, da ob zaključku v svojem imenu ter v imenu obeh podžupanov iskreno in od srca čestitam dobitnikom letošnjih priznanj in nagrade občine Grosuplje. So izkaz resničnega priznanja Občinskega sveta Občine Grosuplje za vaš prispevek v preteklosti in pobuda za naprej, zlasti kadar nam bo morda zmanjkalo volje in energije.

Ob koncu pa še voščilo! Vse najboljše, občina Grosuplje, vse najboljše, draga Slovenija!

Govor Janeza Janše

Spoštovani gospod župan Peter Verlič, spoštovani gospe in gospodje, spoštovani Grosupeljčanke in Grosupeljčani, veteranke in veterani!

Ko sem prihajal danes popoldne v Grosuplje, so na drogovih, kot je že prej dejal gospod Peter Verlič, plapolale tri zastave – zastava občine Grosuplje, zastava samostojne slovenske države in zastava Evropske unije. Natančno dvajset let nazaj nismo imeli še nobene od teh zastav.

Ravno na današnji dan pred dvajsetimi leti je takratna slovenska skupščina še razpravljala o državnih simbolih. Evropska zastava je sicer obstajala, vendar je nismo imeli pravice izobešati, ker smo bili še daleč od Evropske unije. Tudi občina Grosuplje je bila v teh okvirih večja in ni imela takšne zastave.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

vse občinske institucije, ki so takrat vodile takratni območni štab teritorialne obrambe, tistim, ki so se pogajali z oddelki Jugoslovanske armade, ki so bili tukaj in v njih sodelovali v času moratorija do umika teh enot. Vse, kar je bilo narejeno takrat, je bilo narejeno dobro in prav, tako da je imelo najboljše možne posledice za nas in za skupno stvar in je vodilo k cilju - to pa je: doseči osamosvojitev in osvoboditev za najmanjšo možno ceno.

Že samo ta simbolna primerjava pove veliko o teh časih, ki so minili in v katerih se je veliko stvari spremenilo. Zagotovo pa je bilo obdobje pred dvajsetimi leti, ki mu danes sicer pravimo različno (od tega, da je bil to čas slovenske pomladi, do tega, da je bil čas zorenja slovenskega naroda), ampak je bil vendarle čas, ko smo dosegli neke najvišje trenutke v naši zgodovini. Pot do teh trenutkov ni bila lahka. Bila je dolga, posuta tudi z mnogimi žrtvami. Na njej je bilo veliko uspehov, pa tudi veliko težkih razočaranj. In stoletja so minila, predem smo iz naroda, ki ima lastno kulturno identiteto, postali tudi narod z lastno državo, enakopravni v svetovni in evropski družini narodov.

Nekaj tega, kar je pripeljalo do tega slovenskega trenutka, je bilo že povedanega in tega ne želim ponavljati. Veliko tega ste že in še boste slišali ob tej okrogli obletnici, ob dvajsetem rojstnem dnevu slovenske države. Tu, v dvorani, sem videl veliko znanih obrazov. Vem, da ste mnogi ne samo doživljali ta čas, ampak ste ga tudi sooblikovali, ker je tudi občina Grosuplje dala svoj velik delež k slovenski osamosvojitvi tako s tem, kar ste (ali pa smo) prispevali Grosupeljčani pri temu koraku, kot tudi s tem, kar se je dogajalo neposredno na ozemlju občine Grosuplje. Tukaj je bila pomembna točka Jugoslovanske armade, skladišče, ki je bilo neposredna grožnja za prebivalstvo. Tukaj se je postavljala obramba v primeru, če bi enote Jugoslovanske armade v drugem valu ponovno prišle deloma s Hrvaške, deloma iz drugih delov Slovenije po tej smeri proti Ljubljani. Skratka, občina Grosuplje je bila v tistih osamosvojitvenih dneh in v času vojne pomemben del slovenskega ozemlja, kjer so se tako, kot na večini drugih delov, stvari odvijale tako, kot je prav in v našo korist.

Mislim, da smo ob dvajseti obletnici dolžni zahvalo vsem tistim, ki so takrat vodili takratno veliko občino Grosuplje,

Iz občine Grosuplje prihaja nekaj posameznikov, ki se v teh 20 letih niso nikoli javno omenjali, pa bi jih vseeno danes naštel in se jim zahvalil. Sodelovali so že pri samih začetkih za zavarovanje priprav slovenske osamosvojitve pred realno silo, kot se je temu reklo bolj zapleteno v tistih časih, vse tam od majskih dni leta 1990, ko se je ob razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe začela pripravljati Manevrska struktura narodne zaščite. To so bili danes žal že pokojni Lojze Šparovec, Janez Červek, Davorin Tomažin in Sandi Lavrih.

Oni so bili sploh prvi, ki so bili vključeni v zavarovanje teh osamosvojitvenih ukrepov že od samega začetka.

Dolžan sem izreči zahvalo tudi gospodu Janezu Lesjaku, prejšnjemu županu občine Grosuplje, ki je sredi vojnih dni pravzaprav na vpoklic prevzel vodenje pokrajinskega štaba teritorialne obrambe, po tem ko je prejšnji poveljnik zatajil. Imel je natančno dve minuti časa za to, da se odloči, ali to zahtevno dolžnost sprejme.

Sprejel jo je in tudi dobro opravljal. Še veliko ljudi iz Grosupljega je bilo kasneje vključenih v obrambne strukture in številna osamosvojitvena prizadevanja in mislim, da si danes, ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije, zaslužijo naš spoštljiv spomin.

Obhajate tudi občinski praznik, in ob tej priložnosti izrekam čestitke vsem občankam in občanom, še posebej pa prejemnikom občinskih priznanj in nagrade.

Občinski praznik ste umestili verjetno v najdragocenejše dneve v koledarskem letu v slovenskem zgodovinskem spominu, kljub temu v teh dneh in danes praznuje predvsem država. Država, ki je nastala pred dvajsetimi leti in ki ima danes za sabo dve desetletji razvoja, o katerem smo odločali sami. Ključni cilj, ki smo ga dosegli pred dvajset leti, je bil, kot temu pravijo nekateri, uresničenje slovenskih sanj, ali kot temu pravijo drugi, bolj pragmatični, dejstvo, da smo postali gospodar na svoji zemlji. Za to, kar se je pri nas dogajalo v zadnjih dvajsetih letih, smo postali odgovorni sami. Odgovorni smo za tisto, kar se je v teh dvajsetih letih zgodilo dobrega, kot tudi za tisto, kar se je zgodilo slabega. Težko, vsaj v večji meri, krivimo koga drugega. Prej smo lahko krivili Beograd, še pred tem vsaj za nekatere

praznovanja

13

dele Slovenije Rim, pa še prej Dunaj. V teh zadnjih dvajsetih letih, mislim, da teh izgovorov ni več. In če kdaj, živimo kot narod, živimo svojo lastno zgodovino, svoje lastno življenje, kot ga živimo sedaj teh dvajset let.

V teh dvajsetih letih je Slovenija napredovala.

Tudi ko danes prideš v Grosuplje po dvajsetih letih, se vidi del tega napredka, ki ga je moč locirati na občino. Veliko tega, kar danes imamo, jemljemo kot nekaj samoumevnega. Že ta evropska zastava na drogovih se mladim generacijam razume povsem samoumevna. Pred dvajsetimi leti ni bila samoumevna niti zastava samostojne slovenske države. Ko smo končno sprejeli kakšen dan pred razglasitvijo samostojnosti akt, s katerim smo dobili lastne nacionalne oziroma državne simbole, smo vedeli, da bomo to zastavo lahko slovesno dvignili na drog, nismo pa vedeli, koliko časa bo trajalo, da nam bodo ta simbol priznali tudi drugi, druge države po Evropi in po svetu. Treba je bilo sicer čakati na sprejem v Organizacijo združenih narodov še skoraj celo leto, vendar se je tudi to zgodilo in ključni korak k temu, da se je to lahko zgodilo, je bilo dejstvo, da smo suvereno obvladovali lastno ozemlje, da smo se ubranili pred agresijo in da je s tem nastal prostor tudi za pogajanja, za diplomacijo in da je potem tudi svetu postalo jasno, da želimo Slovenci sami odločati o sebi. In ne samo, da smo to plebiscitarno označili z odločnim glasovanjem z velikansko enotnostjo, ampak da smo bili našo odločitev pripravljeni tudi braniti in ubraniti. Šele to je ustvarilo pogoje tistemu, kar je sledilo.

Teh 20 let, če se ob zaključku ponovno vrnem, pa ni bil samo čas izkoriščenih priložnosti.

Veliko tega, kar bi lahko postorili, iz veliko razlogov nismo postorili. Ko gledamo nazaj, lahko tudi marsikaj obžalujemo. Kljub temu to ni nikakršen razlog proti temu, da ne bi dvajseto obletnico slovenske samostojnosti in državnosti iskreno, veselo in ponosno praznovali. Kajti to, kar je bilo zamujeno v zadnjih dvajsetih letih, lahko nadoknadimo. Če pa bi dvajset let nazaj Slovenci zamudili to zgodovinsko priložnost, je vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, bi se takšna priložnost ponovno ponudila. Pomembno je, da nismo zamudili tistega vala, ki je takrat preplavil celotno Evropo po padcu berlinskega zidu in ob prebujenju nove združene Evrope. Ta čas smo dobro izkoristili.

Leta 2004 smo po ljubljanskih trgih, pa seveda pa tudi po hišah in pokrajinah po vsej Sloveniji že izobesili evropsko zastavo, smo dosegli naslednji korak v priznanje slovenske enakopravnosti in enakovrednosti. Postali smo del tistega, o katerem je že prej sanjalo nekaj generacij.

>

14

>

praznovanja

Del sveta, kjer se v načelu varujejo temeljne človekove pravice in politične svoboščine, kjer je zagotovljena vsaj formalna svoboda podjetniške pobude in kjer je možnost normalnega svobodnega razvoja posameznika med najbolj verjetnimi ali pa najbolj zagotovljenimi v svetu. Evropska unija ta prostor je. Ni idealen in tudi verjetno nikoli ne bo, je pa to okolje, ki je do slovenskega prebivalstva bistveno bolj prijazno, kot je bilo katero koli drugo okolje do sedaj v naši zgodovini.

Prvič, odkar Slovenija obstaja tudi v neto zneskih od nekega okolja, tokrat od Evropske unije, dobivamo določena sredstva v tej finančni perspektivi 2007 – 2013, v katerem je Slovenija upravičena do 4,5 milijarde €. To so znatna razvojna sredstva v teh kriznih časih, v katerih se še kar kopljemo kot ena od redkih evropskih držav, so še posebej dragocen vir. Prvič imamo priložnost, da se hitreje razvijemo tudi z neko znatno pomočjo tistih, ki živijo skupaj z nami v evropski družini, vendar so bolj razviti. Seveda tega ne bi bilo, če ne bi bilo poguma in enotnosti, ki je bila med ljudmi večja kot pri takratni politiki. Pred 20 leti smo s pogumom in enotnostjo dosegli nekaj, kar mnogi še kakšno leto ali pa le nekaj mesecev pred tem končnim dejanjem v to niso niti verjeli.

Dva dni nazaj smo prebrali, da se bodo v petek državne prireditve ob dvajseti obletnici samostojne Slovenije udeležili predsedniki vseh štirih sosednjih držav. Ko samo pred dvajsetimi leti vabili te predstavnike sosednjih držav, ni bilo nobenega. Najvišji predstavnik kakšne tuje države, ki je prišel takrat na našo slovesnost, je bil dunajski župan, pa še temu se je zelo mudilo, ker se pač ni vedelo, kaj bo, in je to bilo razumljivo.

Danes smo mu lahko hvaležni, da se je sploh upal priti.

Zdaj so razmere drugačne. Stvari se zdijo samoumevne. Klub temu pa velja iz motivov počastitve spominov na te čase in dogodke, predvsem pa na tiste, ki so takrat padli za svobodno slovensko domovino, spomniti zaradi situacije, v kateri Slovenija danes je. Dvajset let smo se razvijali v povprečju kar dobro. Ko je Slovenija stopila svoj prvi korak v samostojnost pred 20 leti, smo bili nekje na 45 odstotkih razvitosti povprečja Evropske unije. Konec leta 2008 je Slovenija dosegla 92 odstotno povprečno razvitost Evropske unije po kupni moči na prebivalca, kar je nek realen pokazatelj standarda ljudi. Žal se je leta 2008 ta pot navzgor končala in danes je Evrostat objavil podatek za lansko leto, ki kaže, da smo v letu 2010 Slovenci dosegali samo še 87 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kar pomeni, da smo v dobrih 2 letih padli za 5 odstotkov in da prvič, odkar obstajamo kot samostojna država, nazadujemo. Ne zaradi krize, ker kriza je bila pač v celotni Evropi, to je realen

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

pokazatelj našega napredka. Zdaj se zdi, kot da je tista energija, ki je Slovenijo gnala naprej po osamosvojitvi, nekako usahnila, oziroma da je bila nekoliko potisnjena v stran.

To je pravi trenutek, da si prikličemo v spomin tiste razloge, zaradi katerih je Slovenija uspela. Energije, ki so Sloveniji omogočale osamosvojitev, so izhajale iz dozorelosti spoznanja in veliki želji po tem, da končno naredimo ta odločilni korak, predvsem pa iz povezovalnosti, ki je omogočila, ne samo da smo odločitev sprejeli, ampak da smo jo tudi ubranili in zagovarjali ter enotno sprejeli ta izziv.

Slovenija ne bo izšla iz krize, iz katere se je izkopala že skoraj celotna Evropa, dokler se ne bo vsaj nekaj tega vzdušja in povezovalnih energij vrnilo na prvi tir.

Dvajseta obletnica je priložnost za to, da se vprašamo po tem, kaj so naslednji cilji. Še prej pa, preden si zastavimo kakšne visoke cilje, pa moramo ponovno doseči neke realne stopnje gospodarske rasti in razvoja. Če ni gospodarske rasti in razvoja, potem ni realne podlage za blaginjo, slej ko prej pa bo tudi možnost zadolževanja končana. In mi smo blizu tega. Zato v takih okoliščinah zmanjka denarja za vse skupne potrebe, ki pa jih je veliko. Te naše potrebe so, čeprav nas je samo dobrih petdeset tisoč več, kot nas je bilo pred dvajsetimi leti, precej večje, kot pa so bile takrat. Ne bom rekel, da smo postali razvajeni, ker ni to prava beseda.

Svet je šel naprej, Slovenija je šla z njim.

Raste nova generacija, ki se je navadila drugih okvirjev, in takratnih enostavno ne poznajo.

Vedno, ko razmišljamo o tem, kako naprej, se je dobro spomniti tudi na nekatere dogodke iz naše zgodovine, toliko bolj na tiste, ki so nas združevali in ne delili. Iz tega lahko črpamo, če že ne nekih konkretnih receptov, ker to se nikoli ne da, pač pa vsaj navdih, kako prebroditi tudi aktualne težave. Slovenci smo tega sposobni. Če smo bili sposobni kot dvomilijonski narod in država voditi Evropsko unijo, potem najbrž tudi ne bi smel biti problem, da ponovno dosegamo 4- ali pa 5-odstotno gospodarsko rast. Iz pravilnega upravljanja z državo in z bogastvom izhaja vse drugo. Poiskati moramo le naše ustvarjalne potenciale in jim dati možnost, da se razvijejo. Veliko teh ustvarjalnih potencialov je treba poiskati tudi v občini Grosuplje, kjer je napredek viden na vsakem koraku. Je pa še precej tega za postoriti. Absolutno sem prepričan, da bomo vse to zmogli. Še enkrat iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Hvala za to čast, da sem vas lahko nagovoril ob tej priložnosti. Predvsem pa iskrene čestitke ob dvajsetem rojstnem dnevu samostojne Slovenije. Ponosno praznovanje vam želim! Hvala lepa.

Priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje je prejela Tamara Dizdarević.

Predlagatelj Atletski klub Špela.

Tamara Dizdarević, čeprav šele drugošolka Športne gimnazije Šiška, je že izbrala svojo življenjsko pot. K njeni odločitvi sta gotovo še prispevala tudi starša, ki sta jo navdušila za atletiko. Na začetku njenega zanimanja je bilo športno plezanje in rokomet. Zdaj pa kot članica Atletskega kluba Špela redno trenira atletiko. Redni trening ima petkrat tedensko in ga zaključi z vikendi, ko se udeležuje raznih športnih tekmovanj po Sloveniji in tujini.

V letošnji tekmovalni sezoni ji je pri metu krogle zmanjkalo samo nekaj centimetrov za uvrstitev na evropske kvalifikacije v Moskvi. Kljub temu jo rezultati, ki jih dosega, uvrščajo med prve tri metalke krogle v Sloveniji. Nastopila je tudi v reprezentanci Republike Slovenije tako pri mladinkah kot pri članicah. Bila je finalistka srednješolskega prvenstva, kjer je kot najmlajša osvojila četrto mesto v suvanju krogle. V letošnji sezoni se je prav z državnih tekmovanj vrnila z medaljo.

S svojima trenerjema Andrejo Hajnšek in Špelo Dizdarević Tamara v letu 2011 načrtuje izpolnitev norme za odhod na svetovno prvenstvo v Estoniji in evropsko prvenstvo v Franciji ter na olimpijski festival mladih v Turčiji. Ker je norma za omenjene nastope zelo visoka, bo Tamara Dizdarević, članica Atletskega kluba Špela, v naslednji sezoni vso energijo usmerila za dosego zastavljenih ciljev.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje je prejel Ženski pevski zbor Magdalena – Kulturnega društva Vokal Grosuplje.

Predlagatelj Občina Grosuplje. Ženski pevski zbor Magdalena šteje 17 pevk iz Grosupljega in sosednjih vasi. Deluje že petnajsto leto ves čas pod vodstvom zborovodje in glasbenega pedagoga gospoda Emila Kovačca. Vsaka od pevk z določeno spretnostjo prispeva k zastavljenemu cilju.

Včasih, ko so ambicije nerealne, jih na trda tla postavi zborovodja.

Vsak sredin večer je za Magdalene rezerviran za redne vaje. Za skoraj dve uri postane njihov dom Kulturni dom Grosuplje na Adamičevi 16.

Edina težava, s katero se nerešljivo spopadajo, je prav vadbena soba, saj je velikokrat zasedena zaradi drugih dogodkov, večkrat pa tudi drugih skupin, ki domujejo v že premajhnem v kulturnem domu.

Repertoar Magdalene je raznolik: pojejo od ljudskih do umetnih pesmi, še posebej so jim pri srcu prelepi znani slovenski napevi.

Letos so se prvič preizkusile tudi v prepevanju opernih skladb. Da vaj ni nikoli preveč, vedo tudi po petnajstih letih strnjenega dela. In če se zgodi, da se vaja zatakne, je čas za buren klepet, kar dokazuje, da pevke povezuje tudi globoko prijateljstvo.

O njihovih uspešnih nastopih pričajo naslednji podatki. Od leta 2007 do 2010 so organizirale 19 samostojnih koncertov ter sodelovale vsaj

na 47 različnih koncertih ali prireditvah. Te so tudi nova priložnost za nova prijateljstva.

Poznajo jih od Metlike do Žalca, od Logarske doline do Ormoža. Na gostovanjih predstavijo znamenitosti mesta Grosuplje in občine.

Njihov zaščitni znak pa je kruh, ki ga umetelno izdeluje Magdalena, pevka Mari. Ime so si nadele po znameniti keltski Magdalenski gori.

So redne gostje tudi v sosednjih občinah – v Velikih Laščah. Redno se udeležujejo srečanj vokalnih zasedb, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica. Redno sodelujejo na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Prostovoljstvo pa na poseben način udejanjijo v številnih domovih starejših občanov, ne le v Grosupljem. Poznajo jih v Kranju, Logatcu in Domžalah.

O tem njihovem delu bi se dalo še veliko napisati in povedati. Vse to so posebna doživetja. O njihovih nastopih so kar precej napisali tudi v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi, da o gostovanjih tudi ostali preberejo, kje vse nastopajo in predstavljajo kraje, od koder prihajajo. Želijo si, da bi njihova zasedba še dolgo tajala. Njihovo vodilo pa se glasi: »Še bomo pele!« Darja Zorec pa je po podelitvi v mikrofon povedala, da Magdalene nosijo posebno krono, a ne na glavi. Nosijo jo v srcu, reče pa se ji 'zadovoljstvo'.

Priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje - Sap. Predlagatelj Krajevna skupnost Šmarje – Sap. Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje - Sap je v preteklih 15 letih napravilo izjemen napredek na vseh področjih. Skromen gasilski dom je dogradilo in preuredilo, tako da zadovoljuje vse potrebe sodobne operativne dejavnosti gasilstva in tudi družabnosti. Povečali so površine (dvorišče) za dejavnosti in garaže ter družabne prostore. Nabavili so več vozil - od kombija za prevoz moštva, terenskega vozila Mitsubishi za potrebe stanovanjskih in gozdnih požarov (hkrati je najbolj uporabljeno vozilo v društvu), do večjega vozila (MAN GVC 16/25), s katerim so povečali operativno moč.

Zmanjšal se je odzivni čas na poziv in hitrejši prihod na kraj intervencije. Nabavili so tudi vso prepotrebno osebno zaščitno opremo za vse operativne gasilce. Še večji napredek pa je bil narejen na področju operativnih članov društva. Od skromnega moštva operativnih

praznovanja

15

gasilcev izpred let imajo danes močno operativno enoto več kot tridesetih gasilcev, ki so vsestransko izobraženi in usposobljeni za potrebe vseh vrst intervencij. V enoti so sami izšolani gasilci, tako za čin gasilca in v nadaljevanju za nižjega gasilskega častnika ter gasilskega častnika. Opravljene imajo tudi tečaje za razne specialnosti: nosilec dihalnega aparata, bolničar, tehnični reševalec, mentor mladine, strojnik, uporabnik radijskih postaj, informatik, gašenje notranjih požarov itd.

Večkrat letno izvajajo gasilske vaje za potrebe pridobivanja in utrjevanja že pridobljenega znanja.

Društvo kot tako pa ni samo sebi namen, ampak je nepogrešljiv člen pri vseh dogajanjih, ki potekajo v Krajevni skupnosti Šmarje - Sap. Pripravljeni so priskočiti na pomoč pri vsakršnih pripravah prostorov za večje prireditve. Prisotni so na vseh čistilnih in drugih akcijah v kraju in skrbijo za požarno preventivno vzgojo krajanov ter za ohranjanje etnografske in kulturne dediščine kraja. Gasilsko društvo Šmarje - Sap je zelo razpoznavno društvo tako v občini kakor tudi v vsej Sloveniji in celo izven meja. S tem je razpoznaven in poznan tudi kraj in občina.

Svoje operativno znanje pa dograjujejo pri izvajanju raznih intervencij znotraj naše občine in širše v slovenskem prostoru.

Izkazali so se leta 2003 in 2006 pri gašenju požarov na Krasu. Tu se je pokazala tudi prava učinkovitost ne le gasilcev, ampak tudi terenskega vozila, leta 2007 pri odstranjevanju posledic poplav v Železnikih ter 2008 pri odpravljanju posledic neurja v okolici Ptuja. Vse to preteklo delo, vlaganja v opremo, znanje in kadre pa se je pokazalo ob največji prometni nesreči v zgodovini Slovenije na avtocesti pri Grosupljem, 27. 11. 2010. Na pomoč so prihiteli prvi in glede na videno takoj pričeli s protipožarno zaščito področja.

Vedeti je treba, da je bilo povsod razlito olje in gorivo. to pa je poleg že obstoječega stanja predstavljalo največjo nevarnost, vžig vnetljivih

>

16

>

praznovanja

Grosupeljski odmevi

razlitih tekočin, tako za ponesrečence kot za reševalce. Po prihodu Gasilske brigade Ljubljana in reševalcev pa so s skupnim pristopom kar najhitreje rešili in oskrbeli vse ponesrečence. V veliko zadovoljstvo jim je potrditev njihovega strokovnega delovanja v gasilstvu - priznanje Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zdravstvenega doma Ljubljana, Splošne nujne medicinske pomoči, Gasilske brigade Ljubljana in Občine Grosuplje, v katerih so se jim zahvalili za njihovo strokovno delo in profesionalni pristop. Največje priznanje pa so prejeli 22. 1. 2011 v Litiji, kjer so v imenu vseh slovenskih gasilcev prejeli priznanje za častnega Slovenca leta po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika, za kar so bili izbrani vsi slovenski gasilci. V letošnjem letu pa praznujejo že 130 let svojega obstoja, kar so slavnostno obeležili 25. junija letos.

Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje je prejel dr. Edo Škulj.

Predlagatelji: - Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Grosuplje, - Univerza za tretje življenjsko obdobje, - Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje Dr. Edo Škulj, teolog, muzikolog, cerkvenoglasbeni praktik, organolog, pedagog in častni kanonik stolnega kapitlja, se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah 23. maja 1941, torej pred 70 leti. Leta 1947 se je s starši izselil v Argentino in tam končal osnovno, srednjo šolo in semenišče. Študij je nadaljeval v Rimu na Papeškem inštitutu za glasbo in ga sklenil - summa cum laude - leta 1972 z doktoratom iz cerkvene glasbe, hkrati pa je teološki študij nadgradil na Papeški lateranski univerzi z magistrskim delom o krstu.

Po študiju je bil poslan v Frankfurt v izseljensko župnijo, po vrnitvi v Ljubljano pa je leta 1975 postal stolni vikar ter organist s skrbjo za ljudsko petje v ljubljanski stolnici.

Na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil tajnik in koordinator za znanstveno-raziskovalno dejavnost in urednik fakultetnih izdaj, leta 1998 pa je postal znanstveni svetnik.

Od leta 1975 predava zgodovino glasbe in organografijo na Orglarski šoli, od leta 1993 paleografijo in orglarstvo na Akademiji za glasbo, od leta 1997 pa je predstojnik katedre za zgodovino glasbe na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete v Mariboru, od leta 1998 kot izredni profesor.

Med službovanjem v Nemčiji je sestavil Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika,

glasbene revije, ki je izhajala v letih 1878 do 1945, po vrnitvi v Ljubljano je revijo leta 1976 oživil kot mesečnik za cerkveno glasbo in jo urejal celih 26 let.

Osnovna strokovna tematika mu je orglarstvo in na to temo je izdal več knjig, med njimi Orgle na Slovenskem, Orgle v ljubljanski nadškofiji, v zadnjem času pa obravnava posamezne orglarske delavnice. Napisal je tudi učbenik Orglarstvo.

Druga njegova tema je Jakob Gallus. Za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae je prevzel transkripcijo Gallusovih skladb, ki so izšle v 20 zvezkih. Letos je izšla še dvojna zgoščenka dveh Gallusovih maš z njegovim bogatim spremnim besedilom.

V svojih razpravah je predstavil sploh vse slovenske pesmarice od začetkov do danes.

Opazen je kot urednik simpozijev, ki jih organizirata Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve v Ljubljani, in so posvečene škofom in teologom.

Dr. Škulj se običajno loti obravnavanega v odnosu do glasbe. Uredil je zajetna zbornika Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu ter Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini.

Dr. Škulj je avtor mnogih bibliografij revij in osebnih bibliografij glasbenikov, znanje jezikov pa mu pomaga pri prevajanju. Z biografskimi zapisi in ocenami njegovih del je pod njegovim imenom v bibliografski bazi Cobiss že več kot tisoč del. Med njimi je vsaj 170 publikacij, katerih avtor, sodelavec ali urednik je bil.

Kot izstopajočega strokovnjaka so ga vabili k sodelovanju v periodičnih publikacijah, leksikonih in zbornikih doma in v tujini. S plenarnimi predavanji je sodeloval na več kot 50 mednarodnih simpozijih.

Zapise o glasbeniku Edu Škulju in njegovem pomenu zasledimo v Enciklopediji Slovenije, Leksikonu jugoslovanske muzike ter v novejših leksikonih kar po vrsti.

Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Pevska zveza Slovenije sta mu v letu 1991

julij / 7 - 2010

podelili Gallusovo plaketo, prejel pa je tudi Mantuanijevo priznanje 'za redakcijo zbranih del Jacobusa Gallusa.

Po upokojitvi v letu 2005 je prevzel župnijo Škocjan. Kot naslednik župnika Janeza Jereba je izdal Jerebovo kroniko župnije Škocijan pri Turjaku, iz nje pa v samostojnih publikacijah še tematske sklope z naslovi Odmevi prve svetovne vojne v župniji Škocjan pri Turjaku, Kako sem zidal škocjansko cerkev ter Kako sem vodil škocjansko godbo.

Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva je poskrbel, da je bila škocjanska cerkev razglašena za kulturni spomenik. Tedaj so obnovili staro desno kapelo, v kateri je bil leta 1508 krščen Primož Trubar. V jubilejnem letu je organiziral ekumensko bogoslužje in koncert protestantskih napevov. Kulturno društvo v Škocjanu je izdalo zbornik Kraji in ljudje v Trubarjevi fari, v katerem ima župnik Škulj kar 6 prispevkov.

Konec lanskega leta je izdal fotomonografijo vseh dvanajstih cerkva, ki so bile nekdaj znotraj njenih meja, pod naslovom Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku.

Najnovejša njegova domoznanska publikacija je Svetopisemski križev pot na Železnici. Kot ploden avtor je svojo aktivnost nadgradil kot založnik svojih publikacij in tako se župnija Škocjan pojavlja še na založniškem polju. Članke objavlja tudi v Zbornikih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.

Dr. Edo Škulj v sebi povezuje duhovnika, glasbenika in znanstvenika. Po upokojitvi je šel za župnika na podeželje v Škocjan predvsem zato, da bi sebi dokazal, da je njegov osnovni poklic biti duhovnik in tu je dosedanjemu razdajanju dodal še bogato domoznansko žetev, ki se ji pozna, da avtor živi in diha s svojimi kraji, z ljudmi in župnijo.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje pa je v svojem predlogu zapisala, da se njihova ustanova povezuje znotraj občine v različne dejavnosti, od katerih vsaka posebej zaznava pomembnost izjemne osebnosti v župniji Škocjan. Posebej izstopajoče je sodelovanje restavratorske skupine pri obnovi cerkve na Železnici, kateri je dr. Škulj v tem času posvetil mnogo časa, študija, organizacije in sedaj tudi povsem novo publikacijo o tej podružnični cerkvi.

Pogosto peljemo v Škocjan tudi druge institucije, kjer skupaj z njimi odkrivajo bogastva, ki jim jih predstavlja dr. Edo Škulj. Zato si dr. Edo Škulj za prezentacijo župnije in okolja nedvomno zasluži najvišje občinsko priznanje.

Turistično in okoljsko društvo Grosuplje pa je za dr. Eda Škulja dodalo, da z njim sodeluje na turističnem področju v občini. Dr. Škulj je vedno pripravljen predstaviti kraj, župnijo ter njeno vpetost v tokove širšega sobivanja. Precej njegovih zaslug je prepletenih v tukajšnjem žitju, da imajo v krajih župnije turistom kaj povedati in pokazati. Turistom in radovednim obiskovalcem njegova govorjena beseda pušča neizbrisen vtis.

Posebej pa še pisana beseda, saj je dr. Škulj avtor monografij o teh krajih, ki so priča bogate preteklosti in sedanjosti za prihodnost.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

praznovanja

17

Prireditev ob 20. obletnici države Slovenije ter zaključek šolskega leta na Polici V ponedeljek, 20. junija 2011, smo se poliški vaščani zbrali na šolskem igrišču, da bi se skupaj veselili zaključka šolskega leta naših otrok ter 20. rojstnega dne naše države Slovenije. Prireditve so se udeležili tudi podžupan občine Grosuplje g. Iztok Vrhovec, predsednik KS Polica g. Gregor Steklačič, ga. ravnateljica Irena Kogovšek ter g. župnik Slavko Judež. Praznovanje je vedno nekaj lepega, tokrat pa je bilo lepo predvsem to, da so se med seboj združili vsi nosilci poliške kulturne dejavnosti. Tako so prvič skupaj nastopili učenci šole Polica, člani Kulturnega društva Polica ter vokalna skupina Stezice.

Prireditev smo pričeli z zapeto slovensko himno. Po uvodni pesmici otroškega pevskega zbora pa nas je nagovoril g. Rudi Rome, ki je pred 20 leti aktivno sodeloval pri rojstvu naše države Slovenije. V svojem nagovoru je poudaril, da na žalost Slovenija 2011 ni to, za kar smo si leta 1991 prizadevali. Doživljamo ne samo gospodarsko krizo, ki je realnost celotne zahodne družbe, ampak globoko socialno, moralno in nacionalno krizo naše slovenske družbe. Zakaj smo si kot narod tako dolgo želeli samostojnosti, zdaj pa je ne

znamo ceniti in živeti? Zakaj nam svoboda ni priložnost, da izbiramo dobro, ampak nam je izgovor, da delamo, kar hočemo, in s tem žal počasi razkrajamo temelje naše družbe in človečnosti? Zakaj skoraj 3/4 Slovencev čuti manjšo pripadnost Sloveniji kot pred 20 leti in to kljub temu, da sta blagostanje in standard danes veliko večja? Toda kljub krizi, v kateri smo se znašli, moramo biti ponosni na svojo državo in predvsem s svojim osebnim odnosom ter strpnimi dialogi lahko gradimo boljši jutri. Ne smemo dopustiti, da vrednote, ki so bile temelj naše družbe že toliko desetletij, povozi današnja miselnost sveta, ki je sebično usmerjena sama vase! Zato je bil stavek: »Skupaj lahko Sloveniji vrnemo nasmeh!« zelo vzpodbujajoč, predvsem za naše otroke, ki so nam s svojim pevskim, igralnim in gibalnim nastopom pričarali nasmešek na lica in smo lahko upravičeno ponosni, da so skupaj z učitelji, kljub veliki prostorski stiski v šoli, pripravili tako dober nastop.

Zatem so nastopili poliški ljudski pevci, vokalna skupina Stezice, mešani oktet Polica ter ansambel Intervali. S svojim

izborom pesmi, ki so vse opevale lepoto naše Slovenije, so želeli poudariti, da je prav pesem tista, ki ohranja narodno zavest in pripadnost. Za konec nas je nagovoril še g.

Gregor Steklačič, ki je predvsem izrazil veliko željo in upanje, da bi na Polici končno stekla dela za gradnjo nove šole. To je velika želja tudi nas staršev in otrok! Nenazadnje pa je dejstvo, da smo vsaj za trenutek kot vaščani stopili skupaj, zelo spodbudno, zato smo se še malo zadržali na pogostitvi in družabnem srečanju po prireditvi.

Petra Berčan

18

praznovanja

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

V Grosupljem ob praznovanju 20. obletnice osamosvojitve tradicionalni koncert:

Večer pod lipo in kresovanje Na sam predpraznični večer, 24. junija, ko se je vse pripravljalo k praznovanju našega skupnega praznika, 20. obletnice osamosvojitve Slovenije, se je tudi v Grosupljem zgodil en lep večer. V organizaciji Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje smo lahko ponovno stopili na pot zgodovine naše domovine z obujanjem spominov na čase in vse tiste sinove naroda, ki so nam priborili osamosvojitev dežele. „Kdor rad poje, zlo ne misli,“ je rek, ki ga ob različnih priložnostih, ko se zberejo pevci, pogosto slišimo in ki prav gotovo potrjuje resničnost izrečenih besed.

Tako se je uresničil tudi ta predpraznični večer: ob prazniku Slovenije mislimo vsi dobro, bodimo kot pesem! Kulturni mozaik so ustvarjale množice zborov, pevcev v takšnih in drugačnih sestavah, ki mislijo dobro in prepevajo sebi v veselje in množicam poslušalcev v dobro voljo v občini Grosuplje.

Tako je Kolodvorska ulica postala pravo praznično kulturno prizorišče.

Grosupeljčanom v pozdrav in slavljenki v slavo, so vsi sodelujoči zbori ubrano zapeli Zdravljico, da se je pesem razlegala po ulicah Grosupljega. Kdor ima srce, je imel kaj slišati, tako prijetno je bil stkan kulturni program, ki sta ga povezovala Vera Šparovec in Darko Kavšek.

Moški pevski zbor Grosuplje, Ženski pevski zbor Biser, Moški pevski zbor Korona, Vokalna skupina Juvenis iz Žalne, Ljudski pevci Polica, Magdalene, Mešani pevski zbor sv. Mihaela Grosuplje, Mešani oktet Polica, Mešani pevski zbor Samorastnik iz Žalne, Moški pevski zbor Šentjurski oktet, Kvartet Sever iz Škocjana – so bili zbori, ki so s svojim repertoarjem prispevali k vzdušju in oblikovanju bogatega kulturnega programa. Ob poslušanju iskreno lahko zapišem, da ni treba velikih besed, s katerimi bi opisovali zgodovino in lepote Slovenije, zapete pesmi naših sokrajanov, združenih v pevske zbore, so nam vse to pričarale na posebno doživet način!

In ko je ves dan turobno deževalo, so se ob 19. uri, ko se je prireditev začela, težki oblaki umaknili in se je zvedrilo. Kot bi se oblaki umaknili pesmim in globokim besedam, ki so bile namenjene vsem, ki smo želeli skupaj, sosed s sosedom, prijatelj s prijateljem, praznovati ta predpraznični večer. Potem smo se skupaj podali na novo prizorišče, na Koščakov hrib. Tam je bilo namreč že vse pripravljeno za veliko svečo, prazniku 20.

obletnice osamosvojitve v čast, ali z drugimi besedami KRES, ki naj bi ga prižgali na predvečer Janeza Krstnika, kot so to počeli Slovenci že v davni zgodovini. To tradicijo smo skupaj hoteli obuditi in nadaljevati.

“Bog blagoslovi Slovenijo!“ nas je pozdravil napis na slavoloku nad potjo, ki je vodila do kresa.

Pevci so nadaljevali s kulturnim programom, da se je pesem spet razlegala s Koščakovega hriba; Bogvedi, če je predramila tudi tiste Grosupeljčane, ki so na ta predpraznični večer ostali doma! Mladi glasbeniki Gross upi Glasbene šole Grosuplje so navdušili s svojim izbranim repertoarjem. S koroškimi plesi ob spremljavi treh mladih glasbenih ustvarjalcev – harmonikarjev in klarinetista, Janeza, Jake in Davida, pa se je po enem letu delovanja predstavila tudi Folklorna skupina sv. Mihaela.

Ko je odbila ura v zvoniku deveto zvečer, smo prisluhnili posebno čutni melodiji – v zvonikih vseh sosednjih cerkva so se oglasili zvonovi in pozvanjali 20. obletnici osamosvojitve Slovenije v čast in slavo.

Skupnemu praznovanju se je pridružil tudi župan občine dr. Peter Verlič, ki je med drugim, preden je prižgal kres, dejal, da ta kres na Koščakovem hribu izpričuje, da je tudi v naših srcih sreča, da lahko po 20 letih skupaj praznujemo. Tudi pred 20 leti je bil tako velik, slovesen dan, ko smo slišali zgodovinske besede: „Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan!“ Želja po samostojnosti, je poudaril, se ni začela za nas zgodovinskega junija 1991,

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

temveč mnogo prej. Sprehodil se je skozi zgodovinska dejstva, ki so nas pripeljala v samostojnost. Ni pa pozabil na žrtve, ki jih je terjala samostojnost države. „To je bila prava vojna, čeprav je bila kratka. Ljudje so zgubili svoja življenja zato, da mi danes lahko srečno praznujemo!“ je bilo njegovo sporočilo vsem, da bi se spomnili tudi žrtev, ki jih je terjala osamosvojitvena vojna. Kljub težkim časom, nam je položil v ta predpraznični večer, moramo imeti vero v prihodnost, in zaključil svoj sporočilni nagovor z besedami: „Iskrene čestitke ob prazniku! Srečno!“

praznovanja

19

Druženje se je nadaljevalo v pozni večer ob prigrizku, ki ga je prispevala Pekarna Grosuplje, pecivo pa je pripravilo nekaj članic Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje.

In naj na koncu približno ponovim besede povezovalke, da tako prijetnega kulturnega programa prav gotovo ne bi bilo brez predanega predsednika društva, mag.

Marjana Adamiča.

Kjer kultura in ljubezen stopata z roko v roki, se zgodi prekrasen predprazničen večer.

Alenka Adamič

20

praznovanja

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Zaključek šole v Osnovni šoli Brinje Grosuplje V petek, 24. junija 2011, so učenci Osnovne Šole Brinje Grosuplje ob zaključku šolskega leta pripravili prireditev, v kateri so proslavili tudi 20. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Prireditve sta se udeležila župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar Na prireditvi je učence uvodoma lepo pozdravil župan dr. Peter Verlič. V svojem nagovoru je opisal razvoj Republike Slovenije, pri čemer je kot pomembna dogodka izpostavil predvsem osamosvojitev Slovenije in vstop naše države v Evropsko Unijo in se spomnil tudi na občinski praznik. Ob tej priložnosti je bil za mlade prevzet nov Skate park Grosuplje, ki bo nedvomno mladim polepšal in popestril počitnice. Na koncu je učencem zaželel prijetne počitnice, ki so si jih z lepimi ocenami v šoli zagotovo zaslužili.

Dejal pa je, da so ocene v šoli pomembne, saj bodo v prihodnje prav oni tisti, ki bodo odločali o nadaljnjih uspehih naše države in občine.

Prireditev so nadaljevali z obujanjem najpomembnejših dogodkov iz časov osamosvajanja Slovenije. Niso pa pozabili niti na dogodke, ki so našo državo prizadeli, kot so naravne nesreče in prometne nesreče.

Prav ob teh dogodkih pa se je pokazalo, da Slovenci še vedno znamo stopiti skupaj.

Uvodni program se je zaključil z voščilom Sloveniji za 20. rojstni dan. Preden pa so učenci nadaljevali z bolj sproščenim programom »Brinje ima talent,« so se nam z zanimivo igrico predstavili tudi učenci Podružnične osnovne šole s prilagojenim programom.

Vir: www.grosuplje.si, Jana Roštan

julij / 7 - 2011

aktualno

Grosupeljski odmevi

21

Sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ljubljana okolica je ustanovljena V sredo, 22. junija 2011, je v Družbenem domu Grosuplje bila ustanovljena sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ljubljane okolice, ki bo imela svoj sedež v Grosupljem. Na začetku je vse prisotne pozdravil župan Grosupljega dr. Peter Velič, ki je bil vesel, da se je združenje odločilo organizirati sekcijo v naši občini. Pozdravom so se nato pridružili še člani Predsedstva VSO Slovenije, med njimi tajnik VSO mag.

Drago Bitenc, Franc Breznik, Slavko Kmetič, Roman Končar in Alenka Žagar Slana.

S programskimi usmeritvami je zbrane seznanil mag. Drago Bitenc. Nadalje je predstavil aktivnosti ob ustanavljanju pokrajinskih odborov in javnimi tribunami.

Spregovoril pa je tudi o temeljnem razlogu ustanovitev Združenja VSO, ki pa se nanaša na resnično ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve. Alenka Žagar Slana je poudarila, da želijo v združenju obuditi resnični prikaz vseh vidikov ustanovitve lastne države. Vidik sindikalnega delovanja je v svojem nagovoru orisal Slavko Kmetič. Na zelo pomembno dejstvo je opozoril igralec Roman Končar, ki je poudaril, da se še vedno soočamo z blokado medijev o posameznih temah, zaradi česar je širjenje resnice še toliko bolj pomembno.

Po besedah Franca Breznika so iz osamosvojitvenega obdobja pomembna tri dejstva - v vojno smo šli brez zaveznikov,

niti koščka zemlje nismo izgubili, po vojni pa se tudi nismo maščevali nasprotnikom.

Za predsednika je bil izvoljen Branko Cvelbar, ki je poudaril, da članstvo kljub medijski blokadi iz dneva v dan raste.

Zato tudi ustanavljajo lokalne sekcije, da bi organizacijo približali članstvu.

V predsedstvo sekcije VSO Ljubljane okolice so bili izvoljeni Bojan Hočevar, Anton Tomažič, Dominik Grmek, mag.

Božo Predalič, Aleksander Lavrih, Igor Podbrežnik, Metod Humar, Mihael Petrovič, Lea Oražem, Boštjan Otoničar, Ive Stanič, Matej Tonin, Franci Žnidaršič in Andrej Koželj.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve je prostor za ljudi vseh političnih, verskih, ideoloških in nazorskih prepričanj, ki so bodisi sodelovali na različnih področjih pri osamosvajanju Slovenije ali jim vrednote slovenske osamosvojitve predstavljajo temeljni vrednostni okvir svojega delovanja. Poleg temeljnih človeških vrednot posebej poudarjamo varstvo človekovih pravic in svoboščin, narodove pravice do samoodločbe, domoljubje, slovenski jezik in kulturo, svobodomiselnost in solidarnost.

Temeljne točke programa so: 1. aktivno uveljavljati in promovirati vrednote in ideale slovenske osamosvojitve, svobodno in neodvisno demokratično državo Slovenijo ter izročila časa izpred dvajsetih let, ko je bil slovenski

narod nerazdeljen in prvič v svoji zgodovini politično res združen. Ta programska naloga je še zlasti pomembna v letu 2011, ko praznujemo dvajset let od razglasitve samostojnosti in suverenosti slovenske države in zmage v vojni za Slovenijo; 2. zavzemati se za vzgojno-izobraževalne vsebine, ki bodo v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja tem vrednotam in idealom ter zgodovinskim dogodkom naše novejše zgodovine dale primerno mesto na osnovi pristnega zgodovinskega spomina; 3. sodelovati s sorodnimi organizacijami in društvi, še zlasti s Slovenci v zamejstvu in po svetu; 4. aktivno sodelovati pri nastanku in publiciranju prispevkov ter raziskav o novejši zgodovini slovenskega naroda, posebej v obdobju osamosvajanja in demokratizacije; 5. spodbujati javno izražanje slovenske pripadnosti, izkazovanje slovenskih simbolov, zastave, grba, himne ter slovenske besede in kulture; 6. dajati pobude za spominsko obeleževanje dogodkov, ki so ključno prispevali k slovenski osamosvojitvi, organizirati tematske večere, pogovore in tribune s to vsebino; 7. seznanjati javnost s stališči združenja do vseh političnih, znanstvenih in drugih stališč in pogledov, ki se nanašajo na slovensko osamosvojitev in razvoj slovenske države; 8. organizirati in spodbujati nastanek pokrajinskih, občinskih in področnih združenj za vrednote slovenske osamosvojitve in povečevati število članic in članov združenja; 9. obveščati slovensko javnost o stališčih združenja in zagotavljati obveščenost članic in članov združenja preko spletne strani ter z drugimi oblikami medijske prisotnosti in dejavnosti združenja; 10. uveljaviti obliko podeljevanja priznanj tistim članicam in članom ter posameznikom, ki so s svojim delom bistveno pripomogli k uveljavitvi samostojne in neodvisne slovenske države ter k suverenosti slovenskega naroda.

Programska izhodišča so bila sprejeta 23.

12. 2010 na ustanovnem zboru Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Ljubljani.

Jože Miklič

22

praznovanja

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

130 gasilstva v Šmarju-Sapu Zbornik 130 let PGD Šmarje - Sap

V prejšnjih dveh številkah Grosupeljskih odmevov smo objavili poleg vabila na proslavo 130 letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje – Sap tudi nekaj iz zgodovine njihovega delovanja, katerega pa so šmarski gasilci z besedo in sliko zapisali v zbornik, ki so ga natisnili tik pred začetkom praznovanja tega visokega ju-bileja. V njem so se poleg dokaj hitrega sprehoda skozi starejšo zgodovino ter opisa njihovega materialnega poslovanja v glavnem bolj podrobno ustavili v obdobju zadnjih 10 let. V tem času so veliko časa posvetili izobraževanju, vajam, delu z mladimi in starejšimi člani, s članicami, pa tudi druženju in različnim oblikam sproščenega delovanja med člani. Veliko

so postorili tudi na nabavi zaščitne opremi, letos pa jim je s pomočjo Občine Grosuplje in Gasilske zveze ter številnih donatorjev uspelo nabaviti sodobno vozilo GVC 16/25.

Posebno mesto v zborniku so namenili intervencijam, med katerimi najbolj izstopa lanskoletno verižno trčenje na avtocesti pri priključku Grosuplje, kamor so šmarski gasilci prišli prvi in zavzeto ter strokovno sodelovali v tej zelo zahtevni in naporni reševalni akciji.

Svečana seja

V petek, 17. junija 2011, so v avli Podružnične šole Šmarje - Sap pripravili svečano sejo. Povezovalka programa Urška Dolinar predstavila pestro zgodovino PGD Šmarje – Sap. Na seji so obudili lepe spomine, gostje pa so izrekli številne pohvale in zahvale. Po pozdravnem nagovoru predsednika PGD Šmarje-Sap Janeza Pezdirca so zbrane nagovorili tudi predsednik Krajevne skupnosti Šmarje-Sap Janez Tomažin, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič.

V kulturnem programu je nastopil z razigrano harmoniko mladi Žiga Bogovič, popestril pa jo je tudi Mladinski pevski zbor Mlada srca. Seja so zaključili s podelitvijo priznanj GZ Grosuplje.

Sledilo je prijetno druženje ob prigrizku.

19. junija so imeli dan odprtih vrat, kjer so si lahko domačini in okoličani lahko od blizu ogledali opremo in razstavo starega in novega orodja ter fotografij.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

praznovanja

23

Velika gasilska vaja V petek, 24. junija, so pri Družbenem domu nato izvedli veliko gasilsko vajo, v kateri je sodelovala večina operativnih gasilcev. V vaji pa so uporabili tudi vse razpoložljivo orodje iz različnih zgodovinskih obdobij – od ročne cigavnce, do motorne brizgalne, ki so jih gasilci uporabljali še pred 2. svetovno vojno, pa tudi najsodobnejšo opremo, s katero so se »lotili« gašenja samega Družbenega doma.

Osrednja proslava

V soboto, 25. junija, pa so osrednjo slovesnost začeli z veliko parado na Velikem Vrhu pri Šmarju - Sapu. Poveljnik PGD ŠmarjeSap Cene Habič je zaprosil za dovoljenje za začetek parade. Mimohod je povorka nato naredila pred slavnostno tribuno pred Družbenim domom, na kateri so bili poslanec Državnega zbora RS in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič s svojo ženo, namestnik generalnega direktorja RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, podžupan občine Grosuplje Dušan Hočevar, namestnika poveljnika Gasilske zveze (GZ) Slovenije Jože Berlec, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, tajnik GZ Grosuplje Božo Knez, podpredsednica GZ Grosuplje in predsednica komisije za delo s članicami Majda Kastelic, predsednik

KS Šmarje-Sap Janez Tomažin, šmarski župnik dr.dr. Bojan Korošak, direktor podjetja Pušnik (izdelovalec nadgradnje gasilskega vozila GVC 16/25) Marjan Pušnik in vodja Podružnične osnovne šole Renata Križman. Predstavitev gostov in nekaj o starejši zgodovini gasilstva na Slovenskem ter začetkih 'požarne brambe' v Šmarju pa je opravil Janez Dolinar.

Na prireditvenem prostoru na igrišču pred šmarsko šolo pa so nato nadaljevali s slovesnostjo. Poveljnik GZ Grosuplje in predsednik PGD Šmarje-Sap Janez Pezdirc je v pozdravnem nagovoru poleg naštetih gostov pozdravil vse gasilce iz društev v GZ Grosuplje in prijateljskih gasilskih društev (Lipoglav, Škofljica, Predoslje, Radovljica in Nova Gorica) ter vse donatorje in sponzorje.

Med drugim je izpostavil dejstvo, da se je v 130 letih zamenjalo marsikaj, a so gasilci

obstali, ker so ljudje v gasilstvu vedno našli potrebo po pomoči v nesrečah bližnjemu.

Poleg tega pa so se v gasilskih domovih odvijale tudi druge dejavnosti (kultura in skrb za kulturno dediščino, druženje, urejanje krajev in drugo). Zato spoštujejo zgodovino tudi na ta način, da ob sprotnih prilagajanjih potrebam sodobnega časa skrbijo za ohranjanje tradicije. Operativna enota več kot 30 gasilcev s sodobno opremo pa je usposobljena za intervencije v vseh zahtevnejših nesrečah. Ponosni so na zaslužena priznanja, ki so jih prejeli v zadnjih letih, o katerih smo bralce Grosupeljskih odmevov sproti obveščali. V nagovoru se je zahvalil tudi Občini Grosuplje in vsem donatorjem in sponzorjem s prepričanjem, da so z novim vozilom GVC 16/25 pridobili osnovo za večjo varnost ne samo člani društva, temveč tudi kraj in občina.

>

24

praznovanja

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Častna tribuna ob mimohodu gasilskih enot.

>

Začetek parade: Lojze Klančar s slovensko zastavo.

Šmarska gasilska mladina v povorki.

Ob igranju slovenske himne!

Številni prapori povedo, koliko društev se je slovesnosti udeležilo.

Na začetku prapor PGD Šmarje - Sap.

Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec je ob čestitkah izpostavil dobroto gasilcev in dolgo tradicijo. Šmarčani so prvi v naših krajih pristopili dejavno k organizirani »dobroti« in jo ohranili ter dograjevali vse do danes. V imenu okoli 1400 gasilskih društev v Sloveniji je spregovoril podpoveljnik GZ Slovenije Jože Berlec. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je poudaril, da praznovanje sovpada z rojstnim dnem naše države Slovenije, 20. obletnico osamosvojitve in občinskim praznikom. Kot zanimivost je izpostavil, da so prvi šmarski gasilci svoja prva pravila ob ustanovitvi zapisali v slovenščini, kar za tiste čase ni bilo tako samoumevno. Se pa zdi, da so že takrat z uporabo slovenskega jezika v času germanizacije bili nekateri prepričani, da bo društvo nekoč praznovalo visoko obletnico v svoji domovini. Danes društvo deluje kot družina, zato je vsak posameznik močno vpet s svojim znanjem in izkušnjami v kompleksno delo društva, kar je zelo pomembno za rast in napredek. Občina pa se bo tudi v bodoče trudila, da bo skrbela za opremljenost gasilcev, kar bi se morala močneje zavedati tudi država, še posebej za društva, kot je Šmarje – Sap, ki ima v svojem požarnem rajonu tudi obveznost interveniranja na avtocesti.

S simbolično predajo ključev je sledil uradni prevzem gasilskega vozila GVC 16/25, ki ga

Namestnik generalnega direktorja RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel izroča priznanje predsedniku PGD Šmarje - Sap Janezu Pezdircu.

julij / 7 - 2011

praznovanja

Grosupeljski odmevi

Gasilci so med uro in pol dolgo proslavo lahko sedeli v senci pod velikim šotorom.

je šofer nato na kratko preizkusil samo z vžigom motorja, župnik dr.dr. Korošak pa je opravil s krajšim nagovorom blagoslov vozila.

Nato so podelili še nekaj priznanj Gasilske zveze Slovenije najzaslužnejšim članom društva, vsi gostje, društva in sponzorji pa so prejeli spominsko zahvalo za udeležbo.

V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Šmarje – Sap, Godba Dobrepolje, mažoretke iz Radeč, mladi gasilki z recitacijami in mlajši gasilci z gasilskim skečem. Program sta povezovala Metka Zoran in Rok Pleterski.

Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec: Gasilci so preživeli več sistemov in so vseeno obstali.

Namestnik poveljnika GZ Slovenije Jože Berlec pri nagovoru.

25

Župan dr. Peter Verlič je poudaril pomen pravil v slovenščini, ki so jih šmarski gasilci zapisali ob ustanovitvi.

Blagoslov gasilskega vozila GVC 16/25 je opravil šmarski župnik dr.dr. Bojan Korošak.

Med nastopajočimi v kulturnem delu je bil tudi Moški pevski zbor Šmarje - Sap.

Dobitniki odlikovanj Gasilske zveze Slovenije iz PGD Šmarje - Sap.

Trenutek, ko je šofer simbolično 'preizkusil' novo vozilo.

26

gasilci

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

13. tekmovanje za pokal Tabor Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas je v soboto, 2. julija 2011, organiziralo tradicionalno taktično vajo z uporabo motorne brizgalne. Tekmovanja se je udeležilo 11 članskih ekip in ena ženska ekipa. Odvijalo se je na športnem igrišču pred Podružnično osnovno šolo v Št. Juriju, razglasitev rezultatov pa na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu v Ponovi vasi, kjer so nato gasilci pripravili tudi vrtno veselico z ansamblom Pogum.

Jože Miklič PGD Ponova vas je že 13. organiziralo taktično vajo z uporabo motorne brizgalne v zbijanju tarče, »rdečega petelina«, z vodnim curkom. Vaja je sestavljena iz osnovne tekmovalne vaje, ki jo običajno člani in članice A in B ekip izvajajo na vseh ostalih gasilskih tekmovanjih s to

razliko, da se z dvema napadoma cilja z vodnim curkom na dve tarči. Čas se meri od povelja »1. in 2. v napad!« pa do takrat, ko pade zadnja tarča.

sesalnim košem, ga povezati ter pripeti na motorno črpalko ter košaro potunkati v bazen. Nato je potrebno razviti 2 B cevi, priklopiti na trojak ter razviti še dva napada po 2 C cevi. Ko sta dva napadalca Pri tej vaji mora gasilska desetina čim na ciljni črti s pripetim ročnikom, lahko bolj pravilno sestaviti 4 sesalne cevi s šele ciljata na tarči, hkrati pa dasta znak, ki »potuje« do motorista, ki spusti vodo po ceveh.

