Mladi novinarji
APRIL 2012 | VETRNICA
VETRNICA Priloga mladih novinarjev v glasilu Grosupeljski odmevi Grosuplje letnik XXXVIII | 4 - 2012
1
2
VERTNICA | APRIL 2012
Mladi novinarji
Uvodnik V čem so lokalne novice boljše od ostalih? Ko vsak dan praznimo poštni nabiralnik, se najprej iz njega vsujejo reklamni letaki in seveda pozdravi podjetij, ki nam za našo zvestobo njihovim uslugam dodajo še položnice. Med vso pošto pa se 10-krat na leto znajdejo tudi Grosupeljski odmevi. Nekaj izvodov roma skupaj z vsemi reklamnimi letaki v koš, tisti, ki poznate pravo vrednost lokalnega časopisa, pa ga z veseljem vzamete v roke in prebirate. V vsaki številki je za vsakogar nekaj. Vesti o dogodkih, ki v osrednjih časnikih in ostalih medijih ne najdejo prostora, bodo zagotovo našle svoje mesto v lokalnem časopisu. Še vsak, tako na prvi pogled nepomemben vaški dogodek, je za prebivalce teh vasi in okolice pomemben in zato je prav, da najde mesto v Grosupeljskih odmevih. V občini Grosuplje raste nov rod bodočih novinarjev, ki vas bodo nekega dne prek tiskanega ali elektronskega medija obveščali o pomembnih dogodkih doma in na tujem. Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, je v sodelovanju z občino Grosuplje tudi letos organiziral dan za nadebudne osnovnošolske novinarje. Deklice in dečki so kot nebrušeni diamanti, v vsakem je potrebno odkriti, kaj jih res zanima, da jim lahko daš pravo spodbudo za prve korake v svetu medijev. Nekateri bi že jutri pisali za športni časopis o največjih dogodkih po svetu, nekatere bolj zanima glasba. Ko smo po nekajurnem druženju razdelili naloge, sem se spomnil svojih začetkov v njihovih letih. Seveda bi zdaj večino člankov napisal povsem drugače, kot takrat, a nekje je treba začeti, da lahko obrusiš svoj talent. Ko boste prebirali naslednje članke v Vetrnici, se spomnite vaših začetkov v kateri koli dejavnosti. Pod članki preberite tudi imena avtorjev, ki so morda danes vaši sosedje ali prijatelji. Čez nekaj let pa se bodo zagotovo nekatera imena pojavila v osrednjih časnikih ali pa vam bodo na vaši najljubši radijski postaji zaželela dobro jutro in dober večer s televizijskega ekrana. Obilo užitkov ob prebiranju člankov, morda pa boste ponovno izvedeli kaj novega o vašem kraju. Gorazd Hočevar
Mladi novinarji
APRIL 2012 | VETRNICA
Intervju z županom občine Grosuplje, dr. Petrom Verličem Po srečanju mladih novinarjev še tiskovna konferenca V petek, 6. aprila 2012, smo bili povabljeni na tiskovno konferenco z županom Občine Grosuplje, dr. Petrom Verličem. Več mladih novinarjev iz grosupeljskih osnovnih šol je pripravilo vprašanja za prvi “odrasli” intervju. Konferenca z mladimi novinarji je potekala v prostorih grosupeljske občine in je bila zelo uspešna. Spoštovani župan! Ali se vam je življenje, odkar ste župan, kaj spremenilo? Precej. (smeh) Sicer moram reči, da sem v občinski politiki že od leta 1998, ko sem se preselil iz Ljubljane v Grosuplje. Temu se reče po domače "priženil". Moja soproga je domačinka iz Tlak. In ves čas sem bil tudi občinski svetnik. Tako, da sem ves čas tam, kjer so ljudje. V tem je smisel, da o občini, kjer živim in jo vodim, čim več vem in jo tudi spoznam. Ampak, ko pa sedeš na mesto župana, se kar veliko spremeni. Delo je zelo zanimivo, veliko stikov imam z ljudmi, veliko je tudi problemov. Ljudje oz. občani se precej obračajo na občino s problemi, vendar je veliko stvari takih, za katere kot župan nisem pristojen, mi jih pa občani radi povedo. Recimo, če hoče kdo zidati hišo in ne dobi gradbenega dovoljenja, tega mu župan ne more dati. Če pa se recimo občani obrnejo na občino zaradi varnosti pred šolo, kako je s šolskimi prevozi in veliko podobnih stvari ..., za to pa je pristojen župan. Mislim, da sem se kar spremenil, ja. Velik plus je, da mi ni več treba vsak dan hoditi v Ljubljano v službo. Delo župana je dinamično, vsak dan se kaj zgodi. Tudi moje življenje se je gotovo spremenilo.
Večina ljudi je zadovoljnih s prometno infastrukturo. Ampak
bom vseeno vprašal. kdaj bo končan prvi izvoz za Grosuplje?
vtisnila v spomin?
Maja. No, to je ena od zadev, za katere ni pristojen župan. Gradi invenstitor tega krožišča in lastnik tega priključka je država. Tudi meni se zdi, da gre počasi, ampak so obljubili, da bo ta izvoz prvega maja narejen. Potem bomo pa končali tudi vsa krožišča, da bo promet hitreje tekel.
Vesel sem vsakega povabila. Vesel sem vsega, kar se v občini zgodi. Zelo rad se udeležim nastopa pevskih zborov na Osnovni šoli Louis Adamič Grosuplje, tako otroških kot tudi odraslih pevskih zborov. Iz skoraj vse občine. Če se na šoli kaj zgodi, če le lahko, tudi z veseljem pridem.
Mene pa zanima, kdaj bo zgrajena podružnična šola na Polici?
Od novembra 2010 ste župan občine Grosuplje. Kaj ste počeli, preden ste postali župan?
Je v polnem teku in sredi priprav. Najprej je treba urediti dokumentacijo, dovoljenja za ureditev zemljišča; usklajeno s krajani. Če bo vse posreči in ko bomo dobili odobritev države, bo tudi vse drugo.
Ali radi berete? Katera je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Rad berem, le časa je premalo. Toliko stvari imam in včasih, ko zvečer pridem domov, ni več volje. Prosti čas je pa res tudi za branje. Nazadnje sem poleti prebral knjigo Habsburžani. Začel sem se zanimati za zgodovino. V šoli mi ni bila všeč, le tisto, kar je bilo nujno. Zdaj pa vidim, da je lahko tudi zanimiva.
Imate radi prireditve - kulturne, športne, dobrodelne. Na kateri ste bili nazadnje? In katera se vam je v zadnjem času najbolj
Marsikaj. Doktoriral sem s področja gradbeništva oz. železniške infrastrukture. Pred tem sem bil dolgo časa zaposlen na Slovenskih železnicah. Bil sem tudi državni sekretar na ministrstvu za promet. Bil sem tudi direktor Prometnega inštituta. Izvoljen sem bil za poslanca državnega zbora. Kolikor mi še ostane časa, predavam na fakultetah za gradbeništvo in promet.
Želimo vas spoznati kot človeka. Kaj vas v življenju najbolj zanima? Oziroma kaj vam največ pomeni? Prosti čas. Tega je zdaj premalo. Vsak trenutek, ko se da, je lepo, da ga preživiš z družino. Čas, ko se “odklopiš” od vsakdanjika. Želim si tudi kakšno potovanje v prihodnje, če bo še čas.
3
4
Mladi novinarji
VERTNICA | APRIL 2012
Kakšno mnenje imate o nas, najstnikih v občini Grosuplje? Lepo. Imam dva sinova. Stara sta 15 in 16 let. Oba hodita na gimnazijo. Ravnateljice se nad vami nikoli ne pritožijo. Res ne vem, ali ste toliko pridni, ali pa ravnateljice ne povejo po resnici.