To pot je z najboljšim časom 38,38 sekund vajo opravila ekipa iz PGD Kriška vas, ki je pred leti že zmagala na tem tekmovanju in je odnesla tudi prehodni pokal Tabor.

Ekipa 1 PGD Št. Jurij je kot druga nalogo opravila v 40,69 sekunde, ekipa 2 prav tako iz Št. Jurija pa v času 46,99 sekunde.

Tekmovale so še ekipe Ponova vas, Sp. Slivnica, Radohova vas 1 in 2, Zdenska vas, Velika Loka, Polica in Šmarje – Sap. Sicer je bila ekipa Št. Jurij 1 zelo dobro pripravljena, a je z nepovezanim sesalnim vodom in neprivezane ventilne vrvi »zaslužila« kazen sodnikov, ki so jim dodali 3 kazenske sekunde dodatka.

V kategoriji članic je tekmovala samo ena ekipa in je dosegla čas 57,43 sekund, kar je odličen rezultat.

Na podelitvi pokalov in priznanj so bili poleg organizatorjev, domačega predsednika Jožeta Kocjana in poveljnika Antona Rebolja prisotni še poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, predsednik GZ Andrej Bahovec in predsednica komisije za delo s članicami Majda Kastelic.

julij / 7 - 2011

komunala in ekologija

Grosupeljski odmevi

27

Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Grosuplje:

Občina Grosuplje v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in družbo za ravnanje z električno in elektronsko opremo ZEOS, organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Grosuplje, ki bo v soboto, dne 24. 9. 2011. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: ZBIRNO MESTO

NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZEN OKRAJ

ČAS POSTANKA

I.

ŠMARJE SAP - Ljubljanska cesta nad predorom

Mali in Veliki Vrh, Tlake, Gajniče, Tlake, Razdrto

8.00 – 8.30

24. 9. 2011

I.

ŠMARJE SAP – na parkirišču pri gasilskem domu

osrednji del naselje Šmarje - Sap, Huda Polica, Podgorica

8.45 – 9.15

24. 9. 2011

I.

CIKAVA - pri podjetju Rofix

Cikava, Sela, Paradišče, Hrastje, Zgornja Slivnica

9.30 – 10.00

24. 9. 2011

I.

POLICA - pri gasilskem domu

Polica, Blečji Vrh, Kužljevec, Troščine, M. Konec, Dolenja in Gorenja vas, Goričane, Peč, Zgornje Duplice, Dole pri Polici

10.15 – 10.45

24. 9. 2011

I.

GROSUPLJE - pri strelišču

Grosuplje, Perovo, Dobje, Mala in Velika Stara vas, Jerova vas, Spodnje Duplice

11.00 – 11.30

24. 9. 2011

I.

GROSUPLJE - parkirišče pri sodišču

središče Grosupljega, Brvace

11.45 – 12.00

24. 9. 2011

I.

GROSUPLJE – Sončni dvori pred mobilno kotlarno

Sončni dvori, Brezje pri Grosupljem

12.15 – 12.45

24. 9. 2011

I.

SPODNJA SLIVNICA - pred družbenim domom

Spodnja Slivnica, Predole

13.00 – 13.30

24. 9. 2011

II.

ŠKOCIJAN - pri šoli

Velike in Male Lipljene, Rožnik, Železnica, Škocjan, del Medvedice

8.00 – 8.15

24. 9. 2011

II.

MALA VAS - pred družbenim domom

Mala vas, Ponova vas, Pece, Bičje, Podgorica, Št. Jurij, Vrbičje, Rogatec, Medvedica, Udje, Vino, Cerovo

8.30 -9.00

24. 9. 2011

II.

VELIKA RAČNA - pred družbenim domom

Mala in Velika Račna, Čušperk, Gaberje

9.30 – 10.00

24. 9. 2011

II.

MALA ILOVA GORA - pred gasilskim domom

Mala in Velika Ilova Gora

10.15 – 10.30

24. 9. 2011

II.

VELIKO MLAČEVO - pri gasilskem domu

Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec, Lobček, Plešivica

11.00 – 11.30

24. 9. 2011

II.

VELIKA LOKA - pri gasilskem domu

Velika in Mala Loka, Luče

11.45 – 12.15

24. 9. 2011

II.

VELIKA ŽALNA - pred trgovino

Velika in Mala Žalna

12.30 – 12.45

24. 9. 2011

II.

GROSUPLJE - pri gasilskem domu

Grosuplje, Spodnje Blato, Gatina, Praproče

13.00 – 13.30

Datum

SKUPINA

24. 9. 2011

Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.

2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.

3. Monitorji, televizorji.

4. Mali gospodinjski aparati: sesalniki, likalniki in drugi aparati, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,…), telefoni, radijski sprejemniki ipd.

5. Plinske sijalke oz. varčne žarnice.

Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali.

Občina Grosuplje, Javno komunalno podjetje Grosuplje in ZEOS

28

občinski svet in odbori

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Informacije, pobude in vprašanja svetnikov … ter odgovori 5. seja, 1. junij 2011 – Jože Miklič

Častni občan?

Zdenka Cerar (LDS) je dala pobudo, da bi se dopolnil Odlok o priznanjih in nagradi občine Grosuplje, v katerega naj bi se umestilo tudi odlikovanje častnega občana, pa tudi o sestavi same komisije, ki naj bi o tem odločala. Župan: Glede častnega občana se strinja, da se prične postopek prek statutarnopravne komisije, ki jo vodi ga. Zdenka Cerar.

Je fontana »z izročilom« dokončana?

Renato Bedene (RIG) je dal pripombo k nedokončani fontani: Kdaj naj bi bila dokončana ter naj se jo bolj predstavi občanom, da bi vedeli, kaj predstavlja. Se je pa dotaknil tudi problematike pokradenih bakrenih palic in razmišljal, kako jih nadomestiti s cenejšimi materiali, kar pa naj bi bilo sporno z avtorskega vidika.

Predstavitev fontane pri bodočem Hoferju je bila objavljena na strani 60 že v lanski julijski številki Grosupeljskih odmevov skupaj s fotografijo makete. Članek je napisala naša stalna sodelavka Marija Samec pod naslovom Jiři Kočica v Mestni knjižnici Grosuplje, v katerem je navedla, da je ime fontani Izročilo in da je kipar pred grosupeljsko Mestno knjižnico v vosek »potapljal« dlani občanov, ki so jih nato odlili v bron. Več o sami gradnji, stroških in celo kraji bakrenih palic pa smo poročali pozneje. Župan je ponovil stališče, ki smo ga objavili že v pogovoru z njim v letošnji majski številki Grosupeljskih odmevov na strani 21. Vodja urada za cestno in komunalno infrastrukturo Stane Stopar je dodal, da fontana trenutno poizkusno obratuje in da skupni strošek kiparskega dela, izgradnje in instalacij znaša 150.000 €. Strošek obratovanja na leto pa še ni znan.

objektov v prostor prav tako vključiti razmišljanje občanov. Nadalje pa je v zvezi s poročilom upravne enote g. Štibernik zaprosil, da Občina pojasni, kako je s hitrostjo sprejemanja novega OPN-ja, saj birokrati z upravne enote ugotavljajo, da sprejemanje na Občini naj ne bi potekalo dovolj hitro. Hkrati je dal tudi pobudo o začetku postopka, da bi občani lahko začeli z vlaganjem novih pobud in predlogov. Župan: Občina in občinski svet sta res tista, ki pripravljata občinski prostorski načrt, vendar pa morajo biti za to pridobljena vsa soglasja ministrstev. O tem smo prav tako pisali v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov v pogovoru s podžupanom Dušanom Hočevarjem na strani 4 pod naslovom »Kako povečati občinski proračun?«. Če bodo razrešena vprašanja v zvezi z vodnim in kmetijskim soglasjem, računa, da bi se letos oktobra lahko OPN sprejemal na občinskem svetu.

Poti v k.o. Sela Pavle Štrubelj (SLS): Ob gradnji avtoceste je prišlo do nekaj sprememb lastništev delov krajevnih poti (navedel je štiri parcelne številke), ki so zdaj last DARS-a. Meni, da gre za pomoto pri odmeri avtoceste. Župan: Na Občini poskušajo urediti stanje in ga bodo prenesli v javno dobro.

Krožišče na Cikavi pri gostilni Fortuna Pavle Štrubelj (SLS) je dal pobudo o ureditvi krožišča pri gostilni Fortuna na Cikavi – posebno še zdaj, ko naj bi se promet skozi Cikavo povečal zaradi gradnje bližnjega bencinskega servisa. Župan: O tem krožišču se je vodstvo Občine že dogovorilo z DARS-om, da se v celoti uredi na njihove stroške. Hkrati se gradbiščni promet za bencinski servis ob avtocesti uredi tako, da se bo odvijal po avtocesti. Poleg tega se bo uredilo še začasno krožišče na stari cesti.

Grosuplje – Adamičevi cesti. Ker je bila nazadnje nekoliko preurejena pred približno 25 leti, je na mnogih mestih že močno poškodovana, pa tudi cestni elementi ne ustrezajo sodobni prometni ureditvi. V zadnjih letih je tudi prometno močno obremenjena s tovornjaki tako notranjega kot medkrajevnega prometa.

Zato je nujno, da se nadaljuje z urejanjem križišč oziroma krožišč in vso ostalo potrebno prometno ureditvijo. Poleg tega pa naj se ob rekonstrukciji upošteva tudi vso modernizacijo gospodarske javne infrastrukture, ki poteka v njenem cestnem telesu s pločniki vred in vsemi ostalimi linijskimi objekti (cevovodi in kablovodi z javno razsvetljavo). Pri tem naj se upošteva tudi počitniški čas in poskuša del ceste neposredno ob šoli preurediti v času počitnic ali pa morda poiskati kakšen ustrezen obvoz. Župan: V načrtu na Adamičevi cesti sta dve krožišči: začasno krožišče Pod gozdom naj bi financiral DARS – začetek gradnje je predviden letos v jeseni, krožišče pred Občino s Taborsko cesto pa bo založila Občina Grosuplje, ki ga bodo nato »poračunali na direkciji za ceste pri predvideni nadaljnji obnovi Adamičeve ceste, ki naj bi potekala vse od trenutno obnovljene ceste pri Mercatorju oziroma sedanji fontani, pa skozi vse mesto Grosuplje do križišča z Gasilsko cesto na koncu Grosupljega na cesti proti Spodnjemu Blatu. Župan upa, da bo ta investicija umeščena že v letošnjem državnem rebalansu proračuna. So pa hkrati naročili novelacijo prometne študije, ki naj bi dala tudi odgovor, kako umestiti bodočo obvoznico ob Grosupljem.

Kako je z grosupeljskim zdravstvom?

Patricija Šašek (RIG) je v imenu svoje svetniške skupine želela odgovor od vodstva občine in zdravstvenega doma glede na povečano število prebivalstva v občini Grosuplje, kaj je bilo v zvezi s tem narejenega na osnovni zdravstveni oskrbi in kako bi bilo možno uvesti urgentno ambulanto.

Franc Štibernik (LDS) se je navezal na Na del odgovora o zdravstvu je odgovorila vprašanje Renata Bedeneta in dodal Mag. Božo Predalič (SDS) je spregovoril ga. Zdenka Cerar (LDS), ki je hkrati tudi stališče, da bi bilo o umeščanju takih o preureditvi glavne ceste skozi mesto predsednica sveta v zdravstvenem domu

Kako je z OPN-jem?

Urejanje Adamičeve ceste skozi Grosuplje

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

in je pojasnila, da intenzivno potekajo pogovori o zdravstveni ambulanti v Šmarju – Sapu. Urgentna 24-urna pomoč pa je organizirana tudi za občino Grosuplje v Ivančni Gorici. Pobudo, da bi bila urgentna zdravstvena pomoč v Grosupljem, pa bo tudi ona prenesla direktorju grosupeljskega zdravstvenega doma g. Janezu Merviču. Župan: Predno se začne z uvajanjem novih služb v zdravstvenem domu, sta potrebna razširitev zgradbe zdravstvenega doma in parkirišča. Trenutno potekajo intenzivna pogajanja z lastniki zemljišč. Ko pa bodo te zadeve urejene, bo možno razmišljati tudi o uvedbi urgence.

občinski svet in odbori

Župan je odgovoril v skladu z 20. členom statuta, ki med drugim navaja, da »župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.« Kar pa se tiče nadzornega odbora, bo pobudo prenesel predsedniku nadzornega odbora.

Cesta za Sončne dvore

Miha Hočevar (SDS) je vprašal, kako je z obnovo ceste za Sončne dvore po stari trasi Kadunčeve ceste. Župan: Projektna dokumentacija je že naročena in naj bi šlo skupaj s pločniki vred že to jesen v realizacijo, ker bo cesta ostala v omrežju pod prometom tudi po izgradnji Marjan Trobec (DeSUS) je vprašal, kako nadvoza in priključne nove ceste. Trenutna je s protipoplavno zaščito, oziroma kaj predvidena vrednost je med 120.000 do se dogaja v zvezi s predvideno gradnjo 140.000 €. zadrževalnika Veliki potok.

Del odgovora na to vprašanje je povedala že Valentina Vehovec (DeSUS), ki je seznanjena z dogovori na ministrstvu za okolje in prostor. Župan dr. Peter Verlič se je pri tem zahvalil tudi za Alojz Kovšca (RIG) je v imenu krajanov KS pomoč Vehovčevi, ki je poskrbela, da Račna želel odgovor, kaj se dogaja v zvezi z je do teh pogovorov na to vprašanje na obnovo šole na Kopanju. ministrstvu že prišlo. Dejal je, da so se Župan je ponovil informacijo, ki je bila v zvezi s to problematiko na ministrstvu objavljena na spletnih straneh Občine in že nekajkrat sestali skupaj z ministrom smo jo objavili tudi v junijskih Grosupeljskih in državnim sekretarjem. Pri tem je odmevih, da se z obnovo začne med ponavedel tudi željo Pekarne Grosuplje, da čitnicami in bo predvidoma trajala do konca želi širiti svojo dejavnost, a mora čakati letošnjega leta oziroma januarja 2012. Med na rešitve oziroma soglasja v zvezi z tem časom naj bi se pouk odvijal v gasilskem OPN-jem. O konkretni problematiki pa domu v Račni, za kar so se že dogovorili z vodstvom gasilskega društva. Investicija z se je celo na ministrstvu seznanil na opremo vred naj bi znašala 870.000 €. So skupnem sestanku direktor Pekarne.

Investicija protipoplavne zaščite bo znašala 3 mio € in naj bi jo v celoti pokrila država.

»Kaj dogaja« na protipoplavni zaščiti?

Kako je z obnovo šole na Kopanju?

Terminski in operativni program dela občinskega sveta in nadzornega odbora Nevenka Zaviršek (SD) pogreša načrt dela občinskega sveta do konca leta 2011, v katerem naj bi bil tudi podroben načrt sej občinskega sveta, saj meni, da bi morala biti enkrat na mesec, ker meni, »da vsi to pogrešajo«. Prav tako meni, da naj bi nadzorni odbor sprejel letni program dela.

29

pa uspeli tudi na razpisu na ministrstvu za šolstvo (uvrstili so se na 4. mesto med vsemi prijavljenimi projekti v Sloveniji), ki naj bi v ta znesek prispevalo 284.000 €.

Komisija za Rome Župan je v nadaljevanju med informacijami povedal tudi to, da bo na naslednjo sejo uvrščena točka, s katero se ustanavlja občinska komisija za Rome.

Poročila državnih organov V gradivu za 5. sejo občinskega sveta so svetniki dobili tudi poročila državnih organov, ki delujejo na območju občine Grosuplje. Med njimi so bila naslednja: - Poročilo o delu Urada za delo Grosuplje v letu 2010, - Poročilo o delu Policijske postaje Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Centra za socialno delo Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Kriznega centra za otroke Palčica za leto 2010, - Poročilo o delu Kmetijske svetovalne službe Grosuplje za leto 2010, - Poročilo o delu Upravne enote Grosuplje za leto 2010 in - Letno poročilo Doma starejših občanov za leto 2010.

Vsa poročila si lahko bralci preberejo na spletnih straneh Občine Grosuplje www. grosuplje.si v rubriki Gradiva za seje / 20102014 / 5. seja OS 1. 6. 2011.

30

korak za grosupeljske odmeve

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Gibanje naklade Grosupeljskih odmevov v zadnjih 12 letih

1999 -2000 Prvi časopis v mandatu urednika Jožeta Mikliča je bil natisnjen maja 1999 v A3 formatu skupaj 20 strani, od tega 4 barvne (pretežno oglasi + naslovnica). Davčna stopnja se je štela takrat še kot prometni davek in je bila 6,5 %. Le-ta se je spremenila že v avgustu istega leta na 8,0 %. Število naklade je s 4.750 izvodov v začetku nekoliko zanihalo, saj pošte niso oddale pravočasno želenih informacij v zvezi s potrebami glede na število gospodinjstev na njihovih območjih. Do te številke smo nato prišli s pomočjo delavcev na Upravni enoti Grosuplje v začetku leta 2000 in zato natisnili 4.850 izvodov. V nadaljevanju so nam pošte, ki pokrivajo območje občine Grosuplje, dokaj redno pošiljale sproti potrebe po številu izvodov na svojih območjih. V to število je bilo vštetih tudi 16 izvodov za NUK, 10 za odgovornega urednika, ki jih je pretežno potreboval za trženje oglasov ter 40 izvodov za Občino Grosuplje. Število barvnih strani je bilo običajno 4, včasih 6, število vseh strani pa smo prilagajali glede na dogajanje v občini in glede na prispela gradiva. Med njimi sta bili tudi 2 strani priloge mladih novinarjev Vetrnica in 7 strani, ki smo jih namenili informacijam volilne komisije in predvolilni kampanji za volitve v državni zbor.

Skupaj je bilo ob koncu leta 2000 natisnjenih 228 A3 strani, od tega 40 barvnih, 9 pa je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo 48.500.

2001 Število naklade se je povečalo aprila 2001 na 5000 in nato čez dva meseca še za 120 izvodov.

Skupaj je bilo natisnjenih 232 A3 strani, od tega 46 barvnih, 2 pa sta bili namenjeni prilogi.

Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2001 50.420.

2002 Število naklade se je povečalo julija 2002 na 5250.

Skupaj je bilo natisnjenih 260 A3 strani, od tega 40 barvnih, 18 pa jih je bilo namenjenih prilogam. Zaradi »večnega pritiska« vodstva Občine in nekaterih »levih« občinskih svetnikov smo v oktobru in novembru združili časopis. Zato je bilo skupno natisnjenih »samo« 46.600 izvodov časopisa, a je bilo posledično zaradi tega približno za isti znesek tudi manj prihodkov od oglasov.

2003 V začetku leta se je število naklade povečalo na 5.600.

Julija meseca je bil ponovno imenovan Jože Miklič za odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov. Koncem leta se je spremenila davčna stopnja z uvedbo 20 %-nega DDV-ja, kar je tudi vplivalo na bruto zneske stroškov časopisa.

Skupaj je bilo natisnjenih 248 A3 strani, od tega 42 barvnih, 7 pa jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2003 56.000.

na A4, deloma tudi zaradi možnosti, ki jo je ponudila tiskarna, ki je z avtomatskim strojem za zlaganje in spenjanje časopisa omogočila natis in vezavo v »eni potezi« na maksimalno 80 strani. Že januarja so nam s pošt poslali nove povečane potrebe po številu izvodov časopisa, aprila pa smo dosegli že 6.152 izvodov, ki pa smo jih nato morali še popraviti v oktobru na 6.155, v novembru pa še za 60 izvodov. Večina tega povečanja se je zgodilo na Pošti Grosuplje, saj so se začeli masovno priseljevati novi prebivalci v Sončne dvore.

Septembra je bil tudi dokončno imenovan nov uredniški odbor s »starim« urednikom Jožetom Mikličem, ki je začel svoj tretji mandat kot urednik.

V tem letu smo uspeli tudi na javnem razpisu za pluralizacijo medijev, kjer je Občina Grosuplje za Grosupeljske odmeve od ministrstva za kulturo prejela 25.000 € sofinanciranja.

Skupaj je bilo natisnjenih 788 A3 strani, od tega 88 barvnih, 10 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2007 61.479.

2008 Manjše povečanje naklade se je zgodilo tudi to leto – marca za 15 izvodov, junija pa še za 12.

Skupaj je bilo natisnjenih 800 A3 strani, od tega 118 barvnih, 30 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2008 62.457.

2004 Skupaj je bilo natisnjenih 308 A3 strani, od 2009 tega 40 barvnih, 20 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta V tem letu se je naklada povečala le za 13 izvodov.

2004 prav tako 56.000.

Skupaj je bilo natisnjenih 808 A3 strani, od tega 154 barvnih, 16 jih je bilo namenjenih

2005 Julija 2005 se je naklada povečala za 200 prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta izvodov, novembra istega leta pa še za 22 2009 62.553. izvodov.

Skupaj so bile natisnjene 304 A3 strani, od tega 2010 40 barvnih, 6 jih je bilo namenjenih prilogam. Skupaj je bilo natisnjenih 808 A3 strani, od Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2005 57.244. tega 158 barvnih, 55 jih je bilo namenjenih prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta 2010 62.650.

2006 Aprila 2006 je ponovno poskočila naklada za ZAKLJUČEK 100 izvodov – na 5.952.

Skupaj je bilo natisnjenih 344 A3 strani, od - Celotna naklada se je s prvotnih 4.750 tega 44 barvnih, 26 jih je bilo namenjenih izvodov povečala na 6.368 ali za 37 %. prilogam. Vseh izvodov je bilo ob koncu leta - Število/površina časopisnih strani se je povečala z 21 A3 na povprečno skoraj 80 A4 2006 59.260. strani ali za 90 %.

- Davčna stopnja se je povečala za 208 %.

2007 V letu 2007 smo spremenili format časopisa Jože Miklič, julij 2011

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Dolgo vroče poletje Meteorologi napovedujejo, da bo letošnje poletje zelo vroče. Toda vroče ne bo samo v meteorološkem smislu.

Vroče poletje napovedujejo tudi sedanje politične razmere v državi. Vladajoča koalicija razpada, predčasne volitve so ena od realnih možnosti, vse glasnejši so samooklicani odrešitelji, ki kar tekmujejo, kdo bo bolj popljuval dosedanjo vlado.

Socialni demokrati se zavedamo, da smo v prvi polovici mandata poleg velikega števila premikov na bolje storili tudi nekaj napak.

Napake, kot posledica neuspešnega socialnega dialoga ter s tem zavrnitve na referendumu ene najpomembnejših

reform, to je pokojninske reforme, so bile storjene tudi v želji, da bi čim prej sprejeli učinkovite sistemske rešitve za težave, v katere je Slovenija skupaj z mnogimi državami Evrope in sveta zašla v času recesije.

Slovenci smo, žal, marsikdaj premalo ponosni na vse, kar smo pozitivnega dosegli v zadnjih dvajsetih letih. Vse prevečkrat nas preveva malodušje zaradi napak, ki so bile storjene in do katerih moramo biti kritični. Največja napaka bi bila, če teh slabosti in napak ne bi popravljali, ampak bi jih pometali pod preprogo.

Socialni demokrati smo z mandatom, ki so

stran za politiko

31

nam ga podelili volivci na volitvah, prevzeli odgovorno nalogo, da v času vsesplošne krize poskrbimo za čim boljši ekonomskosocialni položaj državljanov ter stabilnost države.

Nikoli nas ni bilo strah težav, ki so se pojavljale pred nami. Prav tako nas ni strah, da zaradi doslednosti in želje po reformah, ki zagotavljajo lepšo in predvsem varnejšo prihodnost, izgubimo položaj vodilne stranke v državi. Strah nas je, da bi na oblast prišli tisti, ki niso sposobni. Strah nas je edino tako imenovanih političnih minerjev, ki znajo rušiti obstoječe, novega in boljšega pa ne znajo graditi.

Kot je med drugim dejal predsednik stranke in vlade Borut Pahor na srečanju Socialnih demokratov v ljubljanskem Mostecu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Socialnih demokratov iz Grosupljega: »Danes vsakomur lahko pogledamo v oči. Slovenija uživa izjemen ugled v svetu. Pozabljamo, da smo v tem mandatu rešili osemnajst let star problem s sosedi. Zato imamo danes v sosedih prijatelje ter zagotovljen mir, ki je predpogoj za uspešen razvoj. Zavedamo se, da je naše največje bogastvo človeški kapital. Sramotno bi bilo, če bi v tem trenutku razmišljali o položaju stranke na volitvah, ne pa o prihodnosti Slovenije.« Storjene napake, ki jih nekateri tako radi poudarjajo, so dobra šola za bodočnost.

Marsikaj smo se iz njih naučili. Tudi to, da je včasih bolje storiti korak nazaj, da bi potem lahko storil dva naprej. Ter predvsem to, da je potrebno poslušati, in to pravilno poslušati glas ljudstva.

Franci Zorko

32

stran za politiko

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Zavrnitev Družinskega zakonika V občinskem odboru Nove Slovenije krščansko ljudske stranke Grosuplje se občankam in občanom, ki so podpisali zahtevo za začetek postopka za razpis referenduma o družinskem zakoniku, iskreno zahvaljujemo, saj smo tako prispevali kamenček v mozaiku 32.168 državljank in državljanov, ki so podpisali zahtevo. V zbiranje podpisov se je aktivno vključila tudi Nova Slovenija. Število zbranih podpisov je dokaz, da je družinski zakonik v takšni obliki, kot ga je sprejel državni zbor, nesprejemljiv za veliko število občank in občanov. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v sredo 22. 6.

2011 v Državnem zboru Republike Slovenije predala podpise državljank in državljanov, ki so podpisali pobudo za referendum o Družinskem zakoniku. V Novi Sloveniji iskreno obžalujemo, da državni svet ni

izglasoval veta na družinski zakonik in tako po nepotrebnem obremenil državni proračun z izvedbo referenduma. Edina možnost, da zaščitimo tradicionalno slovensko družino, je tako referendum, na katerega je Nova Slovenija pripravljena. Žal se je tako potrebno boriti po 20 letih naše samostojne Slovenije, saj je več kot očitno, da so temeljne vrednote družbe ogrožene.

Napovedujemo, da se bomo tudi v prihodnje aktivno zavzeli za družino in pravice otrok.

Sprejeti družinski zakonik ni sprejemljiv, ker postavlja interese odraslih pred pravice in koristi otrok.

Zbranih je več kot 12-krat več podpisov, kot bi bilo potrebno. Vsaj v izhodišču država ne bi smela nobenemu otroku odreči pravice do skrbne in ljubeče mame in očeta. Družinski zakonik bi moral spodbujati to otrokovo pravico in korist. Namesto tega pa država daje

istospolnim skupnostim pravne možnosti, ki jim naravno niso dane. Družinski zakonik prinaša vrsto nepremišljenih določil. Zbrani podpisi opravičujejo dvoletno prizadevanje Nove Slovenije, da se družinski zakonik ne uveljavi. Vladajoča koalicija je prejela jasen signal, da je za Slovence družina velika vrednota, ki mora ostati nedotakljiva.

V občinskem odboru Nove Slovenije Grosuplje obenem napovedujemo, da bomo aktivno sodelovali tudi pri zbiranju 40.000 overovljenih podpisov volivcev za razpis referenduma. In že sedaj vabljeni k podpori pobude za izvedbo referenduma na to temo, ki se bo pričela z zbiranjem podpisov pred sedežem Upravne enote.

Občinski odbor Nove Slovenije krščansko ljudske stranke Grosuplje, Matjaž Trontelj

OO SDM Grosuplje čestita občanom in občankam ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije Slovenija je pred 20. leti, natančneje 25. junija 1991, razglasila svojo samostojnost.

Odločitev za popolnoma samostojno državo je dozorela v drugi polovici osemdesetih let in je bila po prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni spomladi 1990 potrjena na plebiscitu decembra istega leta. Podporo plebiscitu je izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev oz. 95 odstotkov udeleženih volivcev; Slovenija pa se je osamosvojila pol leta pozneje, junija 1991. Plebiscit je sledil demokratičnim

spremembam, do katerih je konec 80. let prejšnjega stoletja prišlo kot posledica vzpona slovenske civilne družbe, čeprav so demokratične procese bržkone pospešile tudi vse bolj zaostrene razmere znotraj jugoslovanske federacije.

Zato smo ob tej veseli obletnici, kot vsako leto, člani Slovenske demokratske mladine občinskega odbora Grosuplje dopoldne preživeli med občani in občankami.

Sprehodili smo se po grosupeljskih ulicah ter jim čestitali ob 20. obletnici razglasitve

samostojnosti Republike Slovenije. Da pa smo to 20. obletnico samostojne Slovenije še bolj zaznamovali, smo vsakemu podarili frizbi z napisom »Svobodno letim že 20 let«.