Se ukvarjate s športom? Če se, s katerim, oz. kateri šport ste trenirali v svojih najstniških letih? Ne. Nikoli aktivno. Zdaj rad s sosedom kolesarim po občini in takoj vidim, če kaj ni v redu.
Kakšni so sokrajani do vas in kako se obnašajo? Zelo sem vesel vsakega. Vesel sem, da živim v takem kraju, v tej občini.
Kakšni so pogoji (izobrazba, sposobnosti), da človek postane župan in kaj vam je osebno pri vašem delu najbolj všeč? Za župana ne potrebuješ izobrazbe, le veliko dobre volje. Kdaj najbolj uživam pri svojem delu? Ko pridem zjutraj v službo, ko vidim, da so vsi dobre volje, in če so slučajno slabe volje, se pogovorimo in tako se hitro lahko reši vse težave. Vesel sem dobrih stvari, na primer, da smo na šoli Brinje postavili sončno elektrarno, zdaj bo še na šoli Louisa Adamiča.
Ali bo prizidek k šoli Šmarje Sap ločen objekt ali bo šlo le za nadzidavo telovadnice? Napravili bodo ločen objekt. Samo še ne vedo, ali bo prislonjen k telovadnici
ali ne. Morajo videti, koliko učencev bo. Šmarčanov je veliko, kraj se širi in zato si zaslužijo samostojno šolo.
Ali bi občina lahko v Šmarju Sapu omogočila zaprt prostor za zbiranje mladih po osnovni šoli, kjer bi lahko kakovostno preživljali prosti čas? To je lepo vprašanje. Imamo namen urediti igrišče, ki bo ograjeno samo za šole in vrtce.
Če želite še sami kaj dodati? Želim vam, da ste pri svojem učenju čimbolj uspešni ter radovedni pri poklicu novinarstva ... Hvala za vaš pogovor. Zapisala: Tjaša Kocjan, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
Obiskali smo Radio Zeleni val Radio Zeleni val je lokalni radio, ki poleg zabave skrbi tudi za informiranost poslušalcev na območju občine Grosuplje in vseh sosednjih občin ter tudi širše. Ker ga poslušam tudi sama, sem se odločila, da spoznam ljudi, ki se skrivajo za mikrofoni. Pogovarjala sem se z Jakobom Kapusom in Ksenijo Rebeko Matkovič.
Jakob: Od nekdaj me je zanimalo delo v medijih in radio je eden pomembnejših in bolj vidnih oziroma bolj slišnih. Od malih nog že nastopam, predvsem kot plesalec in pevec, zato mi je blizu glasba in vse, kar je z njo povezano. Sicer ne verjamem, da bom vse življenje delal kot moderator, ampak sedaj uživam za mikrofonom.
Kako dolgo že delate na radiu? Ksenija: Izkušnje sem nabirala najprej na radijski postaji Veseljak 2 leti, kasneje sem opravljala tudi drugo delo, to pa mi je prišlo prav tudi na Radiu Zeleni val. Jakob: V bistvu sem še precej zelen na Radiu Zeleni val. Slabo leto sem v ekipi pozitivcev. Poleg dela na radiu delam tudi kot novinar za tiskane medije, veliko časa pa posvečam glasbi in petju.
Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za to delo? Ksenija: Splet okoliščin …, sicer pa odlična priložnost v pravem trenutku: delo, ki ga z veseljem opravljam in še blizu doma je. Najprej me je pot zanesla na radio, ko sem promovirala svoj prvi projekt , zgoščenko PRAVA LJUBEZEN. Moj vokal je bil vodji moderatorjev všeč in predlagal mi je delo voditelja. Delo sem sprejela in še danes ne morem brez tega.
Kako se razumete med seboj na radiu kot sodelavci? Ksenija: Zelo dobro, se mi zdi, da smo same pozitivne osebice. Tudi če ima kdo malo slabši dan, ga preostali skušajo spraviti v dobro voljo. Jakob: Na radiu smo super ekipa, vsak je po svoje prismuknjen, zato nam nikoli ni dolgčas. Več nas je zbranih, boljše se imamo. Odlično se razumemo.
Koliko vas je? Ksenija: Na radiu? Kar nekaj. Vendar nismo vsi redno zaposleni, nekateri poleg redne zaposlitve opravljajo delo radijskega voditelja honorarno. Jakob: Okoli 25 nas je, ki skrbimo za to, da je radio takšen, kot je. Dela nikoli ne zmanjka.
Nam lahko malo opišete, kako poteka vaše delo na radiu? Ksenija: Delo je zelo raznolično; priprava programa, sprejemanje čestitk, osmrtnic, oglasov, snemanje reklamnih oglasov, novinarsko delo in montaža prispevkov, jutranji in popoldanski program, narodnozabavna oddaja PESEM PREPROSTIH LJUDI, vodenje prireditev in koncertov …
Kakšen delovni čas pa ima vaša ekipa pozitivcev? Ksenija: Pester …, ni vnaprej določeno. Ta teden izvem za naslednji teden, tu so še vikendi in prazniki. Jakob: Radio Zeleni val oddaja neprestano, moderatorji pa smo v etru največkrat med šesto uro zjutraj in deseto uro zvečer. Urnik ostalih sodelavcev je precej različen. Tehniki in moderatorji delimo podobno usodo, novinarji so včasih na terenu tudi cel dan, tajništvo in tržniki so za svojimi pisalnimi mizami po običajnem pisarniškem urniku. Redko se zgodi, da na radiu ni nikogar.
Mladi novinarji
APRIL 2012 | VETRNICA
Kako se počutite v vlogi moderatorja/ke?
razmišljate s svojo glavo, kot smo mi v vaših letih, in to me zelo veseli.
Ksenija: Običajno so zelo veseli srečanja.
Ksenija: V vlogi moderatorja, voditelja ali novinarja? Vse je zanimivo in polno dogajanja.
Kako se počutite med nami?
Ste "slavni" v svojem okolju?
Jakob: Biti radijski moderator je super delo. No, razen ko pride na vrsto kakšen dan, ko se ti neprestano zapleta jezik. Sicer pa si ves čas obkrožen z dobro glasbo, zanimivimi informacijami, ki jih posreduješ ljudem.
Jakob: Sam imam od nekdaj srečo, da se v vsaki družbi počutim sproščeno. Ko sem bil mlajši, sem se vedno družil s starejšimi, sedaj pa vedno bolj z mlajšimi. Verjetno tudi to nekaj pove.
Kaj vam je najboljše pri delu moderatorja? Ksenija: Ustvarjaje programa in odziv poslušalcev, ko jih spraviš v dobro voljo in jih odvrneš od vsakodnevnih skrbi.
Ima to delo tudi temno plat (kaj vam ni všeč)? Ksenija: Najbrž tako, kot vsako. Delovni čas je nestalen, odpadejo plesni in drugi tečaji recimo 2 x tedensko, ker ni stalnih terminov, moje delo je večinoma popoldansko in 6-dnevno v tednu, torej vse delovne sobote, mnogi prazniki itn.
Kakšno mnenje imate o nas najstnikih? Ksenija: Rada jih imam. So radovedni in ves svet je pred njimi. Če le dobijo priložnost, da se izkažejo. Razumem njihovo mladost in ko zaidejo, jim priskočim na pomoč, če se le da. Jakob: Moje osebno mnenje o najstnikih? Težko rečem. Razen to, da leta ne kažejo več najstniških številk, po obnašanju verjetno še vedno sodim med vas. Zdi se mi in upam, da me občutek ne vara, da še bolj
Ksenija: Med mladimi? Vedno prijetno.
S čim naj mladi začnejo, oziroma kdaj naj začnejo, da bi lahko nekoč delali na Radiu Zeleni val? Ksenija: Čim prej. Predlagam, da preberete veliko knjig in tako širite besedni zaklad, se zanimate za aktualne novice in ljubite življenje. Tako boste pozitivno lahko prenašali na druge. Začnete lahko z obiskom na Radiu Zeleni val , katerega bomo veseli in vam bomo pokazali, kako delo na radijski postaji poteka.
njimi srečate v živo?