Tako smo člani OO SDM Grosuplje z majhno gesto občanom popestrili poletne dni in se s tem zahvalili državljanom Slovenije za odločitev, dano pred 20 leti, da hočemo svobodno Slovenijo.

Slovenija, vse najboljše!

Urša L. Predalič, OO SDM Grosuplje

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

med ljudmi

33

Škocjanci so prišli z vseh vetrov Prvo julijsko soboto v tem letu smo bili Škocjanci spet skupaj. Tokrat smo se sešli v Škocjanu na Dolenjskem, v prejšnjih stoletjih bi rekli v Škocjanu pri Mokronogu. Te dni so namreč gostitelji proslavljali občinski praznik, pa so v vrsto slovesnosti vključili še srečanje vseh, ki jim je zavetnik sveti Kancian, po domače Kocjan. Praznik v občini Škocjan se nanaša na njihovega slavnega rojaka Ignacija Knobleharja, ki je v 19. stoletju misijonaril v Afriki, zato ta čas imenujejo tudi »Knobleharjevo«.

Letošnjega srečanja so se poleg domačinov in našega Škocjana, udeležili še Škocjanci s Krasa, Škocjanci ob Soči (San Canzian d' Isonzo) in iz Škocjana ob Klopenskem jezeru na avstrijskem Koroškem (St. Kanzian an Klopeiner see).

Srečanje je obsegalo oglede po občini Škocjan in popoldansko druženje ob kulturnem programu in gostiji v središču občine.

Na dopoldanskih izletih po občini smo videli, da ima ta predel Dolenjske številne naravne,

zgodovinske in kulturne znamenitosti, ki pa ostanejo očem naključnih obiskovalcev večinoma prikrite.

Na splošno je občina Škocjan v zadnjem času zgledno napredovala in uspešno vključuje svoje naravne in kulturne vsebine v gospodarsko - turistične namene.

V kulturnem programu so udeleženi kraji predstavili svoje skupnosti in nastopili z glasbenimi in narodopisnimi sestavi. Našo

skupnost sta dostojno zastopala vokalni Kvartet Janeza Severja in instrumentalni kvartet Muzikantje z druge roke iz Škocjana.

Naslednje leto bo podobno srečanje v našem Škocjanu, kar bo za nas velik zalogaj, saj smo edini med kraji, ki nimamo lastne »škocjanske« občine, da bi nam stala ob strani z vsemi občinskimi potenciali.

Leopold Sever

SLIKA ZGORAJ: Nastop instrumentalnega kvarteta Muzikantje z druge roke iz Škocjana pri Turjaku.

SLIKA LEVO: Ena izmed številnih kulturnih znamenitosti v občini Škocjan - obnovljena kmečka hiša v etnološkem parku.

Piknik Društva Sožitje V nedeljo, 29. 5. 2011, smo v društvu Sožitje, ki šteje že 240 članov, organizirali zaključni, že tradicionalen piknik. Piknik je tako kot vsako leto potekal na Gradišču nad Stično.

Lep kraj, sončno vreme in vesela družba so dejavniki, ki so poskrbeli za splošno in prijetno vzdušje med člani. Zabaval nas je ansambel Podgorci. Praznovali smo tudi rojstne dneve naslednjih članov, ki praznujejo rojstni dan v

Debitel, d.d., Coca Cola Slovenija, Picerija Kovačija Grosuplje, Elstab, d.o.o., Grosuplje, Seter, d.o.o., Grosuplje, Sitik, d.o.o., Stična, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, TD Podgora, Semenarna Ljubljana, d.d., in še mnogi drugi posamezniki, ki so pomagali k organizaciji.

Tudi vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali našemu društvu, se iskreno zahvaljujemo.

času počitnic: Rok, Uroš, Andreja, Jani, Tomaž in Janja. Piknik nam bo vsem ostal v lepem spominu, tudi zaradi naslednjih sponzorjev, ki so nam omogočili srečelov in s tem tudi pomagali pri realizaciji naših planov: Mercator, d.d., Winterhalter Gastronom, d.o.o., Grosuplje, Kovinostroj, d.o.o., Grosuplje, AB Design Grosuplje, Gramat Gril, Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna d.o.o., Grosuplje, Pekarna Grosuplje, d.d., Gorica, Dobrepolje - Alenka Bajrami

34

med ljudmi

Grosupeljski odmevi

Grosupeljčani na izletu po Dalmaciji

Člani Turističnega in okoljskega društva »Županova jama« smo se odločili, da z agencijo »Kompas« odpotujemo na tedenske počitnice v Dalmacijo.

V soboto zjutraj, 18. Junija, smo se z avtobusom iz Grosupljega odpeljali preko Gorjancev in Bele krajine, nadaljevali po hrvaški avtocesti s krajšima postankoma na poti, mimo Gospića, Liškega polja do Posedarjev. Vožnjo smo nadaljevali preko Zadra do Vodic.

Nastanili smo se na prelepem polotoku, sredi zelenja in neokrnjene narave, ob lepi peščeni plaži v prvovrstnem hotelu »Olympia« s 4*. Sodoben hotel stoji v bližini plaže v kraju Vodice. Pred hotelom je urejen velik bazen v obliki zaliva s sladko vodo in ležalniki, ob njem pa so urejene sprehajalne poti, ki smo jih v jutranjih urah dobro izkoristili.

Ponudba je bila odlična, v veliki ekskluzivni restavraciji so nam nudili samopostrežna zajtrk in večerjo s pestro izbiro dalmatinskih specialitet.

Teden nam je kaj hitro minil, saj smo se odločili še za izlete. Že takoj v ponedeljek smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Nacionalni park Krka. Spremljala nas je Kompasova vodnica gospa Nada Drnovšek in nas vseskozi seznanjala z naravnimi znamenitostmi.

Občudovali smo slapove te kraške reke, ki se pretakajo preko sedmih pragov, najlepši med njimi se imenuje »Skradinski buk«, ki pada v več nivojih kar 46 m globoko. V samem parku je 860 različnih vrst rastlin, med njimi je veliko figovih dreves. Reka je dolga 72 km, v njej pa živi 18 vrst rib, ki smo si jih ogledovali

julij / 7 - 2010

v posameznih tolmunih. Ta dan smo obiskali še etno vas, kjer so predstavljene različne obrti – »od zrna do pogače«, tkalstvo, kovačija, črna kuhinja in muzej ribištva. Pot nas je vodila do Skradina, vodnica Nada nam je povedala, da so tukaj živeli Liburni - ilirsko pleme 1600 let pr. n. št. Na poti skozi mesto smo videli razvalino trdnjave pomembne rodbine Šubić iz kraja Bribir, kjer so zgradili prvo hidrocentralo na reki Krki.

Nekaj naših članov iz skupine se je odločilo še za ogled Kornatov v organizaciji hotela, nad doživetjem so bili zelo navdušeni.

Med večernimi sprehodi smo si ogledali tudi mestece Vodice, ki ima okrog 7000 prebivalcev. Ob glavnem trgu je cerkev sv.

Križa s samostanom in posebej stoječim zvonikom, Čovićev stolp, ki je med zadnjimi ostanki nekoč obzidanega mesta. Občudovali smo staro gradnjo iz klesanega kamna, ob obali pa sta dva spomenika, posvečena padlim v II. sv. in domovinski vojni.

Na poti domov pa smo si ogledali Zadar, ki je najstarejše mesto na Jadranu. Med najpomembnejšimi znamenitostmi je cerkev sv. Donata iz 9. stoletja, ostanki rimskega foruma, katedralo sv. Stošije (Anastazija), cerkev sv. Marije in samostan benediktink, kjer hranijo – srebro in zlato Zadra. Za ohranjeno in zgodovinsko vrednost predmetov gre zahvala opatinji benediktink, ki jih je za časa II. sv. vojne dala zazidati v stolp zvonika.

Na obali smo si ogledali in občudovali zvoke tehničnega čuda - morskih orgel, prvih in edinih na svetu. Konstruktor je bil Nikola Bošić, ki je za delo dobil evropsko priznanje.

Med potjo smo bili seznanjeni z zgodovino Hrvaške, družbenopolitičnimi razmerami, s sestavo prebivalstva po osamosvojitvi in najpomembnejšimi značilnostmi krajev, mimo katerih smo se vozili.

Z izleti smo bili zadovoljni in se naslednjo soboto zvečer vrnili domov.

Malči Šturm

Potrebujemo prostovoljce

za sodelovanje z Romi iz Grosupljega na različnih področjih – z otroki, mladimi, odraslimi idr. Vabimo vsakogar, ki želi nekaj prispevati za dobro lokalne skupnosti, naj se nam pridruži glede na svoj razpoložljivi čas. Delo je zelo zanimivo in nudi možnost pridobivanja novih znanj.

Kontakt: Lili Zupančič, 031/355 – 466 ali romi.gredo.naprej@gmail.com.

Romsko društvo Romi gredo naprej (Roma džan angle), Grosuplje.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

mladi upi

35

Jagodni dan pri Hanini babici Pomladni dnevi prinašajo radosti sončnih dni, cvetoče travnike in veselje s sladkimi sadeži, kot npr. jagodami: rdečimi, sočnimi, okusnimi… za otroke in odrasle.

Le malo pa nas ve, kako dolga je pot do slastnih sadežev, ki jih v košaricah le kupimo v trgovini in že so na naših mizah. Zato smo bili prijetno presenečeni ob povabilu družine Janežič na ogled nasada jagod. Naši Hani so oči žarele in vsa nasmejana je skakala po igralnici: »Pokazala vam bom, kaj jaz vse znam!«

in že delijo košarice za jagode! Mama poskrbi, da jih dobimo čisto vsi. Kot da bi se poznali že leta in leta, tekajo otroci okoli Hanine mame, za Hano, in veselo pripovedujejo, kaj so videli z avtobusa.

Ko priteče med, nam Hanina mama ponudi še domači kruh. Ve, kaj imajo otroci radi.

Spretno se suka med njimi in prisluhne vsaki njihovi želji. Kot da bi v tej hiši vedno žvrgolelo od otroškega živžava! Koliko topline in domačnosti!

Veselje je bilo nalezljivo in kmalu smo vsi čakali na dan, ko se bomo z avtobusom odpeljali na Poljane pri Stični.

Tistega dne nas je pred vrtcem pričakal mini avtobus. Prijazen šofer je strpno počakal, da smo se udobno namestili na sedežih, in odpeljal. Čudovito, saj se ne vozimo vsak dan z avtobusom!

Naši štiriletniki so opazovali vrtec, hiše, avtomobile, šolo, kako se oddaljujejo, in mahali, opazili, po kateri cesti se peljejo z očkom in mamico na poti v vrtec. Kaj vse smo videli na naši poti! Tudi zajčka, ki je skakal po zelenem, že pokošenem travniku, in ovce, ki so se pasle na drugi strani. Celo krave in konje! Tu je bilo le malo hiš in veliko, veliko travnikov, ki so se razprostirali vse do gozda. Ko smo se zapeljali skozi večje naselje, nam je naša Hana znala povedati, kam je njena mamica hodila v šolo in kam gresta z mamo in atom v trgovino. Ko smo bili že nestrpni, kdaj se bomo pripeljali, nam Hana pokaže hišo.

Smeji se, mi pa zagledamo dvorišče in nekoga, ki nam maha. »To je ata!« nam ga predstavi Hana. Na klopci pred hišo sedi sključena starejša gospa, ki jo predstavijo kot staro mamo. »Kako so luštni,« pravi in tudi njej žarijo oči kot Hani. Pridruži se nam še Hanina mama in Hana se močno stisne k njej. Zaželijo nam dobrodošlico

Na avtobusu.

tistem trenutku nas nekdo pokliče. Ja, Hanina mama. Pripravila nam je jagodni sok, pokazati pa nam želijo še, kako se toči med. Hana pomaga atu. Kaj vse se je naučila na deželi! Celo čisto pravo čebelarsko obleko ima!

Polni bogatih vtisov smo se le odpeljali proti Grosupljemu. Hvaležni smo naši Hani, da je svoje izkušnje delila z nami.

In srečni, da imamo mame in ate, none, babice…

Nabiramo jagode.

Domači nas peljejo do travnikov in njiv. Tu lahko naši otroci brezskrbno poskakujejo po travniških tleh, po pokošenih travnikih in se lovijo. Nihče ne potarna, da ga bolijo noge, da ne more več ali da mu je vroče.

V mislih sem pri svoji babici, pri kateri sem vsako leto z veseljem bivala med počitnicami. Kako sem bila nestrpna med vožnjo z avtobusom! Komaj sem pričakala, da sem prišla na postajo! Še sedaj vidim babico, kako me je čakala, in čutim toplino ob misli na najin objem. Spominjam pa se tudi brezskrbnega tekanja po zelenih travnikih, nabiranja grozdnih jagod in sočnih jabolk, ki so rasle le pri moji babici.

Dandanašnji časi so že taki, da imamo srečo, če nam lahko babica ali dedek priskočita na pomoč v naglici, ki nas vsakodnevno spremlja. Žal, vsi ne živijo na podeželju in ravno zato nam je bila ta izkušnja na kmetiji Janežič še kako dobrodošla!

In že smo na cilju. Pred nami je nasad jagod. Opazimo, da vse jagode še niso zrele, na kar nas opozori tudi Hanina mama. Otroci pozorno poslušajo, kje lahko trgajo jagode, kam lahko stopijo, da jih ne pohodijo, kako naj jih utrgajo in naberejo v svoje košarice. Presenečena sem, kako so otroci pazljivi med vrsticami nasada.

Košarice se polnijo z jagodami. Otroci so se popolnoma zatopili v vrstice jagod in se počasi pomikali za Hanino mamo. Nekaj Upam, da bo vsem ostala v lepem spominu. spretnejših otrok je kmalu napolnilo posode in se že sladkalo z jagodami. Vzgojiteljici Lea in Simona Počasi so se napolnile vse košarice in Vrtec Pastirček, Grosuplje lahko smo se vrnili na kmetijo.

Med potjo Hanin ata odreže palico. Pravi, da nam bo pokazal, kako se naredi lesena piščal. Pa saj bi radi vsi imeli tako piščalko!

Vso pot do domačije jo s pipcem obrezuje in preizkuša, ali že piska. Ugotovimo, da se piščal ne naredi tako hitro. Dovolj bosta dve! Je pa tudi umetnost znati igrati na tako piščal!

Hana je nekoliko pred nami in že teče k hlevu, da bi nam pokazala, kako je spretna z grabljicami, ki jih je naredil ata. Prinese dvoje grabelj in spretno grabi travo proti hlevu. Prav nič je ni strah! Druge grablje ponudi še otrokom. A kaj, ko nismo vsi tako spretni v kmečkih opravilih! V Moja čebelarska obleka.

36

mladi upi

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Vrata so bila odprta in jaz sem vstopila “Vrata so bila odprta in jaz sem vstopila,” mi je mehko prijazno, z veliko mero odprtosti, na vprašanje, kako je ob štirih majhnih kratkohlačnikih zmogla najti čas in prevzeti vajeti organizacije letošnjega počitniškega oratorija, odgovorila ga. Pavla Antolič. In nadaljevala z enakim žarom v očeh, kot je začela najin pogovor: „Gonilo vsega je vera. Človek je srečen, če se razdaja. To je izkušnja, ki sva jo oba z možem prinesla iz najinih domačih družin in to delo nadaljujeva. Srečen si, če deliš srečo s soljudmi. Kljub obilici dela doma mi še ostane toliko moči, da še kaj dobrega naredim. Bila sem vesela, da sem lahko pomagala, zavedajoč se, da mladi radi

sodelujejo, vendar mora biti nekdo, ki jih vodi, povečini študentom in dijakom, se je za katerega vedo, da jim bo pomagal, če sami pridružilo tudi nekaj odraslih. Vsak izmed njih je prišel zavestno, da nekaj dobrega naredi. ne bodo znali naprej.“ Premagati sebe, pozabiti nase, biti dar za Od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, drugega! Zato jim je bilo treba dati priložnost, je tudi letos v organizaciji grosupeljske da se izkažejo. Kar narediš prostovoljno, dobiš župnije potekal počitniški oratorij z naslovom stotero povrnjeno nazaj. V tem kontekstu so „V TVOJO SMER“, ki ga je obiskovalo tudi animatorji dobili veliko izkušenj, tudi približno 110 otrok. Prvotna zamisel, da bi izkušnjo prostovoljstva. „Življenjska izkušnja, vso organizacijo vodil nekdo od študentov – ki so jo animatorji dobili v tednu oratorija, je animatorjev, zaradi njihovih mnogih rednih neprecenljiva,“ poudarja g. Tine Skok. Je bilo obveznosti ni bila povsem uresničljiva, zato pa v ta projekt animatorstva vloženega veliko sta si le-to razdelila s kaplanom g. Tinetom trdega dela. Dva meseca resnih priprav vodij Skokom; sama je prevzela organizacijo, z animatorji. Sodelovanje ge. Pavle Antolič, ki kaplan pa duhovno vodenje. 30 animatorjem, že kar nekaj let živi in deluje v župniji, je bilo, po besedah kaplana, res neprecenljivo. „Če bi hotel vsak kaplan, ki pride na župnijo, vpeljati svoj koncept, pa ne peljati naprej tistega, kar je bilo dobro, ne bi obrodilo uspeha. Ohraniti vse dobre izkušnje in graditi naprej. Dobro je, da se ugotovi, kdo je za kaj dober, in uspehi resnično ne morejo izostati. Vedno gledam na takšne dejavnosti kot na družino. V tednu oratorija smo bili res vsi skupaj kot velika družina,“ pove.

Oratorijcem so tudi grablje kar dobro sedle v roke.

Kako so otroci preživljali dneve oratorija?

Ob 9. uri zjutraj so dan začeli z dvigom zastave, nadaljevali s skupno kratko jutranjo molitvijo, na kar so animatorji pod vodenjem ge. Brigite Škulj vsak dan dramsko uprizorili del zgodbe iz življenja preroka Jona, ki je bila vsebinsko jedro letošnjega oratorija. Po tem so otroci po skupinah s svojimi animatorji nadaljevali razmišljanje, po katehezi pa imeli

>

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

mladi upi

37

Oratorij v Št. Juriju pri Grosupljem

>

V župniji Št. Jurij smo letos že desetič dvignili oratorijsko zastavo in zapeli himno. Prvo oratorijsko seme, ki je bilo vrženo na našo župnijo pred desetimi leti, je obrodilo bogate sadove. Že 10 let animatorji s pomočjo naših sester Hčera Marije Pomočnice, ki so nas, animatorje, navdušile in spodbujale pri prvih korakih, vzgajamo, se igramo, prepevamo, molimo, ustvarjamo nekaj čudovitega za naše otroke in za naše duše v don Boskovem duhu. To so: s. Brigita Zelič, s. Marija Imprl, s. Simona Komar in s. Marta Zadravec.

Da, postali smo pravi profesionalci! Stvari,

katere nas je bilo strah postoriti pred desetimi leti, danes opravimo z lahkoto.

Oratorijski duh še vedno navdihuje in navdušuje naše najmlajše in večje otroke in seveda nas animatorje. Tako smo otroke, ki so obiskovali prve oratorije, že pospremili in opremili za pristne, delavne, spontane, velikodušne, radostne, vesele, sproščene, ljubeče animatorje. In ker smo bili letos okrogli, smo oratorij še bolj opremili. Poleg petja, molitev, katehez, vodnih iger, izleta, maše, lubenice, sladoleda…, smo napravili tudi srečelov in spekli dve veliki torti. To je bil praznik celotne župnije. Dobrohotno nas

je spremljal tudi g. župnik Anton Hostnik in če je le mogel, je bil z nami.

Hvala vsem dobrim ljudem, sponzorjem, ki so nam kakor koli pomagali in pripomogli, da je letošnji oratorij uspel. Hvala staršem, da nam vedno znova zaupate svoje otroke, vaš največji zaklad. Hvala vsem, ki so za nas molili. Največja zahvala pa gre našemu nebeškemu »Očku«, tako ga je poklical sam Jezus, ko je rekel: »Aba«. (Mr 14,36a), saj si nam ves čas na razpolago in nas vztrajno čakaš, da zaplujemo globoko V TVOJO SMER. Petra Kadunc

ustvarjalne delavnice po različnih interesih.

Popoldne so nadaljevali z družabnimi igrami.

Vsebina oratorija, za katerega izvedbo vsako leto salezijanci izdajo učbenik kot podlago, na kateri je grajen program, temelji na 4 stebrih: igrišče (zabava), družina (celostna vzgoja za odnose), župnija (duhovna razsežnost) in šola (učenje).

Ker smo v letu krščanske dobrodelnosti,

je bila ena od delavnic namenjena tudi prostovoljstvu, kjer se je izkazalo, da otrokom veliko pomeni, da lahko svoje sposobnosti darujejo v dober namen. Takšna je bila tudi skupna akcija zbiranja plastičnih zamaškov.

Vsak dan je prinesel nove dogodivščine, nove izkušnje. Zato vam predlagam, da si na spletni strani http://zupnije.rkc.si/grosuplje/ ogledate foto-galerijo in preko slik nekoliko začutite,

kaj vse so otroci doživeli, kako ustvarjalni so bili in kako so se mladi animatorji trudili za ta lepa doživetja. In jim skupaj rečemo: hvala za prijetne dneve!

Ga. Pavla Antolič pa se je na dogajanje ozrla tudi z očmi učiteljice, pedagoginje: „Kljub temu, da so bili otroci različni, s takšnimi in drugačnimi interesi, sem vesela, da kakšnih posebnih problemov nismo imeli. Tudi to je uspeh, ki ga pripisujem dobri organizaciji: otroci so bili ves čas aktivno zaposleni, razdeljeni v skupine, v katerih je bilo od 10 do 15 otrok, kjer se je vsakdo lahko izkazal s svojimi znanji in delovanjem. In morda najvažnejše: otroci so se počutili sprejete, ljubljene. To je bil tudi eden izmed naših zastavljenih ciljev. In želja, da so otroci po napornem šolskem delu prijetno začeli počitniški čas.“ V tem počitniškem času naš kaplan g. Tine Skok odhaja novim dolžnostim naproti.

Zapisalo se mi je – žal. Toda on sam najbolje ve, da je prava pot edino tista, ki sledi Božjemu klicu. Na njegovo mesto prihaja novi kaplan.

Vrata tja, kjer vsi potrebujemo ljudi odprtega srca, predanih prostovoljstvu, bodo še vedno odprta. Vstopite, prosim!

Tudi igrali smo se.

Alenka Adamič

38

mladi upi, kmetijstvo

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Oratorij – prostor neizmernih priložnosti En teden, en oratorij, dvajset animatorjev, šestdeset otrok, osemdeset navdušenih src. Šmarski oratorij je letos od 27. junija do 1. julija združeval otroke in mlade, pa tudi starše in ostale župljane, ki so mimogrede pokukali na dogajalni prostor, se udeležili katerega izmed spremljevalnih dogodkov ali pa so nas obiskali s konkretnimi sladkimi, sadnimi ali denarnimi prispevki.

Oratorij je bil v župniji Šmarje – Sap organiziran že šesto leto zapored in postaja nepogrešljiv počitniški program za otroke.

Letos smo, tako kot večina župnij v Sloveniji, spoznavali svetopisemskega junaka Jona in njegovo bežanje pred božjim klicem, ki ga je vodil oznanjat v Ninive. Preko dramske igrice, pogovorov ter različnih aktivnosti smo se spraševali, če smo tudi mi poklicani, da izpolnimo svoje poslanstvo. Katehezam so vsak dan sledile delavnice, letos likovno naravnane, popoldnevi pa so bili namenjeni velikim igram. Prvi dan smo se preizkusili v izzivih različnih poklicev, v torek je le redkokdo ostal suh, saj so bile na sporedu mornarske – vodne igre, v sredo smo se odpravili proti Zacurku – bili smo na lovu za gorskim kraljem, v četrtek pa je vsaka skupina izdelovala svojega velikega robota.

V sklopu oratorija smo med nas povabili tudi dramskega igralca Gregorja Čušina, ki je s svojo monodramo »Jona, besni prerok«

nagovoril odrasle župljane in nas spodbudil, da tudi mi venomer odkrivamo Jona v sebi. Četudi se glavna tematika oratorija spreminja, se animatorji vsako leto znajdemo pred izzivom – kako popestriti naš teden z novimi igrami, delavnicami in animacijami.

In tu se znajdemo v prostoru neizmernih priložnosti. Če je oratorij za otroke možnost koristnega preživljanje prostega časa, zabave in igre, je za animatorje vse to in še mnogo več. Za nas predstavlja možnost razvijanja najrazličnejših talentov – prav vsak naj bi našel tisto dejavnost, kjer lahko dá svoj prispevek. Veselje ob tem je vidno!

Tako tudi starejši udeleženci komaj čakajo, da tudi oni postanejo del animatorske ekipe – vse to je potrditev, da se že otroci zavedajo: darovanje drugim osrečuje!

Sedaj, ko je oratorij za nami in lahko podrobneje pregledamo dogajanje, ponovno obujamo lepa presenečenja, ki jih je bilo mnogo. Naše police s prigrizki nikoli niso bile prazne, saj smo pogosto dobili obiske, ki so nam prinesli kakšen priboljšek. Pogosto nam je ta ali oni v roke stisnil kak bankovec kot prispevek za oratorij, toliki so bili naši »moralni« sponzorji. Hvala vsem! Veseli smo, ker oratorij na ta način vedno bolj postaja dogodek za celo župnijo. Ideje, kako sodelovanje med generacijami v prihodnjem letu še poglobiti, se že rojevajo. Veseli bomo, če boste tudi vi prispevali kakšno.

Tina Šlajpah

DEMO strniščne obdelave v Grosupljem Člani SK Kmetovalec so ob organizacijski in strokovni podpori kmetijske svetovalne službe pri KGZS Zavodu Ljubljana v nedeljo, 10. julija, izvedli prikaz mulčenja žetvenih

ostankov ter t.i. konzervirajočo obdelavo tal. »Ta minimalni način obdelave – obdelava brez pluga - je stroškovno zanimivejši od klasične obdelave, organizacijsko in časovno je postopek lažje izvedljiv, površinski sloj tal se hitreje obogati s humusom, saj rastlinski ostanki ostanejo na njivi. Le-ti zmanjšujejo erozijo in zablatenje tal, prav tako pa pospešujejo biološko aktivnost v tleh. Med manj ugodne posledice tega načina obdelave pa lahko štejemo slabše vodno-zračne pogoje v globljih plasteh tal, možnosti za večji pojav bolezni in škodljivcev, saj povzročitelji le-teh ostanejo v površinski plasti in imajo boljše pogoje za razvoj, kot pa če bi jih globoko zaorali. Priporočeno je plitvo površinsko obdelavo kombinirati z občasnim podrahljavanjem.« Vse to in še več so prisotni slišali od specialistke za poljedelstvo ge. Damjane Iljaš in nato tudi videli na njivi gospoda Permeta, ki je član in je bil tudi dolgoletni predsednik društva.

Kar lepo število kmetovalcev iz bližnje in

daljne okolice si je na to sončno in vročo nedeljo vzelo čas in si z zanimanjem ogledalo prikaz delovanja strojev za strniščno obdelavo proizvajalcev INO Brežice, Tehnosa in Ferdinarda Marguča.

Vodja SK Kmetovalec, Matjaž Perme, si je namreč zadal težko nalogo: povabiti in prikazati delo domačih proizvajalcev strojev in opreme in njemu gre tudi zasluga, da je prikaz dela strojev v takšni meri uspel. Pri izvedbi so sodelovali člani društva s traktorji ter podrahljači.

Strojni krožek Kmetovalec se na tak način promovira že šestnajsto leto. Vsako leto so na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, od koder prihajajo člani društva, izvedene podobne prireditve, le na različne teme. Društvo je bilo ustanovljeno 1994 in trenutno šteje 147 članov; delo poteka tudi preko sekcije lastnikov gozdov in pa sekcije mladih.

Kmetijska svetovalna služba Grosuplje, Ana Pavčič

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

kultura

39

Ljudski pevci s Police so otvorili letno gledališče na turistični kmetiji na Peči Nekaterim članom ljudskih pevcev se je porodila ideja, da bi pripravili pravo letno gledališče na prostem. Navkljub muhastemu junijskemu vremenu je ideja obrodila sadove in pripravili so spevoigro z naslovom Pod domačo lipo na turistični kmetiji Giovanni.

Posebno pohvalo si zasluži član Marjan Pražnikar, ki je vztrajal pri tej ideji do končne realizacije. Zahvalo in pohvalo si zaslužijo vsi preostali moški člani, ki so pripravili sceno in prostor v nedeljskem dopoldnevu. Tudi lastnik kmetije Mitja Gioahin se je aktivno vključil v pripravo prostora za prireditev.