Ksenija: HEHE, slavna?... Prej prepoznavna. To je pač cena poklica.
Kaj bi sporočili mladim? Ksenija: Mogoče kratek napotek; nič ni neuresničljivo, zato vedno sledite svojim željam in ciljem. Če se kje zatakne, pa se vedno lahko obrnete name in na svoje starše, učitelje. Želijo vam samo dobro, čeprav se včasih ne zdi tako.
Kakšni so sovaščani do vas in kako se obnašajo? Ksenija: Kolikor jih uspem srečevati, zelo prijazni in aktivni v domačem kraju, nekaj čisto drugega kot v Ljubljani, ko se skorajda nismo poznali. Jakob: Jaz prihajam iz Ljubljane, tako da nimam dosti stika z lokalnim okoljem, kadar nisem v etru. Moram pa reči, da je vedno lepo, ko zazvoni telefon in pokliče kakšen poslušalec ali poslušalka iz naše bližine.
Kako vas ljudje oziroma poslušalci sprejemajo, ko se z
Tjaša Kocjan
Ta mladina… Nikoli je ni doma! Le kje se potika? Najstniki veliko časa preživijo v krogu prijateljev in vrstnikov. Sestajajo se na najrazličnejših krajih, kjer se lahko ukvarjajo s športom, raznimi aktivnostmi ali pa preprosto poklepetajo. Veliko je lepih, zanimivih krajev v Grosupljem, vendar si mladi za druženje izberejo najbolj nenavadne. Le kateri kraji so to? Nekaj mimoidočih sva vprašali: •
Kje se srečujejo s prijatelji?
Odgovarjalo je 10 fantov in 10 punc. Lahko so si izbrali več krajev.
Po grafu sodeč se največ mladih zbira prav v šoli. Fantje se zbirajo tudi na igriščih ali v klubih, dekleta pa raje zahajajo v kino in k prijateljem. Pia Žmuc in Tjaša Furlan
5
6
Mladi novinarji
VERTNICA | APRIL 2012
Košarkar Nejc Zdešar Več let spremljam uspehe grosupeljskih košarkarjev. Zato sva se s sošolcem odločila, da vam predstaviva drugega sošolca in igralca Košarkarskega kluba Grosuplje Nejca Zdešarja. Morda bo pa tudi vas prijelo, da bi igrali košarko?! Zakaj si se odločil za košarko? Ker v njej uživam. Kot majhen sem jo igral že s stricem in me je navdušil.
Kdaj si se začel ukvarjati s košarko? Mislim, da pred šestimi leti.
Si se v tem času kdaj huje poškodoval? Na srečo še nikoli, bile so samo manjše poškodbe, kot je poškodba prsta.
Kdo so tvoji vzorniki? To so Derrick Rose, moj stric in Blaž Lobe.
Ali uživaš kakšno posebno hrano ali prehranska dopolnila? Ne, se mi ne zdi potrebno, da bi jih moral uživati, ker mislim, da mi nič ne manjka.
Ti je košarka spremenila življenje? Ja, ker imam manj prostega časa in moram biti bolj organiziran, kljub temu še najdem čas tudi za kaj drugega.
Ali priporočaš svojim vrstnikom in mlajšim, da se pričnejo ukvarjati s košarko? Ja, ker je timski šport, spoznaš veliko novih prijateljev ter se hkrati tudi zelo veliko zabavaš in uživaš v igri.
Kakšne cilje imate grosupeljski košarkarji do konca te sezone? Mislim, da so naši cilji v tej sezoni predvsem zmaga na ŠKL-ju ter na pionirskem festivalu in tem boljša uvrstitev na državnem prvenstvu, saj upamo, da bomo prišli tudi med najboljših 10 !!!
Nejc, hvala za pogovor in obilo uspehov tebi in tvoji ekipi. Tilen Jagodic in David Tomažin
Mladi o Šmarju - Sapu Klara Majc, Maja Puhovski, Lori Rexhepi, Maša Androjna, Tilen Jagodic Kaj bi mladi spremenili v Šmarju - Sapu? Klara: Želela bi si kakšnega skupnega društva za mlade. Maja: Ne vem, mogoče kakšno novo igrišče, da bi se lahko bolj mladi družili (nova igrala...). Lori: Kakšno igrišče za odbojko, ker odbojko osebno tudi treniram in je v telovadnici premalo prostora ter svežega zraka. Tilen: Da naredijo manjši park, mogoče z vodometom. Maša: Šola bi bila samostojna, prenovili bi jo in vnesli bolj moderne pripomočke za delo; povečal bi se kulturni dom, da bi lahko v njem potekalo več aktivnosti, predstav.
Kaj vam je v Šmarju - Sapu všeč? Klara: Da je okolje ljudem prijazno.
Maja: Da je v bližini šole trgovina (Tuš). Lori: Da kar imamo, imamo dobro. Tilen: Pošta zaradi stav (smeh). Maša: Všeč mi je ta povezanost. Vsi se poznajo in družijo, stopijo skupaj, ko je to potrebno.
Po mojem mnenju bi moral ta kraj imeti več športnih aktivnosti, ki jih zdaj resnično primanjkuje.
Je v Šmarju dovolj aktivnosti za mlade ali bi si jih želeli več (šport, kultura, zabava)?
Klara: Pozimi bi lahko obnovili smučišče na hribu (nad Ljubljansko cesto blizu mojega doma). Maja: Želela bi si McDonald's ali pa ne samo prehranske trgovine, ampak kakšno trgovino z oblekami. Lori: McDonald's, kino bi nam mladim prav prišel (za druženje). Tilen: Umetno igrišče (trava za nogomet). Maša: O, seveda. Potrebovali bi več igrišč za razne športne aktivnosti, kino, mogoče tudi bazen, ki bi prišel zelo prav v poletnih mesecih.
Klara: Lahko bi naredili večja igrišča, kakšno igrišče za odbojko na mivki, ker bi si ga odbojkarice močno želele. Maja: Ne, malo jih je premalo. Želela bi si več zabave, prirejanje kakšnih mladinskih plesov, več druženja, spoznavanj. Lori: Želela bi si več zabave, več druženja ter mnogo več športa. Tilen: Želel bi si več zabave, ne samo kulture. Maša: Ne, absolutno ni dovolj aktivnosti za mlade. Potrebovali bi jih veliko več.
Bi hoteli kakšno novo zgradbo, ustanovo, ki je v Šmarju - Sapu ni (kino, gledališče)?
Linda Rexhepi
Mladi novinarji
APRIL 2012 | VETRNICA
Moda mladine Vsak ima svoj stil oblačenja, od vsakdanjega do malce posebnega. Nekaterim ustrezajo street, eleganten, rock, hip-hop ali povsem navaden stil oblačenj. Zato sva vprašali nekaj učencev iz OŠ Brinje Grosuplje, kakšen stil oblačenja imajo. Mojca Kastelic (8.r.)
Ni mi všeč. 4.) Ali vpliva način oblačenja na priljubljenost v tvoji družbi ali družbi nasploh? Na priljubljenost v moji družbi.
Tara Godec (8.r.)
1.) Opiši nam svoj stil oblačenja. Street. 2.) Ti je trenutna moda všeč? Zakaj? Ne, je preveč 'kiča'. 3.) Kaj meniš o oblačenju, ki odstopa od običajnega? Dobro. 4.) Ali vpliva način oblačenja na priljubljenost v tvoji družbi ali družbi nasploh? Da, vpliva na priljubljenost v družbi nasploh.
Lana Bregar (8.r.) 1.) Opiši nam svoj stil oblačenja. Navaden, nič posebnega. 2.) Ti je trenutna moda všeč? Zakaj? Ne. Ni po mojem okusu. 3.) Kaj meniš o oblačenju, ki odstopa od običajnega? Je nekaj posebnega. 4.) Ali vpliva način oblačenja na priljubljenost v tvoji družbi ali družbi nasploh? Niti ne.