V letošnjem letu praznujejo ljudski pevci pravi mali jubilej, saj prepevajo že sedmo leto. V teh letih se je zvrstilo kar nekaj glasbenih pedagogov: žal prehitro preminuli Dušan Mazaj, Tomaž Plahutnik, Marinka Vahčič. Z novim vodjem in to domačinom prof. Edom Adamičem so postali še močnejši in številčnejši, saj imajo že devetnajst članov.

V letošnjem letu so se predstavili na devetih prireditvah, in sicer: v mesecu marcu v Ivančni Gorici, prepevali pa so tudi na občnem zboru Bistrine. Posebno aktivni so bili v mesecu maju, saj so nastopali v DSO Šmarjeta, DSO Sotočje-Ljubljana, DSO Trebnje in v Mestni knjižnici Grosuplje na otvoritvi fotografske razstave. V mesecu juniju so se odzvali povabilu Podružnične šole Polica in KS Polica ob praznovanju dvajsete obletnice državnosti RS. O pomenu praznika je razmišljal nekdanji župan Rudolf Rome, vse prisotne pa je nagovoril z nostalgičnimi spomini na minule šolske

dneve sedanji predsednik KS Polica Gregor Steklačič. Na zelo uspešni prireditvi so se družno predstavili učenci Podružnične šole Polica, ženska vokalna skupina Stezice, mešani oktet Polica, ansambel Intervali ter ljudski pevci. Naj omenim še nastop na prireditvi ob dnevu državnosti, ki ga je organiziralo KD svetega Mihaela Grosuplje.

Program se je odvijal pred bivšo občinsko stavbo ter na Koščakovem hribu.

Rdeča nit delovanja ljudskih pevcev ostaja še naprej domača pesem, veselo razpoloženje in sploh dobra volja. Njihova srca se napolnijo s pozitivno energijo, ko zapuščajo domove za ostarele, povabilo varovancev, naj jih čimprej ponovno obiščejo, je za ljudske pevce največja nagrada.

Vlasta Strmljan

Če je že kdo z vsem na tekočem, so to vaške klepetulje!

Citrarka Beti Cerkvenikova med igranjem na svoj instrument.

Ko Jože Kastelic potegne na svoj meh, pete zasrbijo.

Ljudski pevci s Police na Peči skupaj s prof. Edom Adamičem (v slovenski narodni noši).

40

kultura

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Na robu …

Knjižno delo Janeza Lesjaka v dragocen spomin časa V četrtek, 23. junija 2011, v poznih popoldanskih urah, je bila dvorana Mestne knjižnice nabito polna Grosupeljčanov in tudi drugih gostov, ki so želeli prisluhniti nekdanjemu županu Občine Grosuplje Janezu Lesjaku ob predstavitvi njegovega prvega knjižnega dela NA ROBU - Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem, ki jo je izdala Založba Modrijan. G. Janez Lesjak je bil namreč v času osamosvajanja Slovenije ena tistih ključnih oseb, ki so imele pomembno vlogo v vojni za Slovenijo. G. Lesjak, rezervni podpolkovnik, je bil v času desetdnevne vojne za Slovenijo poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine.

Avtor knjige Janez Lesjak in direktorica knjižnice Roža Kek.

tudi Grosupeljčanom dobro znanega strokovnjaka ga. Mihaela Glavana, je bila odločilna, da je knjiga Na robu - Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem danes Za uvodno prijetno vzdušje so poskrbele pred nami, prav v času praznovanja 20. pevke zbora Magdalene, pogovor pa je obletnice osamosvojitve Slovenije. vodila direktorica Mestne knjižnice ga.

Roža Kek. Na njeno vprašanje, kaj je „Osamosvojitveni čas je eden redkih botrovalo nastanku njegovega knjižnega trenutkov, popravni izpit, ko smo znali dela, je avtor g. Janez Lesjak med drugim organizirano pripravljeni, ne glede na povedal, da „se je ta knjiga začela pisati“ preteklost, suvereno stopiti skupaj,“ je med kmalu po osamosvojitvi. Potem so prišle drugim povedal v sproščenem pogovoru krize, ko je že dvomil, ali naj nadaljuje, in izpostavil nekatera najpomembnejša zavedajoč se, da ni literat. Potem je prišla poglavja svoje knjige. Verjetno pa je še nova težava, kot pravi, je imel preveč marsikomu zastal dih, ko je spregovoril povedati. Toda spodbuda njegovega kolega, o tempirani nevarnosti polnega skladišča grosupeljske vojašnice, kjer je bilo več kot 5, morda celo do 6 ton streliva. Vendar pa Janeza Sršena gre, je poudaril, takratnemu Štabu Civilne zaščite Občine Grosuplje vsa pohvala, aforizmi in epigrami da je bil načrt evakuacije, če bi bila le-ta potrebna, tako dobro pripravljen! Čeprav Čas v prostoru - zgodovina, prostor v se je, glede na to, da je bil pred tem 13 let času - mi v njej. aktiven v grosupeljski TO in je skladišče dobro poznal, zavedal nevarnosti, ki je Zelo se bojim, da me ne bi bilo preveč grozila, je zaupal, da ne bo nihče naredil strah. usodne napake; gotovo pa bi bili usodni Čeprav sem pometel pred svojim napadi aviacije. pragom, sem jih vseeno slišal, češ da dvigam prah. „Heroji niso, ki dobivajo vojno, heroji so tisti, ki jo preprečijo. Osamosvojitev ste si Vsak živi po svoje - kakor hočejo povečini zapomnili po napadih, kjer so se drugi. dogajala vojna dejanja. Žal smo morali z orožjem izbojevati tisto, kar politiki niso Življenje spreminja parade v parodije. mogli s pametno besedo,“ je izpostavil Brez razlik ni podobnosti. svoja občutenja desetdnevne vojne, v kateri so mu bile zaupane odgovorne naloge.

Kako lepo se je žrtvovati za druge, če to stori kdo drug. „To sem zapisal sebi v opomin pred pozabo, v spomin na čas in usodne trenutke, Življenje in smrt nista združljiva, sta ki sem jim bil priča in v katerih sem pa nerazdružna. aktivno sodeloval. Zapisal sem v zahvalo Vse je bilo jasno, dokler sveta niso sodelavcem, s katerimi smo v tistih težkih začeli razlagati. dneh osamosvajanja domovine, zaupajoč drug v drugega, izpolnjevali naloge, ki

so nam bile naložene kot borcem in kot pripadnikom tega naroda.“ - je zapisal v prologu svoje knjige.

Dogodke, zapisane v delu, pa spremlja slikovno gradivo avtorjevega foto arhiva in risbe iz njegove skicirke. V tistih kritičnih časih je namreč v njem spregovorila tudi umetniška žilica, ki ga je spremljala od mladosti in jo je nadgrajeval po končani osnovni šoli v srednji šoli za oblikovanje.

Prav tako, je povedal, ga je vedno zanimala tehnika, veliko zanimanja je posvetil orožju. Ne mara, je poudaril, vojne, ima pa rad vojsko!

In ko prebiram zapisane njegove uvodne besede v knjigi:

„V čast in ponos mi je, da pripadam generaciji, ki je bila svojemu narodu pripravljena enotno stopiti v bran in mu zagotovila samostojnost, po kateri so rodovi hrepeneli stoletja.

Hvaležen sem, da sem k tem usodnim dogodkom prispeval vso svojo pripadnost, znanje in izkušnje,“ so le še ena potrditev njegove pripovedi doživetij in predvsem občutij, ki jih ni bilo težko čutiti in slišati, ko je spregovoril o nastanku svojega prvenca in o dogodkih, ki so zaznamovali čas 10-dnevne osamosvojitvene vojne. „Tako kot je sončni zahod prebudil naravo, tako je knjiga prebudila človekovo glavo!“ - naj zaključim z uvodnimi besedami ge. Rože Kek v upanju, da knjig s takšno vsebino Slovencem ne bi bilo treba več pisati.

Alenka Adamič

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

kultura

41

Brez dela ni jela

Raglje na Taboru pri Županovi jami niso samo regljale - so zelo lepo pele slovenske ljudske pesmi iz različnih slovenskih pokrajin.

Jože Miklič Koncerti v sami cerkvi na Taboru so že bili, to pot pa je bil prvič zunaj, na prostem. V idiličnem ambientu je organizator, Turistično društvo Županova jama Št. Jurij, poskrbel na stopnicah za manjši oder, ki pa je kot oder pevkam koristil komaj za polovico zapetih pesmi. Z dinamičnim prestopanjem bosonogih pevk v belih lanenih oblekah so se z ljudskimi pesmimi simbolično sprehodile tudi po slovenskih pokrajinah. V začetku smo slišali nekaj dolenjskih ljudskih, prav iz mokronoškega konca, saj je bil v eni od pesmi omenjen tudi s trto porasel hrib Malkovec pri Tržišču. Pot so nato nadaljevale prek Štajerske, Prekmurja, Notranjske, Istre, Rezije in Gorenjske.

Ljudsko petje je v posameznih pokrajinah zelo različno. Če se najprej dotaknemo večglasnega petja, je bilo le-to najbolj izrazito na Koroškem, saj so ga že same Raglje zapele celo petglasno (vsaka pevka je pela svoj glas). In če bi se pridružil še kakšen moški glas, bi bilo lahko tudi šest-, sedemali celo osemglasno petje. Največkrat pa je po slovenskih krajih značilno dvo- ali troglasno, pa tudi štiriglasno petje. Tudi dinamika in ritem sta precej različni za posamezne slovenske pokrajine: na Dolenjskem in v Prekmurju je nekoliko bolj počasno in zategnjeno, na Gorenjskem in v Reziji pa dokaj živahno. Na Dolenjskem slišimo prvi glas, ki poje naprej, naslednji poje običajno terco 'čez', spodaj pa se večinoma po dominantnih, septima in subdominantnih tonih 'sprehaja' bas. Če je štiriglasno petje, je dodan še prvi bas ali bariton, drugi pa posega po najnižjih tonih, kolikor jih ljudski pevci lahko dosežejo.

Pesmi, ki so jih zapele Raglje, so večina nastale pred industrijsko revolucijo. Že z naslovom samega koncerta pa so nakazale, da bodo v pesmih spregovorile o različnih poklicih in stanovih (vojak, župan, študent, nuna, cigan …) iz davnine. V ta namen so poskrbele tudi za primerno sceno, ki so jo naredile z nekaj reprodukcijami starih oglasnih plakatov, iz katerih je že sama po sebi spregovorila več kot 100 let stara slovenščina, ter iz različnega orodja, ki so ga uporabljali nekoč v različnih poklicih (od kolovrata, obličev, svedrov, kovaških kladiv pa do loparja za peko kruha). Med koncertom so na steno nekdanje taborske kašče projicirale nekaj krajših video posnetkov različnih poklicev (kmeta, pastirja, mlinarja, kovača, cimpermana, bobnarja/ kolarja, pintarja, mojškre, žnidarja, šuštarja, birta, peka, ledrarja …) in s tem še nekoliko bolj približale vsebino pesmi.

Da je ljudska pesem prepletena z versko tematiko, je več ali manj že dobro znano. Prav tako pa tudi to, da so mnoge slovenske pesmi precej žalostne in velikokrat opevajo trpljenje in smrt. Na ta način so si naši predniki nekako tudi olajšali dušo in doživljali vsak svojo katarzo. Za pokušino pa so zapele tudi nekaj takih s šaljivo vsebino.

Na začetku koncerta sta pevke in prisotne pozdravila predstavnik Turističnega društva Županova jama Št. Jurij Janez Kozlevčar in

podžupan občine Grosuplje Dušan Hočevar, ki se je koncerta udeležil skupaj z ženo. Med zbranimi poslušalci je bilo tudi kar nekaj ljudskih pevcev Zarja iz Račne. Že na začetku so pevke povabile vse, ki poznamo posamezne pesmi, da lahko pritegnemo zraven. Je pa kar precej pesmi 'narejenih' tako, da se ponavljajo refreni ali prva dva verza v kitici. Zares pa smo pritegnili s tisto na koncu – Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi. Čisto na koncu je organizator poskrbel še za nekaj sladkih dobrot in pijačo.

42

kultura

Mavrična kultura za vse

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

je izdelala odlične ilustracije - kolaže, ki jih je skupaj z besedilom oblikovala v lično urejeno slikanico za mlade in odrasle.

Predstavitev mednarodnega prevodnega projekta Modrost in pravica

september 2011 – Ljubljana, avla Filozofske fakultete Vseh šest prevodov Kozlovske sodbe v Višnji Gori bo skupaj s pripadajočimi ilustracijami razstavljeno na panojih v avli Filozofske 42. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je bil fakultete v Ljubljani. posvečen domoljubnim glasbenim tematikam. Pevke in pevci, ki so program letošnjega nastopa pripravljali že od lanskega septembra, Predstavitev hrvaškega prevoda Kozlovske so pod dirigentskim vodstvom Igorja Švare ubrano zapeli. Prisotne sodbe v Višnji Gori je nagovoril Jernej Lampret, ki taboru predseduje že 21 let. Marija sobota in nedelja, 3. in 4. 9. 2011 – Šibenik, Nacionalna knjižnica Makarovič je kot slavnostna govornica vzpodbudila pevce ter Peti prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki ga je v hrvaški jezik poudarila pomen petja v vsakdanjem življenju. Po njenih besedah prevedla dr. Đurđa Strsoglavec, in ilustracije za ta prevod v upodobitvi je petje zdravje za dušo. Številne pevke in pevci so že potrdili svojo Darje Lobnikar Lovak, bomo predstavili skupaj s slovenskim udeležbo na naslednjem taboru. kulturnim društvom Prešernovke iz Šibenika.

Dr. Marija Makarovič vzpodbudno nagovorila pevke in pevce letošnjega tabora

Šesti prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori predstavljen na Vrhniki

V okviru 20. obletnice slovenske neodvisnosti in ob začetku predsedovanja Poljske Evropski uniji je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki v začetku junija predstavljen šesti, poljski prevod znane Jurčičeve humoreske. V uvodnem pozdravu je župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, poudaril pomembnost prevajanja slovenske literature in se navdušil še nad dodatnimi prevodi dobrih slovenskih besedil, kot so Butalci, v različne evropske jezike. V kulturnem programu sta nastopili solopevka Leonida Sabo in pianistka Eva Sotelšek. Ilustratorka poljskega prevoda, Joanna Zając Slapničar, je prebrala kratek odlomek iz Jurčičeve zgodbe v poljščini. Vodja vrhniške izpostave JSKD Nataša Bregant Možina pa je Jurčičevo ustvarjalnost in mednarodni prevodni projekt Modrost in pravica povezala z letošnjim letom poljskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Czesłava Miłosza ter prebrala njegovo pesem V mestu. Predstavitve knjige in odprtja razstave ilustracij se je udeležil tudi predstojnik oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, polonist, prevajalec in esejist dr. Niko Jež.

Napoved skladovih prireditev - jesen 2011

Tekst v podobi in Pajčevina potez Ferda Vesela, območna tematska razstava odraslih likovnih ustvarjalcev

sreda, 14. 9. 2011, ob 17.00 - Šentvid pri Stični, galerija Dom kulture Na razstavi bodo sodelovali odrasli likovni ustvarjalci treh občin, ki so se do konca junija prijavili na naš razpis.

Regijsko srečanje literatov seniorjev osrednje Slovenije četrtek, 15. 9. 2011 – Ljubljana, Trubarjeva hiša Na tradicionalnem srečanju odraslih literatov iz koordinacije Osrednja Slovenija se bodo pod strokovnim vodstvom predstavili številni literati.

Območno srečanje literatov seniorjev treh občin torek, 20. 9. 2011, ob 17.00 – Šentvid pri Stični, kulturni dom Na tradicionalnem srečanju odraslih literatov sodelujejo avtorji treh občin, na katerem preberejo svoja literarna dela. O njihovem delu bo mnenje podal strokovni spremljevalec srečanja.

Pika miga, državna revija plesnih ustvarjalcev petek, 23. 9. 2011, ob 18.00 – Velenje, kulturni dom Na državni reviji bo nastopila tudi naša plesalka, in sicer: Maja Vidic iz baletne skupine TeGIBlo KD Teater Grosuplje s plesno miniaturo Moje barvno prelivanje. Mentorica je Špela Repar.

Gozd kot prostor pravljične utopije, otvoritev razstave po likovnem natečaju

sreda, 27. 9. 2011, 17.00 - Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem Na likovni natečaj, ki se je zaključil konec januarja 2011, se je prijavilo 390 otrok in odraslih avtorjev iz vse Slovenije. Izdelali so različna dela na temo pravljičnosti dreves in gozda, vsa dela bodo razstavljena v galerijskih prostorih muzeja.

Predstavitev poljskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori

50. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije

september 2011 – Višnja Gora, Mestna hiša Šesti prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki smo ga izdali v okviru prireditev ob predsedovanju Poljske Evropski uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti, sta prevedla poljska jezikoslovka in prevajalka dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk skupaj s svojim možem dr. Michałom Kopczykom. Poljsko-slovenska akademska slikarka Joanna Zając Slapničar, ki že pet let živi in ustvarja v Višnji Gori, pa

četrtek, 29. 9. 2011 – nedelja, 2. 10. 2011 – Postojna, kulturni dom Na 50. državnem srečanju odraslih gledaliških skupin bo med osmimi najboljšimi skupinami iz cele Slovenije nastopila tudi gledališka skupina Gledališče GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Svetniki v režiji Renate Vidič.

JSKD OI Ivančna Gorica Več na: www.kultura-ustvarjanje.si

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Moje gore – razstava slik Marjana Zaletela – Janča

Turjaški harmonikar 2011

18. medobčinsko srečanje harmonikarjev – ob Turjaških dnevih in dnevu državnosti Že v letu 1990 je KUD Marij Kogoj v okviru Meseca kulture na Turjaškem gradu, ki je bil v juniju, organiziral srečanje harmonikarjev, na katerem so nastopili harmonikarji iz treh občin. Kulturni mesec in srečanje harmonikarjev sta bila organizirana z namenom poenotiti lokalno prebivalstvo in ga pripraviti na prihajajočo osamosvojitev. Hkrati smo hoteli dodati tudi kulturno vrednost gradu Turjak, saj je bil v preteklosti prevečkrat zapostavljen. Junija 1991 smo Kulturni mesec in s tem srečanje harmonikarjev ponovili, do izraza pa je že prišla tudi enotnost okoliškega

prebivalstva. Tako smo Turjačani dočakali novo demokratično slovensko ureditev.

Harmonikarji so tako že leta 1990 in 1991 s svojo glasbo ''glasno in junaško odigrali'' pomembno vlogo pri osamosvajanju in nastanku demokratične skupnosti. Ker so naši nastopajoči harmonikarji neke vrste ''novodobni junaki'', vsako leto srečanje Turjaški harmonikar ponovimo ob dnevu državnosti in ob Turjaških dnevih (ko se tudi spominjamo junaških zmag kranjskih čet v bitki pri Sisku pod poveljstvom Andreja Turjaškega nad Turki – 22. 6. 1593).

V imenu JSKD LJ-okolica in KUD-a Marij Kogoj je priznanja podelil g. Matko Zdešar, član predsedstva ZKD RS. - Foto: Jože Miklič - Turjak

kultura

43

Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, 5. julij 2011, ob 18. uri.

Po uvodnih besedah direktorice Rože Kek je slikarja predstavila umetnostna zgodovinarka in bibliotekarka Darija Kovačič.

Večer so popestrili zvoki citer.

Gospod Marjan Zaletel – Janč je akademski slikar, ki je prehodil dolgo ustvarjalno pot.

Rdeča nit njegovega ustvarjanja je krajina, predvsem pa slovenske gore. Kličejo ga k sebi kot ljubitelja narave, alpinista in gorskega reševalca. Na svojih poteh lepote narave vedno motri z izkušenim očesom umetnika, ki v svetu gorskih vršacev išče navdih, motive in vedno nove ustvarjalne izzive.

Cikel slik na razstavi prinaša svež in izviren pristop k upodabljanju gorske krajine.

Ohranja realistični stil, uporabi pa črno-belo tehniko, ki s subtilnimi prehodi med belimi in sivimi toni povzdigne gore v simbolne kulise starodavne in večne narave. Nepremičnost in veličastnost gorskega ozadja prešinjajo hipni utrinki življenja, ki s svojimi barvami simbolizirajo drobne detajle lepote, ki jih oko in duša zaznata v trenutku. Če pa jih spregledamo, so izgubljeni za vedno.

Razstava bo na ogled v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje v času odprtosti knjižnice do 23. avgusta 2011.

Darija Kovačič S to tradicijo pa nadaljujemo tudi v novi državi Sloveniji z vsakoletno izvedbo srečanja Turjaški harmonikar, ki je medobčinsko, saj na njem nastopajo harmonikarji iz več občin.

Letos so nastopili iz naslednjih: Velike Lašče, Grosuplje, Ig, Škofljica, Ribnica, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Cerklje na Gorenjskem.

Kot vsa zadnja leta je srečanje vodila gdč.

Tina Jaklič. Ker KUD Marij Kogoj to srečanje organizira v sodelovanju z JSKD OI Ljubljana - okolica in ker je bila vodja ga. Tatjana Avsec opravičeno odsotna, je priznanja v imenu obeh organizatorjev nastopajočim harmonikarjem podelil g. Matko Zdešar, član predsedstva ZKD RS. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi tega velikega projekta, se lepo zahvaljujemo.

Franci Pečnik

Iz občine Grosuplje je na srečanju prvič nastopil Aleksander Hrovat.

44

kultura, dobrodelnost

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Dobrodelni koncert pod Boštanjem V nedeljo popoldne, 26. junija 2011, so pevci Mešanega pevskega zbora Samorastnik ter Cerkvenega mladinskega mešanega zbora Juvenis iz župnije Žalna pripravili dobrodelni koncert. Zbrana sredstva so namenili družini, ki trpi veliko pomanjkanje, saj zaposleni oče v SCT-ju že več mesecev ni prejel nobenega dohodka.

Moški pevski zbor pod vodstvom Draga Zakrajška deluje že 18 let. V zadnjem času se je zbor kar precej pomladil, med pevce pa je stopila tudi prva ženska, Mojca, sicer hčerka

stalnega pevca v tem zboru Jožeta Hrena.

Zato jih odslej imenujemo mešani pevski zbor. Na koncertu so ubrano zapeli nekaj ljudskih in umetnih skladb, v drugem delu pa tudi eno Marijino pesem, v kateri se je Drago kot prekaljen solist izkazal s solo zapetim vložkom. Zanimivo in dinamično je zazvenela tudi Avsenikova V Hrašah 'mam pa tetko v priredbi za zbor. V repertoar so tudi to pot vpletli Vodopivčeve Žabe, ki so z leti postale kar njihova »himna«.

Z mlado pevsko skupino Juvenis, od katere

mladi novi moški glasovi v prej omenjenem pevskem zboru prepevajo tudi v tem zboru, pa je nastopilo kar nekaj instrumentalistov (elektronski klavir, prečna flavta in dve kitari). Vodila jo je Tina Starc iz Žalne, ki ima kar precej pevskih izkušenj še iz časov slavnega »grosupeljskega« Pinokia. S svojimi sodobnejšimi duhovnimi in lepo uglašenimi pesmimi so se dotaknili tudi poslušalcev, mladih po srcu.

Obe skupini sta se zelo dobro pripravili na skoraj uro in pol dolg koncert, ki je v dobro akustični cerkvi sv. Martina prav lepo zazvenel. Lepo pa ga je vodila tudi naša »faranka«, prof. Maja Zajc Kalar, ki je z izbranimi besedami vse skladbe spletla v lep venček junijskega cvetja. V tem venčku sta skupaj s predstavnico Karitasa predstavili tudi trnje, ki jih preživlja družina, kateri so obiskovalci koncerta skupaj s pevci darovali dobrih 900 € zbranega denarja.

Jože Miklič

Pevci Mešanega pevskega zbora Samorastnik, spredaj predstavnica Karitas in povezovalka prof.

Maja Zajc Kalar.

Vokalna skupina Juvenis skupaj z instrumentalisti pod vodstvom Tine Starc.

Drago Zakrajšek je predstavnici Karitas izročil nabirko dobrodelnega koncerta.

julij / 7 - 2011

dobrodelnost

Grosupeljski odmevi

45

BRANE ŠKRJANC:

Prostovoljstvo moralno načelo, ki vodi skozi življenje

Poletje. Težko pričakovane počitnice.

Dopusti. Ker pa navkljub vsem tem drobnim užitkom, ki smo jih vsi skupaj težko pričakovali, še vedno leto 2011 ostaja evropsko leto prostovoljstva, je morda prav ta čas pravi trenutek za razmišljanje o času, ki ga lahko namenimo drug drugemu, nekomu, ki nas potrebuje in mu lahko s tem, da mu posvetimo nekaj svojega časa, polepšamo dan.

Brane Škrjanc in prostovoljki po uspešno zaključenem taboru: Otroci so bili zadovoljni, mi pa malo utrujeni. Toda, bilo je lepo.

lastno eksistenco. Nekaj prostovoljcev je že zaposlenih in tudi ti morajo najprej opraviti vse delovne obveznosti. Tako že s prostovoljci, ki jih imamo, zelo težko uskladimo mesečne sestanke, ki so nujni za naše delovanje. Skratka, marsikaj je enostavneje slišati, kot pa potem izvesti.

Kljub vsem tem preprekam pa imamo približno 16 prostovoljcev, 10 od teh je aktivnih. Za tri, morda štiri prostovoljce pa iskreno lahko rečem, da so prostovoljci z dušo in srcem, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in brez katerih bi tudi kakšen program težko izvedli. Ko nam je letos kar primanjkovalo prostovoljcev za učno pomoč učencem in dijakom, so se nekateri tako razdajali, da so poučevali več mladostnikov in tudi več predmetov. Tem gre vsa zahvala, saj se morajo tudi sami pripraviti pred učenjem. Da je temu tako, potrjujejo tudi uspehi, ki so jih otroci, ki jim je bila nudena učna pomoč, dosegli. Ti uspehi, ki se jim včasih pridruži tudi zahvala staršev, govorijo sami zase. Žal pa je bilo prav v tem šolskem letu potreb veliko več, kot smo jih s prostovoljci, kljub njihovim prizadevanjem, lahko pokrili in smo morali zato tudi kakšno pomoč, čeprav zelo težko, odkloniti. In če dodam še to, da je vedno več potreb otrok po socialnem druženju, si lahko ustvarimo realno sliko časa, ki ga vsi skupaj živimo in ga oblikujemo. Žal,“ povzema ugotovitve stroke g. Brane Škerjanec.

G. Brane Škerjanc je na grosupeljskem Centru za socialno delo zadolžen za programe dela z otroki in mladostniki. O svojem delu pravi, da mu je v veliko veselje predvsem učna pomoč osnovnošolcem in srednješolcem. Večina otrok, ki so vključeni v te programe, izhaja iz socialno ogroženih družin, zato je to delo še toliko bolj pomembno. Ne gre pa prezreti tudi tistih otrok, ki si želijo ustvarjalno in aktivno preživeti prosti čas. Tako se oboji vključujejo v ustvarjalne delavnice in se udeležujejo vikend taborov. V vseh teh dejavnostih si otroci razvijajo komunikacije, socialne veščine in krepijo medčloveške odnose. „Vsega tega pa ne bi mogli izpeljati, če bi ne imeli vključenih prostovoljcev, ki s svojim prostovoljnim delom plemenito prispevajo tudi k razvoju lokalne skupnosti.

Večji del sredstev, ki pa jih za programe kljub prostovoljnemu delu še vedno potrebujemo, prispeva Občina Grosuplje iz proračuna, manjši delež pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,“ pojasnjuje Kdo je po vašem mnenju res pravi prostovoljec? - vprašam v želji, da dobim g. Brane Škerjanc. odgovor, kot ga narekujejo izkušnje stroJe letošnje leto kot evropsko leto kovnega delavca g. Škerjanca. prostovoljstva, oz. informacije, ki jih prinašajo mediji, kaj prispevalo k odlo- „Prostovoljec je oseba, ki brez kakršnekoli čitvam mladih za prostovoljstvo? - vprašam materialne koristi pomaga sočloveku oz. in dobim precej realen odgovor, malone to delo opravlja v javno korist. Prostovoljec pričakovan. Moj sogovornik pojasni: moraš biti po srcu, prostovoljstvo mora biti „Obveščanje medijev in oznaka leta neko tvoje moralno načelo, ki te vodi skozi prostovoljstva je sicer pomembno, vendar življenje. Samo to šteje in nič drugega,“ je o kakem bistvenem porastu delovanja ne prepričljiv. morem govoriti. Razumljivo sicer. Večina prostovoljcev pripada študentskim krogom. Spregovoriva še o pogostih kritičnih beŠtudenti pa imajo vedno več obveznosti sedah o brezdelni mladini. pri študiju, bolonjski sistem je prinesel še precej razpršene urnike, veliko si jih „Pogosto se sprašujem, ali je mladina sama mora poiskati tudi študentsko delo za kriva za brezdelje, pa ugotavljam, da samo

okoliščine pripeljejo do takšnih razmer. Je pa prostovoljstvo čudovit pristop za aktivno preživljanje prostega časa, ki lahko pripelje tudi do možnosti, da se lažje vključiš v družbo in si na ta način najdeš zaposlitev. S prostovoljstvom lahko mladi razvijajo svojo osebnostno rast, pridobivajo nove izkušnje in različna znanja, postanejo aktivni člani družbe,“ je prepričan g. Škerjanc.