Aljaž Ferjan (8.r.)
1.) Opiši nam svoj stil oblačenja. Športni, hip-hop. 2.) Ti je trenutna moda všeč? Zakaj? Da, ker mi je zanimiva. 3.) Kaj meniš o oblačenju, ki odstopa od običajnega? Je posebno, ni nujno, da mi je všeč. 4.) Ali vpliva način oblačenja na priljubljenost v tvoji družbi ali družbi nasploh? Da, dejansko.
Rok Ravnik (8.r.)
1.) Opiši nam svoj stil oblačenja. Navaden, nimam posebnega stila. 2.) Ti je trenutna moda všeč? Zakaj? Še kar. Ne vem. 3.) Kaj meniš o oblačenju, ki odstopa od običajnega?
1.) Opiši nam svoj stil oblačenja. Skejterski, srajce, kavbojke. 2.) Ti je trenutna moda všeč? Zakaj? Da, je zanimiva. 3.) Kaj meniš o oblačenju, ki odstopa od običajnega? 'Kul', posebno, edinstveno. 4.) Ali vpliva način oblačenja na priljubljenost v tvoji družbi ali družbi nasploh? Niti ne, rečejo, da sem lepo oblečena. Tanja Vidic, Neža Knez, OŠ Brinje Grosuplje
7
8
Mladi novinarji
VERTNICA | APRIL 2012
Intervju z operno pevko Jerico Steklaso Pozdravljeni!
Zakaj ste se odločili za poklic (operne) pevke? Že od nekdaj sem veliko in zelo rada pela. Želja, da bi postala pevka je v meni rasla že od malih nog, čeprav sem takrat poslušala in prepevala bolj zabavno glasbo. Želela sem si postati npr. kot Nuša Derenda ali Darja Švajger. Še ko sem s 13. leti šla na sprejemni preizkus za klasično petje na Glasbeno šolo v Ljubljano, si nisem mislila, da si bom res nekoč želela peti opero. Potem pa se je moje mišljenje počasi začelo spreminjati ... Kmalu je prišel prvi nastop, prvo tekmovanje, uspehi ... Pri vsem tem so me zelo podpirali starši, sorodniki in prijatelji, pa tudi profesorji so videli, da »otroški vrtec« lepo napreduje in da je pravilno, da so ga sprejeli že s 13. leti. Da si resnično želim postati operna pevka, ima pri tem res velike zasluge moja prva profesorica Doroteja Cestnik-Spasić, ki me je vsa leta učila, ne le petja, ampak tudi drugih pomembnih stvari, ki jih pevec mora obvladati, če želi pritegniti pozornost publike (npr. obleka, mimika – če poje pevec v tujem jeziku, se mora iz izraza videti, kaj poje - obnašanje na odru ...). Ta svet, ne vem točno kdaj, me je osvojil in od takrat si želim samo še peti!
Kdaj in kako ste se odločili (učiti) za petje? Ko sem pri 13. letih doma izrazila željo, da bi šla na sprejemni preizkus za petje, so me sicer podpirali, niso pa bili prepričani, ali me bodo sprejeli, saj sem bila za začetek učenja klasičnega petja zelo mlada. (Petja se lahko začneš učiti, ko je mutacija zaključena – to je ponavadi po 16. letu, čeprav pri dekletih to ni tako opazno in se lahko zgodi že zelo kmalu.) Mami mi je tudi povedala, da me komisija mogoče ne bo hotela niti poslušati, ko bodo videli letnico rojstva. Spomnim se, da je bilo na sprejemnih precej mladih, ki so si želeli učiti se petja. Da sem prišla na vrsto, sem morala čakati kar dolge tri ure. Končno sem prišla na vrsto, odpela in nihče ni niti opazil letnice rojstva na prijavnem listu. Šele ko se je komisija že pogovarjala, koga želijo vzeti in sem bila med izbranci, so opazili, da sem še zelo mlada. Glede na glas, ki sem ga imela, so celo mislili, da smo se zmotili v zapisu rojstnih podatkov.
Tako se je potem moja profesorica (Doroteja Cestnik-Spasić) odločila, da me vzame v svoj razred. Veliko profesorjev je sicer menilo, da bi (zaradi svojih let) morala počakati še kakšno leto, a prof. Spasićeva je imela že veliko izkušenj s pevci in tako se je odločila, da me sprejme. Nekateri profesorji so se še šalili, da bo sedaj prof. Spasićeva poučevala »otroški vrtec«. In tako se je začela moja pevska pot ...
In zakaj sopran? Glas se oblikuje že od otroštva, najbolj pa se spremeni v času mutacije (posebno pri fantih), tako da na višino glasu nimamo posebnega vpliva. Kateri glas pojemo, je odvisno tudi od debeline in dolžine naših glasilk. Sama sem že od nekdaj kar visoko pela. S pravilno vokalno tehniko pa sem višino še pridobila. Lažje je pridobiti na višinah kot nižinah, zato se velikokrat zgodi, da dekle začne kot mezzosopran in ko s tehniko pridobi višine, nadaljuje kot sopran.
Kaj študirate v tujini? V tujini študiram operno petje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (Universität für Musik und darstellende Kunst Wien).
Zakaj ste se odločili za študij v tujini? Menim, da je v tujini nekoliko več možnosti, da te svetovno priznani profesorji, dirigenti, režiserji hitreje spoznajo. Seveda so tu pomembni tudi drugi dejavniki – da si na pravem mestu, ob pravem času, med pravimi ljudmi.
udeležila TEMSIG-a, kjer sem prejela zlato plaketo in prvo nagrado, ter nekaj posebnih nagrad. Med temi sem najbolj ponosna na nagrado SNG Opera in balet Ljubljana, saj sem lahko pela z opernim orkestrom na koncertu Opera obeta. Februarja 2011 mi je šola (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana) podelila Škerjančevo nagrado.
Ali ste prej študirali še kje drugje? Imela sem to srečo, da sem se lahko že takoj po osnovni šoli vpisala na petje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Tako sem proti koncu srednje šole imela dovolj pevskega znanja, da sem že lahko šla na sprejemni preizkus na Dunaj in bila sprejeta.
Kakšen uspeh ste imeli v šoli in kakšnega imate sedaj? Vedno sem imela veliko obveznosti, a sem šolske obveznosti vseeno uspešno opravljala. Če vas zanima točen uspeh: v osnovni in srednji šoli sem bila odlična ali prav dobra – imela sem večinoma 5 in 4. Sedaj pa imam predvsem 1 in 2. V Avstriji je namreč 1 najboljša ocena in 5 najslabša. Mislim, da mi je sedaj veliko lažje, saj študiram to, kar me resnično veseli, in to je glasba.
Kaj bi za konec sporočili bralcem? Vsem mladim želim, da najdejo tisto, kar bodo počeli z veseljem in jih bo to hkrati tudi osrečevalo. Kajti če nekaj delaš z veseljem, tako kot jaz pojem, ni nobena prepreka prevelika, da je ne bi mogel premostiti!
Nekoč si želim nastopati tudi po tujini in mislim, da je lahko študij na Dunaju dobra »odskočna deska« za to. Vsekakor pa se rada vračam tudi v Slovenijo in sem zelo vesela, kadar imam tu kakšen koncert.
Koliko nagrad ste do sedaj že prejeli in kakšne? Prejela sem že veliko nagrad in priznanj, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Prvo tekmovanje sem imela leta 2008, kjer sem prejela zlato plaketo in tretjo nagrado. To je bilo Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG). V letu 2009 sem potem šla na tri mednarodna tekmovanja – eno v Črni Gori in dva v Srbiji. Tu sem povsod prejela prvo nagrado in najvišje možno število točk (100). V marcu 2010 sem se ponovno
Tjaša Kocjan