Bodo morda koga prebudile njegove besede: „Želel bi si, da se čim več mladih odloči za sodelovanje v našem programu. Če je kdorkoli zainteresiran za delo z otroki in mladostniki, če se čuti poklicanega, so mu na Centru za socialno delo v Grosupljem vedno odprta vrata!“ Torej: Dober dan!

Alenka Adamič

Vse o malih komunalnih čistilnih napravah Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča vse občane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, da je na svoji spletni strani www.jkpg.si objavilo dokument, v katerem so navedene vse potrebne informacije v zvezi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (mKČN).

V primeru dodatnih vprašanj glede mKČN se obrnite na Sektor varstva okolja na JKP Grosuplje na tel. 01/ 7888 - 924 ali 01/ 7888 - 932 oziroma se lahko oglasite na upravi JKP Grosuplje vsak delovni dan, med 7. in 15. uro (soba št. 18).

JKP Grosuplje

46

sociala

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Novosti na področju izvajanja pomoči družini na domu in dostave kosil na dom Občina Grosuplje in Dom starejših občanov Grosuplje sta sklenila Skladno z navedeno pogodbo se storitev izvaja od ponedeljka do petka novo pogodbo o izvajanju storitve pomoč družini na domu, ki velja dopoldne in zvečer ter ob sobotah dopoldne, v obsegu največ 20 ur tedensko na posameznega uporabnika storitve. s 1. 5. 2011.

1. Predstavitev storitve Pomoč družini na domu je oblika pomoči, namenjena občanom občine Grosuplje, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo v celoti. Običajno se v teh situacijah vsak posameznik ali družina odločajo, kako naprej. Kje in kdo bo skrbel za tistega družinskega člana, ki sam ne zmore poskrbeti zase? Ena izmed možnosti je tudi ta, da družinski član kljub bolezni, invalidnosti, starosti živi doma. Skoraj zagotovo s to odločitvijo del skrbi prevzamejo ostali družinski člani, del pomoči pa je mogoče organizirati v okviru storitve pomoč družini na domu.

Storitev se prilagodi potrebam posameznega uporabnika in obsega naslednje oblike pomoči oz. (3) sklope opravil: – pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; – gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Potrebo po tovrstni pomoči je potrebno sporočiti socialni delavki v Domu starejših občanov Grosuplje. Sledi obisk socialne delavke na domu z namenom spoznavanja potreb, ugotavljanja upravičenosti do storitve ter pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve.

Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu po dogovorjenih vsebinah, obsegu in trajanju. Ta del storitve izvajajo socialne oskrbovalke.

2. Spremembe zakonodaje, ki vplivajo na izvajanje storitve pomoč družini na domu Namen zgoraj napisanega je bila informacija o možnosti, ki jo imate občani Grosupljega. V nadaljevanju pa bo gotovo bolj zanimivo za vse tiste občane, ki našo pomoč že poznajo.

Poleg pogodbe z občino naše delo opredeljuje zakonodaja. Pri sklepanju pogodbe smo že upoštevali spremembe na področju zakonodaje, ki ureja izvajanje socialno varstvenih storitev, torej tudi pomoči na domu.

Zakonodaja, konkretno Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, katerega aktualna vsebina je bila sprejeta junija 2010 s popravki v letošnjem letu, že od lanskega leta kroji izvajanje storitve.

Z junijem 2010 tako ne vključujemo novih uporabnikov, ki bi želeli le dostavo kosila. Storitev je namenjena tistim, ki potrebujejo vsaj dve različni obliki pomoči. Del uporabnikov, ki so bili v storitev vključeni pred junijem 2010, še sedaj prejema le kosila, vendar le do konca leta 2011. Trenutno smo torej v prehodnem obdobju, ko se boste vsi uporabniki, ki prejemate le kosila, imeli možnost odločiti, kako si boste pomoč organizirali po 1. 1.

2012. V tem času vas bo obiskala socialna delavka in vam razložila, kakšne so možnosti.

Pomoč na domu se razvija v storitev, namenjeno tistim posameznikom, ki potrebujejo večji obseg pomoči, več oblik pomoči za življenje doma. Če je trenutno to za marsikoga res le prehoda oblika pomoči, ker je časovna prisotnost oskrbovalk na domu omejena, upamo, da se bo razvijala še naprej v storitve, ki bodo zagotovile dovoljšnjo mero pomoči za res kvalitetno življenje doma.

3. Nove storitve Ker se pogosto srečujemo z občani, ki pa bi vendarle želeli le dostavo toplega obroka, je dom že uredil vse potrebno za pričetek izvajanja socialnega servisa, v okviru katerega je mogoče opravljati le dostavo kosila. Socialni servis je storitev, ki je tako kot pomoč na domu namenjena le posameznim skupinam občanov (stari, dolgotrajno bolni, invalidi, mame na porodniškem dopustu).

Druga storitev, ki pa je namenjena širšemu krogu občanov, pravzaprav nima omejitev v smislu upravičenosti, pa je tržna dejavnost dostave kosila, ki jo dom že izvaja.

Kosila dostavljamo od ponedeljka do petka, med 12. in 14. uro, in sicer na območju Grosupljega v oddaljenosti do 6 kilometrov.

Vsem uporabnikom kosilo dostavimo v posebni termični posodi. Za pomivanje te posode poskrbimo v domu.

Na kosilo pa lahko, po predhodnem dogovoru, pridete tudi v dom ali pa kosilo v domu prevzamete sami.

Več informacij pa lahko dobite:

KONTAKT za tržno dejavnost: Metka Velepec Šajn, dipl. upr. org., DSO Grosuplje - tel.št.: 781 07 10.

KONTAKT za pomoč družini na domu in socialni servis: Darja Zupančič, univ. dipl. soc. delavka, DSO Grosuplje – tel.št. 781 07 32 in 040 791180.

Metka Velepec Šajn in Darja Zupančič

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

sociala

47

Šola čustvene in socialne inteligence za mlade iz 0bčine Grosuplje Na podlagi javnega razpisa Občine Grosuplje za sofinanciranje programov društev in zvez na področju preventivne dejavnosti za mlade v letu 2011 Terapevtsko društvo Slovenije organizira izvedbo programa za mladostnike z naslovom: Šola čustvene in socialne inteligence za mlade.

Namen programa je podati mladim znanje vključno s praktičnimi vajami, ki bo mladini brez motivacije, ciljev in volje do učenja pomagal: - pridobiti voljo do življenja in zasnovati cilje; - pridobiti znanje s področja čustvenosocialnih odnosov; - ozavestiti notranje potenciale čustvenosocialne inteligence; - prepoznavati, poimenovati, izražati in obvladovati čutenja; - razviti sposobnost empatije oz. sočutja; - obvladovati in izražati jezo na ustrezen način; - razviti konstruktivne strategije za reševanje medosebnih konfliktov; - izboljšati sposobnosti v medosebni komunikaciji; - razviti čut za pomoč soljudem v stiski; - ohraniti zdravo jedro družbe.

čustveno pismenostjo; kako šolamo čustva; kakšen pomen imajo čustva za zdravje; kaj je altruizem? Razložili bomo tudi pojme: povezanost med čustvi in mislimi; optimizem in moč pozitivnega mišljenja; pesimizem; sposobnost empatije; zdrav prepir in izražanje občutkov na ustrezen način; umetnost kritiziranja; travme in ponovno čustveno učenje; razvoj depresije pri mladostnikih.

Sledila bo skupinska diskusija na temo čustvene inteligence.

Na tretjem srečanju bomo govorili o socialni inteligenci. Obravnavali bomo naslednje teme: socialni inženiring; razlika med povezanostjo in navezanostjo; zdrava in nezdrava navezanost; empatija oziroma sposobnost sočutja; omrežje navezanosti; razlika med prirojenim in privzgojenim; socialni možgani; živčni WiFi; nalezljiva čustva; bolečina zavrnitve. Sledilo bo delo v parih na temo navezanosti, pri čemer se bodo spraševali, na katere osebe so navezani (starši, stari starši, vrstniki, živali...), na kakšen način so navezani (skupni interesi, hobiji, materialna odvisnost...) in v kakšni obliki (čustveno, socialno). Nato bo vsak par pred skupino poročal tako, da prvi učenec poroča o navezanosti pri drugem, drugi pa pri prvem. Vsako poročanje bomo sproti Vsebina programa: Pripravili bomo študijsko gradivo za vsakega ovrednotili. Na koncu bodo učenci pisali udeleženca programa. Program bo potekal kratek test iz čustvene in socialne inteligence, štirikrat po dve šolski uri. Predvideno število udeležencev je do 25.

Prvo srečanje bo uvodna predstavitev celotnega programa in razdelitev gradiva.

Nato bomo napravili kratko anonimno anketo o splošni razgledanosti učencev na čustvenem in socialnem področju.

Namen ankete je ugotoviti, kolikšno znanje imajo učenci na tem področju. Na ta način bomo dobili splošno sliko, ki nam bo pokazala, kolikšne so potrebe po tovrstnem izobraževanju. Sledilo bo uvodno predavanje o pomenu čustev v življenju. Na kratko bomo predstavili devet vrst inteligenc (čustvena, socialna, medosebna, znotrajosebna, prostorska, jezikovna, logično-matematična, glasbena, splošna razgledanost). Zaključili bomo s primerjavo med splošno, čustveno in socialno inteligenco.

Na drugem srečanju bomo predstavili rezultate ankete in se dotaknili najbolj izstopajočih težav. Nadaljevali bomo s predavanjem o čustveni inteligenci in se dotaknili naslednjih vprašanj ter jih razčlenili z obrazložitvami: čemu služijo čustva; kako prepoznamo in obvladujemo čustva; katera so pozitivna in negativna čustva; katere čustvene reševalce poznamo; kako je s

ki ga bomo do naslednjič ocenili.

Na zadnjem srečanju bomo povezali vso snov oziroma vsebino v celoto, s poudarkom na izražanju čutenj. Izvedli bomo praktični prikaz ustreznega in neustreznega izražanja čutenj. Sledilo bo delo v parih, pri čemer bodo učenci sogovorniku izražali svoja čutenja na temo relacije starši-otrok v smislu igre vlog.

Pozvali bomo tri prostovoljne pare k prikazu igre vlog pred skupino, ki bo podala svoje mnenje na podlagi pridobljenega znanja.

Sledila bo strokovna evalvacija in nasveti glede izražanja svojih misli in čutenj na ustrezen način v relaciji čustveno-socialnih stikov. Učenci bodo dobili tudi rezultate testov, na osnovi katerih jim bomo podelili certifikate (potrdila) o pridobljenem znanju s področja čustveno-socialne inteligence.

Program je brezplačen. Potekal bo od ponedeljka, 29. 8., do četrtka, 1. 9. 2011, od 18.00 do 19.30, na Kolodvorski cesti 2 v Grosupljem. Vodila ga bosta mag. Urška Ponikvar, univ. dipl. ped., zakonska in družinska terapevtka, ter Igor Ponikvar, dipl. ing. Starše pozivamo, naj čim prej prijavijo svoje otroke.

Igor Ponikvar, predsednik društva

Terapevtsko društvo Slovenije,

GSM: 031/681-810 terapevtsko.drustvo.slovenije@gmail.com

48

varstvo občanov

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Kako do osnovnega zdravstvenega zavarovanja »kot občan«?

Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS, št. 76/08, nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) predpisane pogoje. V skladu z 21. točko prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, so do osnovnega zdravstvenega zavarovanja »kot občani« upravičeni državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če niso zavarovani oziroma ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje iz drugega naslova. V obvezno osnovno zavarovanje upravičenca iz tega naslova prijavi občina stalnega prebivališča, če izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: 1. da nima nobenega dohodka oziroma, 2. kadar živi sam, njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih pa niso višji od 50% minimalne plače, to je 374,05 EUR oziroma, 3. kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pa niso višji od 25% minimalne plače, to je 187,02 EUR na družinskega člana.

V primeru, da mesečni dohodki presegajo prej navedene zneske, se občan zavaruje

Uganka šaljivka Zakaj je minila starejša železna doba?

ODGOVOR: Ker je zarjavela.

No ja, pravzaprav še vedno mineva.

kot samoplačnik. Zavarovanje si v tem namenjeni usposabljanju ali izobraževanju, primeru uredi na Zavodu za zdravstveno • sredstva, namenjena odpravi posledic zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 4, 1290 elementarnih nesreč, Grosuplje. Mesečni znesek zavarovanja • denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo in po predpisih znaša 14,17 EUR. samoupravnih lokalnih skupnosti, Poročeni in tisti, ki živijo v izven-zakonski • preživnine in družinske pokojnine, ki jo skupnosti več kot dve leti, se zavarujejo prejemajo otroci in pastorki. preko partnerjev na njihovem delovnem mestu kot družinski člani in NE ODDAJAJO Zavarovanje družinskih vloge na Občino Grosuplje. članov upravičenega Ne glede na višino dohodka, vlagatelj ni upravičen do zavarovanja »kot občan«, kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR.

zavarovanca

Zakon predvideva, da lahko občan, ki pridobi pravico do osnovnega zdravstvenega zavarovanja »kot občan«, zavaruje tudi ožje ali širše družinske člane. Tako je lahko zavarovan kot družinski član tudi zakonec zavarovanca in oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski Pri ugotavljanju vrednosti premoženja se ne skupnosti, ter otrok do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. upošteva: • stanovanje v katerem občan in leta starosti, po tej starosti pa le do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. družinski člani dejansko živijo, • osebno vozilo do višine 35 osnovnih leta starosti. zneskov minimalnega dohodka.

NAVODILO za ureditev osnovnega zavarovanja do izdaje o priznanju MINIMALNA PLAČA = 748,10€ pravice do zavarovanja kot občan 50% minimalne plače

374,05€

25% minimalne plače

187,03€

MINIMALNI DOHODEK =

229,52€

60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka

13.771,20€ 8.033,20€

Kaj se upošteva kot dohodek?

V skladu s 5. členom Pravilnika o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št.

126/2008, z dne 31. 12. 2008) se kot dohodek štejejo vsi prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini.

O priznanju pravice bo Občina Grosuplje izdala odločbo v roku 30 dni po prejemu popolne vloge. Osnovno zdravstveno zavarovanje bo začelo veljati šele naslednji dan po izdani pozitivni odločbi, zato je vlagatelj dolžan sam poskrbeti za zavarovanje za čas od vložitve vloge, do izdaje odločbe tako, da se zavaruje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Grosuplje, Kolodvorska 4, 1290 Grosuplje kot samoplačnik.

Za pridobitev pravice je potrebno na Občino Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, oddati oziroma poslati: • Obr. 1 – Vloga za zavarovanje kot občan in • Obr. 2 – Družinski člani (za vsakega družinskega člana svoj obrazec).

Obrazce dobite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje ali na spletni strani: http://www.

Ne glede na to, pa se kot dohodek ne šteje: grosuplje.si/ - »Aktualno – Obrazci za • dodatek za pomoč in postrežbo in drugi vloge – Urad za gospodarstvo«. Vse dodatne prejemki za nego in pomoč, informacije lahko pridobite tudi v času • otroški dodatek, uradnih ur ali po telefonu 01/7888-781.

• dodatek za veliko družino, • pomoč ob rojstvu otroka, OBČINA GROSUPLJE • stroški prevoza in prehrane med delom, Urad za finance, gospodarstvo in • štipendije in drugi prejemki, ki so družbene dejavnosti

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

šport

49

Odprtje Skate parka Grosuplje V torek, 21. 6. 2011, so ob parkirišču pri šoli Brinje odprli novozgrajeni Skate park. Pred zbrano množico mladih, njihovih učiteljev ter nekaj občinskih svetnikov, predstavnikov KS Grosuplje, obeh podžupanov je park slavnostno odprl župan dr. Peter Verlič in pri tem posebej izpostavil, da bo to velika pridobitev za mlade, ki jim bo omogočila poleg športnih sprostitev tudi novo obliko druženja in zabave.

O skatanju, rolkanju in bmx kolesarjenju je nekaj besed povedal Iztok Levac ter še posebej poudaril, da naj vsi uporabljajo zaščitno opremo, še posebej čelade. Že letos v septembru bodo v Skate parku Grosuplje organizirani petdnevni tečaji v rolanju in skatanju, ki jih bodo vodili izkušeni učitelji urbanih športov. Naslednje leto pa na Občini predvidevajo, da bo organizirano tudi tekmovanje v rolkanju, rolanju ter BMX kolesarjenju na državnem nivoju.

Kulturni program so ob otvoritvi novega Skate parka Grosuplje pripravili učenci osnovnih šol Louisa Adamiča Grosuplje in Brinje Grosuplje.

Predstavili so se z dvema plesnima točkama, predstavniki kluba skatanja, rolkanja in rolanja ter bmx kolesarjenja pa so pripravili pravi šov v svojih disciplinah. Po končani uradni otvoritvi je bilo Skate park Grosuplje možno že tudi preizkusiti.

Jože Miklič

50

šport

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Plezalna sekcija Planinskega društva Grosuplje uspešno izvedla tekmo državnega prvenstva v športnem plezanju V Planinskem društvu Grosuplje so zelo Uradni rezultati v skupini cicibani: aktivni športni plezalci, ki delujejo v DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU – GROSUPLJE, 18. 6. 2011 plezalni sekciji Ascendo.

Glavni sodnik: Valerija Gros, sodnik smeri: Žiga Janež Načelnik sekcije Nejc Štefančič je okrog sebe zbral močno ekipo športnih Mesto Ime in priimek Klub Višina kv.

Višina finale plezalcev, ki skrbijo, da več kot 130 otrok iz naše občine lahko obiskuje treninge in Jan Jerovšek PD Grosuplje 32.00 vrh 26.00 + 1. rekreacijske termine na dveh plezalnih stenah.

Samo Šajn PD Grosuplje 32.00 26.00 + 2. Živahna aktivnost poteka vse dni v tednu.

Nekateri pridejo plezat enkrat tedensko, najbolj zagnani pa se trudijo na stenah večkrat tedensko.

Prav za te mlade zagnance, ki nastopajo tudi na tekmah vzhodne lige in na državnem prvenstvu, so člani sekcije v soboto, 18. 6.

2011, v športni dvorani Brinje, pripravili tekmo državnega prvenstva v težavnosti za mlajše kategorije.

V pripravah na tekmo je bilo potrebno najprej demontirati vse oprimke na visoki steni v Brinju in jih oprati. Pooblaščeni postavljalec smeri je za tekmovalce postavil dve zahtevni smeri, na kateri so se potem pomerili cicibani in cicibanke ter mlajši dečki in deklice.

V sobotno, 18. 6. 2011, smo gostitelji sprejeli 110 mladih tekmovalcev iz vse Slovenije Mlade tekmovalce je prišel pozdravit tudi podžupan občine Grosuplje Iztok Vrhovec.

3.

Urban Stanko

PD Grosuplje

32.00 vrh

17.00

4.

Andrej Bek

AK Slov. Bistrica

32.00 -

17.00

5.

Luka Potočar

ŠPO Jesenice

31.00 +

17.00 -

6.

Aljaž Resnik

ŠPO Kamnik

7.

Gal Leskovar

AK Slov. Bistrica

27.00 -

7.

Žiga Zajc

PD Grosuplje

27.00 -

7.

Maks Bogolin

ŠPO Rašica

27.00 -

7.

Havijer Lešnik

Soški AO

27.00 -

11 .

Matic Rozman

PD Grosuplje

26.00 +

11 .

Rok Bernot

PD Grosuplje

26.00 +

21 .

Anže Zajc

PD Grosuplje

18.00

31.00

Člani Ascenda smo najbolj nestrpno pričakovali tekmo cicibanov, kjer je nastopilo tudi 7 naših tekmovalcev. Vedeli smo, da so dobri, saj na tekmah pobirajo prva mesta.

Toda! Ali bodo zdržali pritisk favoritov pred domačo publiko? Strah je bil odveč. Vsi so se suvereno lotili smeri. Urban Stanko je prvi poskrbel za navdušenje v dvorani, ko je dosegel vrh. Enako je uspelo tudi Janu Jerovšku, Samo Šajn pa se vrha ni uspel dotakniti z obema rokama. Zaradi naših dveh, ki sta dosegla vrh, se je moralo prvih pet, potem ko je postavljalec smer še malo začinil, spoprijeti še enkrat. Jan Jerovšek je bil tudi tokrat najboljši, enako je uspelo tudi Samu Šajnu, Urbana pa so izdali živci.

Na koncu smo na zmagovalnem odru lahko pozdravili zmagovalca Jana Jerovška, na drugem mestu Sama Šajna in na tretjem Urbana Stanka.

Foto Jože Miklič

julij / 7 - 2011

šport

Grosupeljski odmevi

51

Planinsko društvo Grosuplje nima samo delovnih športnih plezalcev, ampak je aktivno tudi v naravi.

Organiziramo pohode po programu pohodov, ki si ga tudi lahko ogledate na spletni strani.

Jan Jerovšek na vrhu. - Foto Marjan Trobec

V skupini mlajših deklic je nastopila tudi Kristina Rus in med 28 tekmovalkami dosegla 23 mesto.

Po končanem tekmovanju smo bili lahko veseli in ponosni na vse naše mlade tekmovalce in prepričani smo, da nas bodo še Samo Šajn. - Foto Marjan Trobec velikokrat tako razveselili.

Naši zvesti sponzorji so tudi tokrat poskrbeli, da smo lahko z nagradami razveselili vse nastopajoče. Tudi njim velika zahvala. Številna ekipa Ascendovcev je po tekmi poskrbela za ureditev dvorane in za ponovno opremo plezalne stene v Brinju z novimi plezalnimi smeri, s katerimi se bodo ljubitelji športnega plezanja spopadli v novi sezoni, ki se pričenja v jeseni. V teh vročih dneh pa vaditelji urejajo tudi plezalnico na Adamičevi, kjer so demontirali dva tisoč oprimkov, jih oprali, počistili steno in postavili nove smeri.

Vse stene tako prenovljene čakajo na plezalce, ki jih bomo za novo sezono pričeli vpisovati v jeseni.

Informacije o tem si preberite na spletni strani: www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si Urban Stanko pod vrhom. - Foto Marjan Trobec

Foto Jože Miklič

V mesecu avgustu gremo:

- na Triglav - če bo dovolj prijav, tudi na Watzmann.

V septembru pa na:

-

Jalovec, Veliki oltar, Smrekovc po Grosupeljski poti.

Naše planinske koče so letos zelo obiskane in večkrat tudi med tednom popolnoma zasedene. Vse, ki bi radi v gore v organizaciji Planinskega društva, vabimo, da se zaradi rezervacije ležišč takoj prijavite .

Za dodatne informacije pokličite na 041 696 940 ali si oglejte našo spletno stran: www. pdrustvogrosuplje-psascendo.si Predsednik PD Grosuplje Franc Štibernik

52

šport

Grosupeljski odmevi

Mivka Camp pr’ Mrtinet v Lučah Konec junija in v začetku julija je bilo na mivki pr`Mrtinet pestro dogajanje. Med 27. 6. in 1. 7. so igrišča zasedli najmlajši udeleženci. Odvijal se je Mivka Camp šola odbojke na mivki. Na letošnji izvedbi kampa je bilo 30 udeležencev, starih med 8 - 13 let iz okolice Grosupljega. Letos so bili prvič prisotni tudi fantje. Rdeča nit kampa so bili odbojkarski treningi na mivki, poleg tega pa so izvajali še številne druge zanimive dejavnosti. Med drugim smo se osvežili v bazenu, kampirali, tekmovali v peki peciva ... Ob večerih smo se zabavali ob prepevanju karaok in uživali ob dobrotah z žara.

nadgradili odbojkarsko igro in spoznali veliko novih prijateljev. Posebna zahvala gre vaditeljema Tadeji Veit in Simonu Krakarju.

Hvala tudi vsem donatorjem Mivka Campa.

julij / 7 - 2010

Dve tekmi, tri zmage

V soboto, 2. 7., pa smo uživali ob atraktivnih igrah mojstrov odbojke na mivki. Potekal je tradicionalni turnir v odbojki na mivki.

Po napetih bojih je lanskoletno zmago ubranil Uroš Krže, le da je bil letos v paru z Izidorjem Šuštaršičem.

Vse podrobnosti s turnirja si lahko ogledate na www.prmrtinet.si.

Cilj kampa je bil izpolnjen - otroci so Tatjana Koščak

Sezona enduranca ali tekem v daljinskem jahanju se je začela v Retečah pri Škofji Loki, nadaljevala v Podhojnem hribu v sosednji velikolaški občini in bo vrhunec dosegla sredi julija na ranču Zupančič na Spodnji Slivnici, kjer bo državno prvenstvo. Nadaljevala se bo sicer do sredine oktobra s tekmami za pokal Konjeniške zveze Slovenije, vmes pa bodo na Štajerskem prvič gostili tudi dvodnevno balkansko ligo. Na prvih dveh tekmah sta Grosupeljčanki Kim Hočevar in arabec Vezir (sicer tekmujeta za ŠD Vrhe) in Helena Okorn (KK Beli vranec Spodnja Slivnica) s polnokrvnim arabcem HS Eblo zmagali v pravilnostni kategoriji na 30 km. To sta dve prvi mesti v trenutno najmočnejši kategoriji CEN * (na 60 km) in tako tudi vodita v skupni razvrstitvi za pokal Konjeniške zveze Slovenije.

Endurance team Grosuplje

julij / 7 - 2011

šport

Grosupeljski odmevi

53

Na 500 km dolgi Poti prijateljstva O kolesarjenju od Vukovarja do Ljubljane da zmorejo to pot v različnih vremenskih in postanku v Šmarju – Sapu 25. 6. 2011 okoliščinah. To pot je bilo kar precej vroče, so bila pa tudi leta, ko je skoraj Prav na slovenski in hrvaški državni vso pot padal dež. Med znanimi obrazi praznik so kolesarji zdaj že tradicionalno na kolesu sem srečal svojega sošolca iz v okviru Zveze hrvaških društev v osnovne šole Zdravka Rusa iz Velikega Sloveniji organizirali že devetič Pot Mlačevega, ki že nekaj desetletij živi s prijateljstva, ki jo začnejo v Vukovarju svojo družino blizu Polhovega Gradca, z in jo nato s krajšimi postanki zaključijo njimi pa je bil tudi predsednik izvršnega v Ljubljani. Pot je dolga 500 km in kar odbora Hrvaškega društva Ljubljana g. dobro morajo biti pripravljeni kolesarji, Josip Marinić.

Kolesarji so na pot iz Vukovarja odšli že v četrtek, 23. 6. Na poti so šli skozi Osjek, Našice, Slatino, Virovitico, Đurđevac, Bjelovar, Vrbovec, Drugo selo, Sesvete, Zagreb, Samobor, Sveta Nedelja, Brežice, Krško, Sevnica, Mokronog, Trebnje, Ivančna Goriva, in nato čez Grosuplje ter so se nato v soboto, 25. 6. ustavili na malici na pripravljenem prireditvenem prostoru v Šmarju – Sapu, kjer so nato popoldne slovesno tamkajšnji gasilci praznovali svoj visok gasilski jubilej.

V Šmarju – Sapu so našteli letos 30 kolesarjev, ki je prepeljalo omenjenih 500 km. Tu so jih poleg šmarskih gasilcev s predsednikom Janezom Pezdircem pričakali in jim zaželeli dobrodošlico v naši občini tudi župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar. Med drugim je dr. Verlič dejal, da Hrvatom želi čim prej polnopravno pridružitev evropski družini in da bomo tudi Slovenci k njim čim lažji prihajali čez mejo, pa tudi to, da se v občini Grosuplje kar precej kolesari in da je bil pred kratkem organiziran tudi 13. kolesarski maraton treh občin.

Prav tako so se na poti ustavljali, kjer so jih pozdravljali prebivalci in njihovi župani.

Kolesarji hrvaško-slovenskega prijateljstva so se pripeljali v Šmarje – Sap.

Jože Miklič

Gostje so sedli pod šotor in pomalicali, da so lažje zdržali do Ljubljane, kjer se je pot prijateljstva končala.

Gostje so v spomin županu dr. Petru Verliču predali glineno kopijo posode v obliki golobice, ki so jo našli v Vukovarju med arheološkim izkopavanjem. Original je iz železne dobe in zato spominek kar nekoliko spominja na grosupeljskega konjička, ki je prav tako stilizirana kopija železnodobne najbe z Magdalenske gore nad Šmarjem - Sapom.

54

šport

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Urškin hitri preboj med najboljše Urška Igličar je ena izmed obetavnih mladih odbojkaric, ki je prejšnji mesec z reprezentanco odpotovala na turnir v ameriški San Francisco. Z odbojko se je sicer začela ukvarjati relativno pozno in v mlajših kategorijah ni dosegla vidnejših rezultatov.

Lani pa ji je uspel prvi večji preboj, po katerem je nanizala še več uspehov in opozorila stroko, da naj nanjo še kako računajo.

Najprej je s kadetsko ekipo dosegla 6. mesto na državnem prvenstvu, nato pa so sledili naslednji rezultati: »Prišla sem v prvo ekipo (v Odbojkarskem klubu MZG Grosuplje) in takoj tudi v prvo postavo. Veliko sem se naučila od starejših, izkušenih igralk in tako sem letos tudi ogromno napredovala. Januarja smo se s

kadetsko reprezentanco uvrstile na evropsko začetke Urška, ki je najprej igrala na poziciji prvenstvo v Turčiji (potekalo je od 30. 4. - 8. blokerja, sedaj pa igra na poziciji korektorja.

5.). V Turčiji smo osvojile 9.-12. mesto.« Prejšnji mesec se je z reprezentanco odpravila 16-letna dijakinja športnega oddelka na na turnir v San Francisco. Kot nam je dejala, Gimnaziji Šiška je sicer pred tem trenirala je bilo sicer potovanje bolj kot ne namenjeno rokomet. Ker so ji prevozi v Ljubljano sprostitvi »in morda tudi za iskanje priložnosti, povzročali nemalo preglavic, se je raje da bi nekoč katera tudi tam poklicno igrala.« preusmerila v odbojko. »V bistvu smo se s Po vrnitvi se je za nekaj dni lahko posvetila prijateljicami skupaj tako odločile, ker smo šoli, nato pa že odšla novim izzivom naproti: pač nekaj morale početi (smeh). Najprej od 22. do 30. julija se je namreč udeležila sem mislila, da bom odbojko igrala samo olimpijskega festivala evropske mladine v prostem času, potem pa se je izkazalo, v Turčiji. O njenih nadaljnjih uspehih, tudi da kar hitro napredujem in da s svojo na festivalu v Turčiji, bomo poročali v višino lahko še kam pridem. In tako je vse naslednjih številkah Grosupeljskih odmevov. skupaj postalo bolj resno,« opisuje svoje Tamara Barič

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

šport

55

Veterani OVVZS Grosuplje na Maistrovem pohodu V soboto, 4. junija 2011, smo se veterani Območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski, točneje v Jurovski Dol v Slovenskih goricah, na že tradicionalni Maistrov pohod.

Kot vedno, ko se odpravljamo na Maistrov pohod, smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj je med našimi Štajerci vedno veselo.

V Jurovskem Dolu se je zbralo več kot 300 pohodnikov iz vse Slovenije, vse pa sta pozdravila župan občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah g. Peter Škrlec ter predsednik OZVVS Lenart g. Darko Škerget. Z enominutnim molkom smo se poklonili padlim v osamosvojitveni vojni.

Gostoljubni Štajerci so poskrbeli za izdatno okrepčilo, pripravili pa so nam tudi lep kulturni program, ki ga je pripravila tamkajšnja osnovna šola.

Kmalu smo krenili na približno 10 km dolgo pot. Vodil nas je Stojan Bračič s svojimi sodelavci. Pot nas je vodila po prelepi naravi v osrčju Slovenskih goric, mimo naravnih znamenitosti, skozi vasi Partinje, Vardo in nazaj v Jurovski Dol. Občudovali smo prelepo naravo in svojevrstno arhitekturo.

Med potjo so nas prijazni gostitelji pogostili z domačimi dobrotami in osvežilnimi napitki.

Končno smo prispeli nazaj v Jurovski Dol. Prijazni in gostoljubni domačini so nas pogostili z odličnim bogračem in rujno kapljico iz slovenjskogoriških vinogradov.

Prišel je čas za odhod. Poslovili smo se od gostoljubnih in prijaznih Štajercev, ponosnih na svojo domovino in na svojega junaka generala Rudolfa Maistra, pesnika in vojaka, ki je vedel, da se bori za slovenski narod.

Tudi mi smo ponosni na Rudolfa Maistra, zato se bomo pohoda udeležili vedno, ko bo to mogoče, ter tako počastili spomin na njegovo junaštvo in spomin na našo osamosvojitveno vojno.

Ko smo se končno posedli na avtobus, smo bili polni vtisov lepega in zanimivega dne.

Jelka Janežič

56

šport, mladi upi

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Končno zmagali v finalu!

18. junija je na žalskem igrišču potekal 3. nogometni turnir, ki ga organizira ŠD Žalna.

Prva tekma, ki se je po že ustaljenem času začela ob 9. uri, je potekala med dosedanjima prvakoma iz Lobčka in Žalne. Zmagovalca v obeh polfinalnih obračunih so odločili streli z bele točke. V letošnji finale se je že drugo leto zapored uvrstila ekipa iz Velike Loke, nasproti pa ji je stala ekipa iz Plešivice. Z 2:1 so zmagali bolj izkušeni igralci v finalnih tekmah – to je Velika Loka. Ekipa iz Lobčka je morala tako za eno leto predati prehodni pokal zmagovalni ekipi. Tudi letos smo podelili nagrade za najboljšega igralca turnirja (Igor Potokar -Velika Loka), za najboljšega vratarja turnirja (Klemen Koščak - Plešivica) in letos kar za dva najboljša strelca turnirja z doseženimi 5 goli (Tadej Mesojedec - Veliko Mlačevo in Luka Brlan - Velika Loka), ki jih je podelil predsednik ŠD Žalna Marko Grum.

Končni vrstni red turnirja:

1. mesto - Velika Loka 2. mesto – Plešivica, 3. mesto – Veliko Mlačevo, 4. mesto – Žalna, 5. mesto – Lobček, 6. mesto – Malo Mlačevo, 7. mesto – Luče.

Zmagovalna ekipa Velike Loke (z leve proti desni zgoraj: Luka Brlan, Dušan Potokar, Miha Brlan in Igor Potokar; z leve proti desni spodaj: Martin Brlan, Andraž Rihar in Albin Brlan)

Manca Grum, ŠD Žalna

Poletje je tu in z njim težko pričakovane počitnice. Na Kopanju smo ga letos, že drugič, popestrili z oratorijem, ki je potekal od četrtka, 14. julija pa do nedelje, 17. julija.

Zgodba za letošnji oratorij je vzeta iz stare zaveze Svetega pisma, natančneje iz knjige o preroku Jonu. Vse se je začelo z božjim glasom, ko je nekega dne Bog poklical

ob Jonu, pesmih, basnih in velikih igrah neskončno zabavali. Že prvi dan, v četrtek, smo imeli veliko igro: Ribo kvizožerko, nato pa nas je obiskal še gost Toni Zakrajšek, ki je paraplegik. Za zaključek prvega dne seveda ni smela manjkati oratorijska pošta. Naslednji dan smo, kljub oblakom, začeli z izdelovanjem plaž. Vsak oratorijanec je iz plute, kamenčkov, storžev, posušenih makaronov, … izdelal svojo plažo. Kasneje nas je obiskal poklicni reševalec, nam povedal nekaj besed o svojem poklicu ter razkazal reševalno vozilo. Sobotni oratorijski dan smo sicer začeli na Kopanju, a smo kmalu z avtobusom odšli na Krko. Tam smo si ogledali cerkev sv. Kozma in Damijana ter bližnjo kmetijo, kjer smo si naredili Jonov mega sendvič. Na gospodov dan smo se dobili že ob 9. uri, obnovili pesmi in imeli zaključno

Jona, naj gre v mesto Ninive in spreobrne tamkajšnje prebivalce. Ninivljane pa je Jona sovražil in zato je z ladjo raje odplul v Taršiš.

A Bogu to ni bilo všeč in je nad ladjo poslal vihar. Jona je takoj vedel, da je Bog jezen nanj. Zato je prosil mornarje, da ga vržejo v morje, tam pa ga je pojedla velika riba. Prav znotraj ribjega trebuha, se je Jona spreobrnil in odločil, da mora nujno v Ninive. Odšel je na mestni trg in tam pričeval Božjo besedo ter naznanil prebivalcem, da bo mesto v štiridesetih dneh pokončano, če se ne spreobrnejo. Umaknil se je na varen kraj, da bi gledal, kako bo Bog pokončal veliko mesto.

Ampak Ninivljani so se v tem času spreobrnili in Bog je bil z njimi usmiljen. Šele kasneje je v pogovoru z Bogom ugotovil, da je Bog s to avanturo poskušal spreobrniti njega, da bi vedno hodil v pravo smer.

Na Kopanju smo se otroci in animatorji

>

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

šport, mladi upi

57

Rokometaši uspešno na Eurofestu Ekipa Rokometnega kluba Grosuplje, letnik 96, v postavi: Jaša Mišigoj, Janez Grum, Miha Majetič, Gregor Mišmaš, Urban Kokot, Luka Rede, Anže Jamnik, Tilen Zakotnik in Andraž Pevec pod vodstvom vodje moštva Igorja Majetiča ter trenerja Marka Strojana je od 2. do 7. julija sodelovala na 19. mednarodnem rokometnem turnirju Eurofest v Izoli, kjer je dosegla odličen rezultat: 2. mesto.

V predtekmovanju je igrala z belgijskim klubom Arena Hechtel, češko Polanko, portugalskim Perestrelom, slovenskima Krko in Škofljico ter s Trsatom z Reke. Proti vsem ekipam, razen zadnji, so fantje slavili in se tako uvrstili v finale, v katerem so še enkrat igrali proti ekipi Trsat.

V finalni tekmi so grosupeljski rokometaši zaigrali močnejše v obrambi in bolj uspešno v napadu. Bili so povsem enakovreden nasprotnik do polovice drugega polčasa, nato pa so Rečani zaradi nekoliko fizično močnejše in številčnejše ekipe naredili delni izid 7:0 in tekma je bila odločena. Končni rezultat je bil 18:10 in tako so grosupeljski rokometaši osvojili končno drugo mesto.

Igralec članske ekipe Rokometnega kluba Grosuplje Luka Zafran pa je z mešano ekipo Kronce v kategoriji seniorjev osvojil končno 3. mesto.

>

Miha Majetič

Celotna ekipa generacije 96, vodja moštva in trenerja skupaj s pokalom.

sveto mašo. Skozi pesmi in sodelovanje med sv. mašo so se vse skupine predstavile staršem.

Letošnji, že drugi kopanjski oratorij bo vsem ostal v zelo lepem spominu. Zagotovo najbolj odmeven dogodek oratorija, ki še vedno odzvanja v nekaterih ušesih pa je učenje novega bansa. Oratorijanci, se še spomnite? „Na otoku, na obali …” Oratorij vzgaja tako otroke kot tudi animatorje. Vsi skupaj, drug z drugim smo se veselili in drug drugega učili potrpežljivosti ter ljubezni do sočloveka.

V imenu vseh udeležencev in organizatorjev oratorija se najlepše zahvaljujem našim sponzorjem in donatorjem, da so nam omogočili pripraviti tako lep oratorij.

Zahvaljujem se Pekarni Grosuplje za vse rogljičke, podjetju Mekat d.o.o. in Vinku

Zajcu s.p. za finančno podporo ter Krajevni skupnosti Račna, ki nam je omogočila prevoz na Krko in nazaj. Ne smemo pa pozabiti na našega župnika, g. Janeza Zaletela, ki nas je gostoljubno sprejel na Kopanju in nam prisluhnil v kakršni koli stiski. Vsem naj nebeški Oče obilno povrne.

Da pa ne boste mislili, da se je letošnji oratorij že končal, lahko namignem, da se bomo nekje v jeseni spet zbrali na Kopanju na ORATORIJSKEM DNEVU. Do takrat pa: „Vedno v pravo smer!”

Timotej Gruden

58

vreme, v spomin

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Vreme v Grosupljem:

junij 2011

Junija smo imeli dokaj nestanovitno vreme. Kljub nekoliko višji povprečni temperaturi suše zaradi ploh in neviht ni bilo. Tudi z vročino nam je bilo prizanešeno.

Nestanovitno vreme se je od konca maja zavleklo še skozi vso prvo dekado junija. Vsakodnevno so se pojavljale plohe in nevihte, s katerimi smo mesečno količino padavin dosegli že 8. junija. Dan pred tem smo pozno popoldne v Grosupljem in okolici beležili obilno deževje, ki so ga spremljali številni udari strel, okrepljen severozahodni veter in posledično poplave meteorne vode. Ta je zalila kar nekaj kletnih prostorov hiš v Grosupljem in okolici. V nalivu, ki je trajal malo več kot uro, je na kvadratni meter padlo približno 45 mm dežja. Grosupeljščica je hitro dosegla rob struge in grozila, da bo v grosupeljski Rožni dolini prestopila bregove. Ker je zmeren dež sledil še v nočnem času, je na meteorološki postaji ARSO v Grosupljem do 8. ure naslednjega dne padlo skupaj 65,4 mm dežja. Potem ko so bile prvo polovico meseca zaradi oblačnosti najvišje dnevne temperature zraka med +20 in +25 °C, je v drugi polovici več sonca prineslo tudi višje temperature. Tridesetim stopinjam Celzija smo se približali že sredi meseca, prvi vroč dan v letu (t.j. dan s +30 °C ali več), ki je bil tudi edini v juniju, pa smo zabeležili 22. junija. Sledila je prehodna ohladitev, zatem pa nekaj toplih in sončnih dni.

Povprečna mesečna temperatura je bila +18,8 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2010 običajno. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu je bil letošnji junij toplejši za 2,2 °C. Glede na obdobje 1995-2010 so bila tako jutra s povprečno temperaturo +13,1 °C, kot popoldnevi s povprečno temperaturo +25,3 °C toplejši za 0,3 °C. Najnižja mesečna temperatura zraka je bila +8,7 °C (20. 6.), najvišja pa +30,6 °C (22. 6.). Megla je bila zabeležena v petih dneh; tri jutra je ovijala Grosuplje, še dva dneva več pa bližnjo okolico. +25 °C in več smo zabeležili v štirinajstih dneh (topli dnevi), +30 °C ali več pa smo imeli le en dan. Grmelo je pogosto – zabeležili smo ga v petnajstih dneh. V prav toliko padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 167 mm padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 141 % običajne količine. Najbolj suh junij po letu 1995 smo imeli leta 2001, ko je padlo 66 mm padavin, najbolj moker pa lansko leto, ko je padlo 194 mm padavin.

Iztok Sinjur

Jožetu Kolencu v slovo!

V ponedeljek, 13. junija , se je od nas za vedno poslovil naš član in dolgoletni podpredsednik DVVP Grosuplje Jože Kolenc. V ptičarsko združenje se je vključil leta 1973 v takratno največje Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ljubljana.

Leta 1977 je tako hudo zbolel, da ni bil več pokreten, zato je naslednje leto društvo zapustil.

Aprila 1981 leta smo v Grosupljem ustanovili svoje društvo za varstvo in vzgojo ptic.

V DVVP Grosuplje se je včlanil sredi leta 1981. Ni bil sicer med ustanovitelji, vendar se je kljub svoji invalidnosti takoj aktivno vključil v delo društva. Kot odličen gojitelj in ljubitelj kanarčkov je bil mladim gojiteljem vedno pripravljen svetovati pri vzgoji ptic, predvsem je dal velik poudarek pripravi ptice za ocenjevanje pred sodnikom. Od leta 1983 je sodeloval na vseh republiških tekmovanjih ptic in s svojimi kanarčki osvajal medalje. Medalje oz. prva mesta je osvajal tudi na državnih tekmovanjih v bivši državi.

Leta 1985 je bil izvoljen v izvršni odbor in prevzel funkcijo podpredsednika društva, ki jo je vestno opravljal do leta 2007. S svojimi prodornimi organizacijskimi sposobnostmi je bil nepogrešljiv pri društvenih razstavah ptic. Ves čas trajanja razstave je dežural na svojem invalidskem vozičku in obiskovalcem nudil strokovne odgovore na postavljena vprašanja o posameznih vrstah ptic. Leta 2005 je prenehal gojiti ptice, Zveza DVVP Slovenije pa ga je odlikovala s SREBRNIM znakom za požrtvovalno in uspešno delo v društvu ter republiški zvezi gojiteljev ptic.

V 30-letni zgodovini društva je bil Jože Kolenc zagotovo najuspešnejši gojitelj kanarčkov. Kljub skromnim pogojem za vzrejo sobnih ptic mu je v enosobnem stanovanju v bloku uspelo vzrediti zelo zahtevne vrste ptic. Ob letošnjem praznovanju 30-letnice DVVP Grosuplje je prejel zlato plaketo za zasluge pri delovanju v našem humanem hobiju.

Ko smo nemo stali pred Jožetovim grobom, v katerem je njegovo telo našlo počitek, smo se mu zahvalili za vse, kar je dobrega storil vsakemu posebej in društvu.

Miha Ahlin, predsednik Društva za varstvo in vzgojo ptic Grosuplje

julij / 7 - 2011

v spomin

Grosupeljski odmevi

Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval.

Tja, kjer večna Ljubezen je doma, tja, kjer tišina šepeta.

A nam ostaja bolečina in tiha solza večnega spomina.

Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen.

Objele so me vezi smrti in bolečine nesreče, dosegel sem stisko in žalost.

Gospodovo ime kličem: »O Gospod, osvobodi mojo dušo!« Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen.

Sveto pismo, psalm 116

ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi očka, dedek in pradedek

Mirko Serdinšek

ZAHVALA Po tragični nesreči nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, brat, tast, svak, dedek in pradedek

(13. 4. 1932 – 24. 6. 2011) iz Luč.

Ob boleči izgubi našega očka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Iskrena zahvala osebnemu zdravniku Darku Taseskemu in med. sestri Heleni za zdravljenje, sočutje in podporo v času bolezni. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Šinku za lep opravljen cerkven obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem in pevcem zbora Samorastnik za zapete pesmi slovesa, ki so našega očka vedno tako srčno ganile. Hvala godbeniku za čustveno odigrano Tišino in pogrebcem podjetja Perpar za spoštljivo opravljeno storitev.

Vsem ostajamo za iskreno sočutje ob slovesu neizmerno hvaležni. Žalujoči: sin Zvone in hčerke Majda, Mira in Fani z družinami

Hiša je prazna, a tebe več ni, zaman te iščejo naše oči.

Le na grobu ti še rožica cveti in večna lučka v spomin gori.

ZAHVALA Na lep pomladni dan je za vedno zaprla svoje trudne oči in legla k večnemu počitku naša zlata mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta

Alojzija Perme, roj. Rebolj (12. 3. 1934 - 7. 4. 2011) iz Predol pri Grosupljem.

Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki so v prvih najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani ter nam pomagali lajšati neizmerno žalost. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred.

Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Samorastnik za lepo odpete žalostinke in trobentaču Tadeju Cimermanu za zaigrano Tišino. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in svete maše.

Posebna zahvala velja vsem tistim, ki ste jo z dobrimi mislimi v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.

Takšno, kot je bilo življenje, tiho, skromno, je bilo tudi tvoje slovo.

Skupaj z atom v miru počivajta! Žalujoči vsi njeni

59

Ivan Guštin

(1. 1. 1941 – 14. 7. 2011) iz Grosupljega.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom, sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in tople besede. Hvala za darovano cvetje, svete maše in darove za cerkev.

Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in intervencijski ekipi Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje za hitro pomoč in oskrbo ter UKC – oddelku za plastično kirurgijo.

Zahvaljujemo se tudi dializnemu centru Nefrodial z Brezovice za dolgoletno zdravljenje.

Iskrena hvala grosupeljskemu župniku in dekanu Janezu Šketu za darovano sveto mašo, lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa, Mešanemu pevskemu zboru Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška za petje med sveto mašo in zapete žalostinke ob grobu, osebju pogrebne službe Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in ge. Brigiti za ureditev mrliške vežice in pripravo cvetja.

Posebne zahvale pa veljajo ZŠAM – Zvezi šoferjev in avtomehanikov Grosuplje za organizacijo pogreba in izkazano čast, prijateljski ZŠAM Ivančna Gorica za udeležbo na pogrebu ter predsedniku ZŠAM Grosuplje Mirku Škrjancu za ganljiv poslovilni govor.

Hvala vsem, ki ste Ivana imeli radi, ga spoštovali, mu karkoli dobrega storili v njegovem življenju, ste bili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi

60

v spomin

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Bil si naš ponos, toplo sonce in radost.

A zdaj nas objema mrzla noč, bolečina para nam srce in solze ne ustavijo se. Življenje brez smisla gre naprej, razum pa upira se, ker upanje še vedno tli …

Veš, da je vse tako, kot je bilo.

V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši…

ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Jerneja, sina, brata in vnuka

ZAHVALA

Jerneja Štrublja

(14. 10. 1993 – 10. 6. 2011) iz Podgorice pri Šmarju - Sapu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za cerkev.

Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebej se zahvaljujemo župnikoma g. Jožetu Mrvarju in g.

Stanetu Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred in obema cerkvenima pevskima zboroma.

Zahvala tudi pogrebnim storitvam Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.

Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga v času življenja spoštovali in imeli radi. Žalujoči vsi njegovi

Zahvala

Ivan Žitnik

(8. 10. 1930 - 17. 6. 2011) iz Grosupljega, Jurčičeva cesta III/l 3

V 54. letu je za vedno zaspal naš dragi mož in oče

Jože Janežič

iz Hrastja pri Grosupljem.

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za cerkev. Posebna zahvala je namenjena njegovim sodelavcem iz Kogast Grosuplje ter vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki ste mu v tako velikem številu izkazali spoštovanje in ga pospremili k večnemu počitku.

Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.

Vsem se srčno zahvaljujemo in naj vam ostane v lepem spominu. Žena Darja, sin Miha in hčerka Maja

Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

ZAHVALA V 98. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi ata, stari ata in pradedek

Ob smrti dragega očeta, dedka in brata izražamo hvaležnost vsem, ki ste z njim delili življenjski optimizem, mu bili v oporo in pomoč v težavah, imeli zanj prijazno misel in besedo.

Zahvaljujemo se pokojnikovim prijateljem in znancem, prijaznim sosedom, nekdanjim sodelavcem iz Elektro Ljubljana, krajanom iz rojstne Žalne in okolice ter sorodnikom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvaležni smo za darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev.

Hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lep cerkveni obred.

Hvala g. Iztoku Vrhovcu, podžupanu in predsedniku PGD Grosuplje za izbrane besede slovesa.

Hvala pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za prelepo petje.

Hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje za organizacijo poslovitve z gasilskimi častmi. Hvala gasilcem okoliških gasilskih društev in praporščakom za sodelovanje pri pogrebu. In hvala tudi gospe Faniki Kralj za pomoč ob pogrebu.

Ob boleči izgubi našega predragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se od njega poslovili in z njim prehodili zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.

Posebna zahvala velja dr. Dolinarju in celotnemu medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za njihov trud pri zdravljenju, skrbi in negi.

Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe ter kvartetu iz Št. Jurija za petje v cerkvi in zapete žalostinke ob grobu. Hvala sosedom za vso pripravo in izpeljavo zadnjega slovesa.

Zahvala tudi vsem, ki ste mu v njegovem dolgem življenju s svojo pozornostjo lepšali starost, ga spoštovali in imeli radi.

Žalujoči: Sin Rado z Vilmo, hči Ana, Marko ter Miha in sestra Mara ter drugo sorodstvo.

Žalujoči: sin Metod in hčerki Danica in Marija z družinami, vnuki in pravnuki

Jože Radelj

(11. 4. 1914 – 8. 7. 2011) s Spodnje Slivnice pri Grosupljem.

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Ta kruta smrt ugrabila te je iz naših src.

ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka

Milana Mavca (29. 11. 1931 - 4. 6. 2011).

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in dobre namene.

Posebna zahvala PGD Ponova vas, osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, pevcem za zapete pesmi.

Hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen cerkveni pogreb.

Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi!

Blagoslov križa v Grahovcu V petek, pozno popoldne, 24. junija 2011, na god sv. Janeza Krstnika, smo v Grahovcu pri Zagradcu blagoslovili nov križ.

Najprej naj povemo, da je Grahovec ledinsko ime ožjega območja križišča poti za Zagradec in na grad Boštanj z glavno cesto Grosuplje – Krka. Na tem območju pa so se že v zgodovini srečevali različni ljudje ter so se odvijali tudi razni drugi dogodki, med drugim smo za pravi slovenski kres Zagradčani več desetletij kurili 23. junija kresove.

Nadalje je treba reči, da je bilo na območju soseske sv. Martina, kamor spada naša vas, pred drugo svetovno vojno poleg več kapelic po vaseh tudi mnogo križev na razpotjih, po poljih in v gozdovih.

Tudi na območju vasi Zagradec je bilo tako. Poleg treh kapelic v vasi sta stala tudi dva križa še vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja - eden na koncu njiv nasproti današnje gostilne Lunca, drugi pa na Kastevčevi trati nasproti Novakovega kozolca, danes nasproti hiš Alojza Kastelica in Alojza Mikliča. A časi in oblast so bili taki, da niso bili naklonjeni tistim, ki bi si morda upali predlagati, da bi se križi popravljali ali morda celo postavljali na novo. Že pred več kot desetletjem je Janez Kastelic (eden od novih lastnikov dela Kastevčeve trate) težko zbolel in pred nekaj leti je

v spomin

61

Zaprl svoje trudne si oči, glasu tvojega, Franci, več ni, le orglic glas in ples čuje se nekje iz nebes.

Ostala praznina je in spomin na srečne trenutke z njim.

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka

Francija Benčine

(25. 5. 1935 – 28. 6. 2011) iz Žalne pri Grosupljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za tolažilne besede, izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev.

Prav posebna zahvala članom PGD Žalna in njihovemu predsedniku Dragu za ganljiv govor. Zahvala tudi gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našega Francija pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Živel bo naprej v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi.

že kazalo, da je bolezen premagal. Zato se je zaobljubil, da bo na mesto nekdanjega križa postavil nov križ, čeprav na njihovi zemlji že stoji ena Marijina kapelica kot zaobljuba sorodnikov iz časov prve svetovne vojne. Skupaj z nekaj dobrotniki je Janez s tehnično podporo (zidarji, mizarji, kleparji, …) križ postavil pred približno dvema letoma na koncu svoje parcele. Na njem ni bilo le Križanega.

Bolezen pa je ponovno bila močnejša … Janeza smo položili v prerani grob koncem letošnjega maja. Na pogrebščini pa je padla odločitev, da vaščani zberemo sredstva za nakup Križanega in pripravimo vse potrebno za blagoslov. Glavno organizacijo pri tem je prevzel Jože Kastelic (Matozljev).

Omenjenega dne je žalski župnik Andrej Šink oznanil 30. dan po Janezovi smrti, zato je bila pod Boštanjem najprej sveta maša za pokojnim. Nato smo odšli h križu, na katerem spodaj piše: »Bod' pozdravljen, ko v vas prideš in Bog s teboj, ko iz nje odideš!« Gasilci so za nekaj minut ustavili vaški promet, župnik je opravil blagoslov križa, pevci zbora Samorastnik pod vodstvom Janezovega sošolca iz osnovne šole Draga Zakrajška pa so zapeli nekaj cerkvenih pesmi.

Nato smo zaradi deževnega vremena še za kakšno urico vsi skupaj z Janezovimi domačimi odšli v zagraški gasilski dom.

Naj Janezov križ spominja tudi na vero naših prednikov!

Jože Miklič

62

62

nekaj za veselje, nekaj za vedoželje

Kako je mojster Feliks delavce pri čuječnosti ohranjal

Eho cajtngi

mali srpan / 7 - 2011

Kdo pravi, da ne vem!

(Domač kviz)

1. Kaj so bila gradišča? a) utrjene vzpetine iz starejše železne dobe b) utrjeni tabori v času turških vpadov c) zemeljska dela pred postavitvijo vasi.

2. Katera sorta jablan je najzgodnejša?

a) krivopecelj

b) kosmač

c) beličnik 3. Označi naselbinsko ime, ki je po nastanku najmlajše?

a) Šentjurje

b) Gatina

c) Medvedica 4. Koliko selišč je v krajevni skupnosti Škocjan? …….. .

5. Označi številko, ki je po videzu najbolj elegantna:

a) devetica,

b) petica

c) osmica 6. Katera sladkorja prevladujeta v medu:

a) fruktoza in galaktoza

b) glukoza in fruktoza Mojstri stare šole so bili strah in trepet Prav gotovo je električna iskra pripomogla,

c) saharoza in maltoza vajencev, pomočnikov in sploh vseh da se mu je posvetilo. Že prvo nedeljo podrejenih. Tak je bil tudi Feliks, ki pa se je v je odšel v obrat, v svoji sobici instaliral nečem le razlikoval od njih – bil je milejšega indukcijski telefon in žice skrivoma povezal 7. Poišči les, ki času najdlje kljubuje!

a) leskovina srca, zato ni delil ostrih opominov in klofut z delovnimi pulti. Naslednje mesece je

b) bukovina nerodnežem in prestopnikom. Kadar je skrbno škilil skozi nadzorno okence. Ko je

c) hrastovina videl, da kateri od delavcev v nočni izmeni zapazil kakega kinkajočega »garača«, je

d) lipovina dremlje, nagnjen na delovni pult ob stružnici, njegovo mizo povezal s svojo »elektrarno« je stopil zraven, prestopnika opomnil in je in spustil nekaj kratkih sunkov. Da bi videli, zaleglo. Toda učinek je bil kratkotrajen, ker kako je sleherni poskočil in odhitel skrbno 8. Koliko meri najvišji vrh v občini Grosuplje? so podrejeni kmalu začeli izkoriščati njegovo nadzorovat delovni stroj. Ob novem letu ………. . dobrosrčnost in malo je manjkalo, da bi si so pri obračunu ugotovili, da je Feliksov pri direktorju zapravil ves ugled in zaupanje. oddelek opazno presegel normo, zato 9. Kaj je dalo osnovo za besedo zmaj?

a) zijanje Dolgo je tuhtal, kaj naj napravi, da bo volk sit so delavci dobili teden dni nagradnega

b) požiranje in koza cela, a se ni nič pametnega domislil. dopusta, mojster pa še enkrat toliko. No, pa Potem pa mu je prišel v roke star indukcijski recite, če mojster Feliks ni bil dobra duša c) bruhanje telefon, tak na vrtljivo ročico. Ko je ročico pa pameten nič kako. zavrtel in prijel za žico, ga je pošteno sunilo. Leopold Sever 10. Kaj kaže podoba? …………

Odgovore najdete v razdalji manj kot pol metra.

Odgovori: 1, a, 2. c, 3. a, 4. šest, 5. c, 6. b, 7. c, 8. 748 m, 9. a, 10. plug.

Nekaj burkarije

ločitvenim postopkom jo sodnik vpraša: »Gospa, kdaj pa ste prvič opazili, da je ta človek nemogoč in da ni za vas?!« Zaupni pomenek Zdenko: »Moj oči se pripravlja, da bo jutri »Že na dan poroke – na vse načine je trmoglavil, da hoče biti na poročni fotoprišel v banko.« grafiji!« Edo: »Kako, preko zvez?« Zdenko: »Kje pa, preko kanalizacije.«

»Moškega, vendar,« brez pomisleka odgovori Branko. »Zakaj tako misliš?« se čudi učitelj. »Zakaj? Zato, ker ima brke!«

Odkritosrčnost

Zdravnik: »Bom kratek in jasen. Vaše zdravstveno stanje ni nič kaj obetavno. Bi radi še koga videli, preden se kaj primeri?« Hitro se je izdal »Kakšnega spola je mačka?« vpraša uči- Bolnik: » O, to pa to, gospod doktor, rad bi videl Žena je zahtevala uradno razvezo zakona. Med telj učenca Branka. kakega drugega zdravnika!«

Prepoznavno znamenje

mali srpan / 7 - 2011

Eho cajtngi

mi se volimo

Kresalovo izžvižgali

Dan pred SUPERREFERENDUMOM so obiskovalci mariborskega letalskega mitinga Kresalovi uprizorili tudi miting RESNICE – med njenim govorom so jo glasno izžvižgali.

Komentar: … menda zato, ker je trdila, da se na Štajerskem zgodi večina nesreč pod vplivom alkohola.

Kako naj bi se opravičili?

»Žal mi je, če sem koga užalil,« je dejal zadnjič Ivo Godnič, ko je v svojem sarkazmu za »dan mladosti« nekaterim ponudil »dodatne niše« v Hudi jami.

J€žku za zgled: Tako sta mu menda tudi varuhinji človekovih in gledalčevih pravic pritrdili. Če ti kaj ni všeč, jih najprej vse po spisku fejst »OK…«, potem se jim pa pavšalno opravičiš. Pol' ti tudi' justici n'č ne morejo.

mal' za hec, mal' pa zares

63

Se je B. P. kaj naučil? Nič!

saj ga ljudje vedno bolj serjemo na vseh koncih - nekateri celo po Sebe vidi kot gasilca požarov. Kjer izbruhne internetu. Zato bi menda nekateri tako radi kriza, poskrbi, da vidimo tudi njega. Misli, združili zakona o komunalnih odplakah in da je mati Terezija z državnim denarjem (ki žurnalistični zakon. Pol bo šele SMRDEL3! ga ni), ne razume pa, da je zgolj upravljavec države. – mag. Rado Pezdir Porednika Komentar: Tako oblikovan je tudi rebalans proračuna. Dobrih 50 mio € več so dali EHO CAJTNGA za nezaposlene, ceste in KOČEVSKO že- so videli, leznico bi pa najraje kar ukinili. Zato J€žek da je kupoval nov predlaga: Vse nezaposlene poslati v KOJNPJUTER. Menda KOČEVJE gradit leta 1968 ukinjeno progo! se je spet prijavil za nov mandat. Zdaj nabavi samo še nov internet - letnik 1943 ...

iz domačih logov

Naj bodo seje vsak mesec?

međunarodna palit'ka

Zadnjič je ena svetnica dejala, da bi morala biti vsak mesec seja komunskega sveta, a se nekateri bojijo, da ta pobuda izhaja iz Jadran = NAŠ! želje po izplačilu sejnin.

Včasih smo rekli: »Trst je naš!« - pa smo ga zgubili. Potem smo rekli: »Triglav je naš!« Ne čakaj na maj!

- pa smo ga komaj ubranili. Nato so rekli: Hrastarjeva Na zadnji VELEUPELJSKI proslavi so »Piranski zaliv je naš! - pa še nič ne vemo, odstopila??? biserne pevke vpričo visokih gostov med koliko bo od te luže ostalo. drugim zapele tudi pomenljivo pesem NE Komentar: Zato menda kar velika večina Po izgubljeni obtožbi ČAKAJ NA MAJ. Poslušalci so se potem proti osebi s črko Slovencev hodi na 'hrvatsko more' in celo spraševali, komu je bila namenjena. So J v zvezi s PATRIO porednik EHO CAJTNGOV je letos menda tri morda pevke mislile na predčasne volitve? nekateri zdaj pravijo, da noči prespal nekje na Krku, z namenom - če bo Hrastarjeva skupaj s bo komu razlagal, da = Jadran naš, ga bodo Kamunala + zakon o medijih svojim možem, DraITAK razglasili za neuravnoteženega. gim Isajlovićem in še V VELEUPELJSKI KOMUNI je med najbolje nekterimi somišljeniki uprizorila ponovno stoječimi podjetji KAMUNALA. Se ve, zakaj, Puške v koruzi - pred 20. leti … aretacijo kot je bila leta 1988. V akcijo se bodo Čas za metanje puške v koruzo je bil pred odpeljali s PATRIAMI - kot pravi PATRI (IDI)OTI. dvajsetimi leti, ko so se številni naši odločili za miroljubno koeksistenco z JLA in Miloševićem Trije vogali – in sračje gnezdo in so spisali neuvrščeno peticijo o tem, da se je Tri ministrice so se ZARES poslovile in v treba razorožiti in ne oboroževati. - Vinko Vasle preddopustniškem slogu slovenskemu narodu Komentar: Tudi v VELEUPLJAH je bilo kar razlagale, da so podpirale tri vogale. Eni od teh nekaj takih LIGHT pacifistov. sta z referendumi propadla celo dva zakona (RTV in ARHIVI), druga pa je menda ljudstvu razlagala, da bo odslej RADIČ prodajala.

Komentar: J€žek se zdaj vprašuje, zakaj je potrebno še vedno toliko ministrov in ministric, če pa imajo samo še en vogal za podpirat. Ali pa je morda ta hiša narejena na toliko vogalov - kot sračje gnezdo?

SLO kultura – na višku

Kulturna ministrica v odhajanju je dejala, da je SLO kultura na vrhuncu svojih moči.

Komentar: Glede na to, da so državnemu sekretarju Milošu P. kulturniki predali 7.000 podpisov, bi dejal, da celo več kot na vrhuncu – že malo čez - kot topovska krogla v zaključnem letu, le še treščiti mora v kup, da bo še bolj SMRDEL.

Pol jih je preveč

Menda je zadnjič B.P. dejal, da je pol javne uprave preveč. A iz javne uprave se že sliši pritajen glas: »Če je kdo kje preveč, je najbrž razsuta vlada.«

Šparali bodo

V javni upravi so med tem že spet napovedali, da bodo začeli šparati na toaletnem papirju.

Logično! Če ne bo plač, ga tudi srat ni treba.

Zadnjič, ko so v VELEUPELJSKEM KOMUNSKEM SVETU glasovali o priznanjih in nagradi, so nekateri predlagali, da bi v statut vnesli še NAZIV OBČASNEGA OBČANA. Porednik EHO CAJTNGOV pa trdi, da je ta zgodba za Ivana Mačka - Matijo že bila končana leta 1991, a so pri tem pozabili še na Edija K. - tako kot v večini slovenskih komun, ko je vseh slovenskih občin. Do preklica le-ta postal 26. 1. 1970 častni občan tega sklepa pa še ni prišlo. heca se J€žek Zagraški

64

zdravje

Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno.

(A. P. Čehov) Prebivalcem vasi in zaselkov okoli Radenskega polja, krajinskega parka in živopisnega bisera, na katerega bi bili radi vsi ponosni, naval komarjev ne prizanaša.

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Komarje je potrebno obravnavati resno

Komarji so namreč skorajda preprečili izgradnjo tega velikega kanala, kajti med delavci sta smrtno kosili malarija in rumena mrzlica, gradnja pa je bila ustavljena. Šele z organizirano akcijo uničevanja komarjev Veliko dežja in visoke temperature so so jo lahko nadaljevali. na Radenskem polju ustvarili idealne pogoje za razvoj komarjev, ki so se letos Prenos nalezljivih bolezni je, kot razmnožili preko vseh še znosnih meja. dokazujejo študije, logično nadaljevanje Postajajo naši vsakdanji spremljevalci, ki življenjskega ciklusa komarja. Odrasle bodo obiskali tudi do 20 km oddaljen plen. živali se prehranjujejo večinoma z Nastanek toplokrvnih živali je v pradavnini rastlinskim sokom in nektarjem, vendar omogočil razvoj sesalne funkcije pri pa hranljive snovi v njem ne zadostujejo komarjevi samici, ki s sesanjem krvi samicam med razvojem jajčec. Zadostno pridobi močno povečano produkcijo jajčec. količino energije v tem obdobju zagotovijo Po vsakem obroku krvi namreč izleže tako, da sesajo kri vretenčarjev, predvsem od 400 do 450 jajčec. Njihova življenjska sesalcev, pa tudi ptic in plazilcev. Ob doba je štiri do pet let, preživijo tudi nizke piku izbrizga komar v gostitelja slino, temperature. Življenjska doba razvite ki vsebuje sredstvo proti strjevanju žuželke je od dva meseca in pol do šest krvi (antikoagulant). Komarji so zelo mesecev. Znanstveniki jih proučujejo zelo pomembni vmesni gostitelji in prenašalci pozorno, saj je njihova povezava s človekom mnogih patogenih virusov in praživali, ki pomembna. Kot zanimivost naj povemo, povzročajo bolezni. Med sesanjem krvi da v tundrah Arktike gomazi komarjev in okuženega gostitelja zaidejo ti organizmi s poizkusi so ugotovili, da gre za gostoto v prebavilo samice komarja. Tam se devet tisoč ugrizov osebe na minuto, to namnožijo, a ne povzročajo za bolezen pa pomeni odliv polovice človekove krvi v značilnih simptomov. Ko samica ponovno dveh urah. Mlade nezaščitene živali so že sesa na drugem gostitelju, s slino izbrizga poginile zaradi pikov. vanj tudi patogene, ki so se namnožili v žlezah slinavkah. Druga pot prenosa je na Komarji so, kot trdijo resni znanstveni površini obustnega aparata. članki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), odgovorni za več človeških Češki znanstveniki so v zadnjem času smrti kot katera koli druga žival. Ena od potrdili, da so le tretjino okužb z borelijo značilnih bolezni, ki jo komarji prenašajo, zagrešili klopi, ostali dve tretjini pa komarji. je malarija. Njene žrtve štejejo v stotinah Visok odstotek komarjev je namreč milijonov, vsako leto umre zaradi nje prenašalcev povzročitelja borelioze, za milijon otrok in se pojavi nekaj sto katero obolevajo z veliko pogostnostjo milijonov novih primerov obolelih. Komarji tudi psi. V prid razmnoževanju komarjev in prenašajo več kot sto virusnih bolezni, širjenju nevarnih okužb govori tudi globalno najbolj nevarni sta denga mrzlica in vnetje segrevanje. Obstoj in delovanje komarjev je možganov (encefalitis). Denga mrzlica namreč močno povezano s temperaturo. In izvira iz Azije in jo prenaša tigrasti komar, ne le to: dviganje temperature omogoča ki so ga v naši bližini prvič zasledili leta tudi širjenje malarije, saj omogoča 2005 v Padovi (Italija), leta 2006 pa že v preživetje virusa tudi v nekoč hladnejših okolici Kopra. Mrzlica Zahodnega Nila je temperaturnih pasovih. Tako napovedujejo dobila ime po pokrajini v Ugandi, kjer so njeno dramatično širjenje, če se bo proces jo najprej odkrili. Najbolj je razširjena med nadaljeval. Enako velja za denga mrzlico. pticami, predvsem vranami, njihovi pogini pa so tudi med prvimi znaki epidemije. Le neznaten porast temperature vodi Poleg naštetih prenašajo komarji tudi v višanje števila okuženih komarjev, ki druge nevarne bolezni, kot je filarioza, pikajo pogosteje. V stoječi vodi se zaredijo in različne parazite. Še vedno se pojavlja komarji v približno desetih dnevih, največja tudi rumena mrzlica. Tako slednjo kot legla so močvirja in poplavna območja, malarijo so Američani premagali šele z njihov sovražnik pa je sušno poletje. izsuševanjem Panamskega prekopa in Poplavni komarji odlagajo jajčeca v travo, uporabo velikanskih količin pesticidov. hišni komarji pa na vodo oziroma na

robove posod. Že nekaj ličink v litru vode je zadosten alarm, da je potrebno ukrepati.

Tudi sami lahko naredimo veliko, da preprečimo razvoj komarjev v bližini naših bivališč. Osnovno vodilo mora biti preprečevanje razvoja in zatiranje komarjevih ličink, ki je z ekološkega in ekonomskega stališča bolj uspešno, kot pa uničevanje komarjev samih.

Veliko bomo dosegli z izsuševanjem mlak in kotanj, tudi tistih najmanjših, in z odstranjevanjem korit, v katerih se zadržuje voda. Sode, iz katerih zalivamo vrtove in travnike, je potrebno pokriti, odstranjevati prazne konzerve in avtomobilske gume, ki so tako rekoč inkubator za gojenje komarjevih ličink. Že dolgo se za organizirano preprečevanje razvoja komarjev uporabljajo biocidi, ki niso strupeni za ljudi, domače živali in ribe. Biološko uničevanje v nemškem Porenju z največjim uspehom uporabljajo že več kot 30 let. Tudi pri nas v Ratečah so pri tem uspešni že več kot 20 let.

Preparati za škropivo vsebujejo bakterije Bacillus thuringiensis, soj Israiliensis, ki povzročajo propad razvojne oblike komarja. Strokovnjaki pozivajo lastnike travnikov, da dosledno kosijo površine in odstranjujejo pokošeno travo, saj z njo odstranijo tudi jajčeca. Visoka trava in drugo rastlinje onemogoča škropljenje, ki ga je potrebno ponavljati ob vsakem večjem deževju. Za učinkovito zmanjševanje populacije komarjev se začne s škropljenjem že v marcu ali aprilu. Žal ga je potrebno opraviti ročno, saj je tako najbolj učinkovito.

Ob piku komarja, ki v svoji slini nosi štiri vrste aktivnih snovi, ki povzročajo alergično reakcijo, lahko pride do rdečine, otekline in srbečice. Največ škode si povzroči opikana oseba sama, ki s praskanjem rano dodatno okuži. Na kožo po piku položimo hladen predmet ali led, uporabimo tudi blažilno mazilo.

Mojca Sajovic Viri: http://www2.arnes.si/~ljkzl1/clanki/komarji. htm (Zlatko Krasnič, Kmetijski zavod Ljubljana) http://sl.wikipedia.org/wiki/Komarji

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

zdravje

65

Prizadevanja za zatiranje komarjev Največ je nepokošenih strug in obrežij, katerih lastnik je ministrstvo za okolje, ki je tudi dolžno vzdrževati vodotoke. - Nepokošeno ožje območje strug v Reticah pod Zagradcem.

V teh nekaj stavkih bi rad posebej izpostavil prizadevanja posameznikov iz Društva za zatiranje komarjev (Bojan Dolgoš in ostali člani društva), ki so ugotovili, da se stanje glede števila ličink komarjev na samem Radenskem polju izboljšuje. Vedno bolj kritično pa je to stanje v širšem območju - na območjih pod Spodnjo Slivnico, prek južne industrijske cone in Benata, Ponove vasi do Št. Jurija in nato tudi na območju močvirij okoli Gatine in Duplic, pa tudi na območju spodnjega dela Radenskega polja v KS Račna ter v Lučah, Loki in Žalni.

Zato so se odločili, da obvestijo sosednje krajevne skupnosti, da je nadzor in škropljenje komarjev do nadaljnjega potrebno razširiti tudi na ta območja. Iz osebnih opažanj pa lahko še zapišem, da so prizadevni člani letos vložili ogromno naporov, da bi preprečili razvoj komarjev, a so dokaj velike padavine

in temperature ustvarile dodatne pogoje za razvoj komarjev, poleg tega pa k povečanju števila komarjev prispevajo tudi migracije leteh iz drugih delov občine. In spet jih je skoraj toliko, kot jih je bilo, ko se jih še ni zatiralo.

Zato je društvo skupaj z vodstvom KS Mlačevo (predsednik Janez Svetek in Valentina Vehovec) organiziralo letos že dva delovna sestanka v zagraškem gasilskem domu. Udeležili so se ga predstavniki KS Račna – Rajko Palčar, Sp. Slivnica – Dušan Križman, Št. Jurij – Samo Marinčič in Žalna – Danijela Pirman ter Kmetijska svetovalna služba Grosuplje – Ana Pavčič in predsednik Nadzornega odbora Občine Grosuplje - Milan Vehovec. Poleg osnovnih informacij, kako in kdaj je potrebno zatiranje ter o opremi in osebni zaščiti ter učinkih škropiva na ličinke komarjev in na človeka, so predstavili tudi

Včasih so kmetje pokosili za steljo živini tudi med meandri pred Beznico, a je zdaj trava tako umazana, pretežno od fekalij iz čistilne naprave, da tega ne počnejo več. Poleg tega pa je v Zagradcu samo še nekaj ljudi, ki se (razen dveh) le ljubiteljsko ukvarjajo s kmetijstvom.

Na eni strani toliko lepot, na drugi pa toliko problemov! - Rumeni blatniki v Vičevem močilu.

organizacijsko shemo društva.

Na koncu je na predlog kmetijske svetovalne službe bilo predlagano, da se pozove vse lastnike zemljišč, ki imajo travnike v poplavnih območjih oziroma neposredni bližini strug, da jih morajo redno (ali vsaj enkrat letno) kositi, saj s tem na naraven način preprečujejo širjenja območij ličink komarjev. Mi pa k temu dodajamo, da je nepokošenih površin največ v lasti države oziroma pristojnega ministrstva za okolje ter da bo z ureditvijo osrednje čistilne naprave v Grosupljem in izgradnjami kanalizacij v občini tudi voda v potoku nizvodno bolj čista in se bodo v njej lahko spet normalno razmnožile ribe in žabe ter kačji pastirji, pa tudi ptice, ki so vsi skupaj naravni sovražniki komarjev.

Torej! Kdo je (spet) na potezi?

Jože Miklič

Radensko polje se je tudi močno zaraslo. Več kot 10 % območja so v zadnjih 20 letih prerasla grmovje in tudi čez 10 m visoka drevesa.

66

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

oglasi

67

Zanimivosti

Luksuzna potniška ladja Queen Elizabeth II prevozi z enim litrom 4 cm.

Zareza, ki ste jo naredili na skorji debla drevesa, bo ostala vedno na isti razdalji od tal,čeprav drevo raste. Če uporabljate slušalke 1 uro, povečate število bakterij v ušesu za 700 x.

Okrog 50 % ljudi na svetu ni niti enkrat telefoniralo.

90 % holandskih najstnikov govori tekoče angleško, medtem ko v Ameriki tekoče govori angleško samo 80 % najstnikov.

Od leta 1815 je bilo 210 mednarodnih vojn.

Najkrajša vojna je bila 1895, ko se je Zanzibar predal V. Britaniji v 38 minutah.

Leta 1926 je bilo na svetu samo 100 televizorjev.

Mexico City se pogreza približno 25 cm letno.

Madrid je edino glavno mesto v Evropi, ki se ni razvilo ob reki.

Lubenica je zelenjava, paradižnik pa sadje.

Nekateri Eskimi uporabljajo hladilnike zato, da hrana popolnoma ne zmrzne.

Korenje vsebuje 0 % maščob.

Srce pri utripanju povzroča tako visok pritisk v telesu, da bi curek krvi lahko dosegel 9 metrov višine.

Na 60 stopinji geografske širine lahko obplujete cel svet.

Sedanje število živih ljudi na svetu je večje, kot število preminulih, ki so kadarkoli živeli na Zemlji.

68

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

oglasi

69

70

grosupeljski odmevi

Kolofon

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2010

Navodila za dopisovalce

Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič,

NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL

tel. popoldne 786-07-22, GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic @ t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.

Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom strani: Jože Miklič Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160

PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI do petka, 9. septembra 2011.

/ ISSN: 1580–0911

V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis “Grosupeljski odmevi” vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2011 dalje) v nakladi 6.368 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca.

1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF ali DOC zapisih. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag.

Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed naslova prispevka - npr. Res najlepši je mesec maj.

Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/ pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.

Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, političnih strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.

V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.

Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.

TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.

Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih 2. člen

CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.

Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) Dimenzije oglasa v cm

Površina oglasa v cm2

Korekcijski tržni faktor

Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.

Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta.

Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.

Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!

Skupno število točk

Cena v €

Končni znesek z DDV v €

A

6,0 x

6,0

36,0

1,650

59

30,37

36,44

B

6,0 x

8,3

49,8

1,549

77

39,44

47,33

C

6,0 x 12,5

75,0

1,347

101

51,65

61,98

D

9,2 x

8,3

76,4

1,339

102

52,28

62,73

E 12,3 x

8,3

102,1

1,143

117

59,66

71,59

F 12,3 x 12,5

153,8

1,060

163

83,56

100,28

G 18,6 x

154,4

1,062

164

83,83

100,59

8,3

H 18,6 x 12,5

232,5

0,994

231

117,92

141,51

I 18,6 x 27,3

507,8

0,918

466

238,33

286,00

J (39,6 x 27,3)

1081,1

0,866

936

478,68

574,42

Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini.

Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.

Digitalno oblikovan oglas mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_ oktober_2009.pdf.

Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic @ t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.

ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu:

joze.miklic @ t-2.net

»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič

julij / 7 - 2011

Grosupeljski odmevi

Županova jama – turistično in okoljsko društvo Grosuplje in Teden vseživljenjskega učenja Teden vseživljenjskega učenja razširja pomen, vlogo in možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih. V Sloveniji projekt finančno omogočata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport. V neposredno izvajanje projektov se vključuje vedno več organizacij in društev. Letos se je temu gibanju pridružilo tudi naše društvo Županova jama – turistično in okoljsko društvo Grosuplje.

Prijavili smo štiri prireditve.

- Razstava Skriti svet Županove jame, ki jo je z izborom svojih fotografij pripravil fotograf Marjan Trobec, je v preddverju Kulturnega doma Grosuplje vabila vse obiskovalce kulturnih prireditev tudi na ogled naravne znamenitosti – Županove jame. Razstavo so si ob avtorjevem vodenju ogledali tudi župan in podžupana občine.

- Obisk Županove jame in okolice smo ponudili tudi zanimivi skupini upokojencev Zavarovalnice Triglav, ki svoje vsakoletno srečanje obogatijo s spoznavanjem Slovenije. Vodena ogleda Županove jame in Tabora Cerovo sta bila prilagojena skupini izobražencev. Uspela akcija nam je dala poleta, da bomo poskušali razširiti svojo ponudbo različnim skupinam in jim prilagoditi vodenje.

- Podzemni svet za najmlajše skupinam nižjih razredov osnovnih šol in vrtcev predstavi Damjan Viršek, predsednik društva. Dolžina ogleda in vodenje je prilagojeno starostni stopnji otrok.

- Vila Svetlina predstavlja podzemni svet za vrtčevske otroke. Članica upravnega odbora Županove jame – turističnega in okoljskega društva Grosuplje Tanja Zavašnik in Maja Okorn iz Mestne knjižnice Grosuplje skozi pravljične pripovedi vodita prilagojen ogled jame s pomočjo vile Svetline in škratov. Županova jama – turistično in okoljsko društvo Grosuplje se trudi pridobiti čim bolj raznovrstne obiskovalce jame po starostni, izobrazbeni in interesni strukturi in vsakemu ponuditi tako predstavitev dolenjskega podzemnega sveta, da bo vsak odnesel čim več novega znanja in se bo rad vračal v naše kraje.

Marija Samec

oglasi

71

72

oglasi

Grosupeljski škrat Vabimo na kiparske ustvarjalne delavnice za otroke, mladino in odrasle vsak delovni dan, od torka, 16., Do petka, 26. Avgusta 2011, med 10. In 14. Uro. Poletne ustvarjalne delavnice v Boštanju bomo nadaljevali s tematiko lanskega leta. Raziskovali ter ustvarjali bomo na temo škratov.

Domišljijo bomo usmerili v postavljanje škratov v prostor. Vzporedno s tem pa se bo odvijala dramaturška delavnica.

Otroci bodo preoblikovali lanskoletno zgodbo, ki jo je pod vtisi delavnic zapisala lanskoletna in tudi letošnja mentorica eva mlinar ter poiskali različne načine za uprizoritev.

Naš namen ni, da bi z dvotedenskimi delavnicami zaključili fantaziranje o škratih, pač pa želimo, da te delavnice predstavljajo bazo za nadaljnje aktivnosti.

Ob koncu leta 2011 si želi izpeljati predstavo o škratih, katero bomo skupaj z otroci začrtali ravno na teh delavnicah.

Okviren program delavnic 'Grosupeljski škrat' Delavnice trajajo od torka, 16., do petka, 26. avgusta 2011, med delavniki od 10. do 14. ure. Delavnice smo razdelili na več sklopov. V dopoldanskem delu se bo odvijala delavnica izdelovanja škratov iz purpena in drugih materialov pod mentorstvom akademskega kiparja Ljuba Zidarja, v popoldanskem delu pa bodo po različnih dnevih potekale raznovrstne delavnice, in sicer dramaturške, scenske, ustvarjalne (glinene posode, verižice iz naravnih materialov, lovilce sanj s svetlobnimi učinki, izdelovanje papirja, oblikovanje fimo mase) ter gibalne delavnice (nogomet, izrazni ples, različne igre) pod mentorstvom Tine Koščak. Med dopoldansko ter popoldansko aktivnostjo bo 15-minutni odmor za malico.

V zadnjem dnevu delavnic, v petek, 26. avgusta, pa bomo skrbno razstavili izdelke ter povabili različne goste na otvoritev razstave.

Delavnice bosta vodila akademski kipar Ljubomir Zidar in Tina Koščak z ekipo sodelavcev. Kot vsako leto bo tudi letos kot sponzor sodelovala pekarna Grosuplje. Udeleženci pa bodo ustvarjali na ploščah, sponzorskem prispevku MZG d.o.o. - Grosuplje.

Kontakt: Tina Koščak, 031 707 730 ali elektronska pošta:

info@kiparstvo-zavod.si Delavnice so brezplačne.

Primerne so za šoloobvezne otroke.

Vljudno vabljeni!

Zavod za kiparstvo in

Občina Grosuplje

Grosupeljski odmevi

julij / 7 - 2011